Poiitiôen list za slovenski národ.
•P» pofltl prejemali velja: Z» oelo leto predplai&n 15 gld., za pol let» 8 frld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 «rld. 40 kr. i administraciji prejeman velJA: Za celo leto gld., za pol leta 6 (rld., za četrt leta < cU., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. N »ročnino prejema opravuištvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulic« št. 2, II., 28.
Naznanili» (inseratil se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: S kr.. če se tiska enter*': 12 kr če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno ¿¡umik» Rokopisi se ne vračajo, ncfrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniSUo je v Semeniških ulicah h. št. S, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1,6. uri popoludne.
štev. Í20.
V Ljubljani, v četrtek 31. januarija 1889.
Letni!* X V
Cesarjevič nadvojvoda Rudolf.
Iz Meyerlinga pri Badenu, kamor je bil cesarjevič nadvojvoda Rudolf v ponedeljek zvečer odšel na lov, raznesla se je sinoči po širni Avstriji in preko njenih meja pretresnjoča, nepopisna vest, da je Njegova c. kr. Visokost prestolonaslednik umrl naglo smrti za mrtvoudom.
Srce nam trepeoe silne bolesti in roka zastaja, pišoč spomin edinemu sinu preblagega in predobrega nam vladarja, ki je bil nada in up vseh narodov v skupni državi, ponos hrabre armade avstrijske.
Z Dunaja smo dobili sinoči ob 5. uri 20 m. naslednji telegram: Ravnokar je izšla posebna izdaja uradno „Wienerzeitung" z nastopno vsebino:
Grozna nesreča je zadela Najvišjo cesarsko hišo, vse narode avstro-ogerske države, vsakega Avstrijca, vsakega Ogra. Obče spoštovani prestolonaslednik Rudolf je mrtev, mnogoljubljeni sin Nj. Veličanstev cesarja in cesarice; življenja sreča blagi prestolonaslednici Štefaniji, srčno čislani brat princesinje Gizele in nadvojvodinje Marije Valerije, ponos skupno Najvišje cesarsko hiše, upanje zvestih narodov zgrudil se je v cvetji svojih let, v polni moči svojega delovanja v prezgodnji grob. V največji žalosti, z neizmerno bolestjo v srcih obračajo narodi države v neomajani ljubezni in zvestobi svoj pogled k Najvišjemu prestolu ter se družijo v srčni molitvi : Rog naj našemu preljubljenemu cesarju in cesarici in vsi cesarski hiši v tako britki uri nakloni ono tolažbo, katero tudi milijoni jezikov no morejo izraziti z besedo.
0 pretresl jivi smrti se poroča naslednje : Nj. Visokost cesarjevič so je v ponedeljek zvečer odpeljal na graščino Meyerling pri Badenu ter je povabil na lov več gostov, med temi princa Filipa Koburškega in grofa Hoyosa. Nj. Visokost je bil že včeraj nekoliko slabega zdravja ter se je opravičil, da ne more priti na dvor k Najvišjemu družinskemu dinéju. Ko so se lovski gostje danes zjutraj (dne 30. t. m.) zbrali, in prestolonaslednik ni prišel, dobili so na hitro sočutno vprašanje strašno poročilo: Nj. c. kr. Visokost cesarjevič jo vsled mrtvouda izdihnil plemenito svojo dušo. Kakor strela z jasnega neba je zadela ta pretresljiva vest na dvoru. Vsled neizrekljive bolesti, ki polni Najvišjo cesarsko hišo, so nehote vsakemu Avstrijcu na jeziku besede: Rog ohrani. Rog obvaruj, Rog blagoslovi Nj. Veličanstvo cesarja, Najvišjo cesarsko hišo in dodeli nam vsem trdno moč, da moremo prenesti stanovitno tako veliko nesrečo.
Ob 5. uri 45 m. nam jo došel tretji telegram : Po uradnem poročilu „Wienerzeitung" odpadejo vso one govorice na Dnnaji, ki so prešle v večerne liste o smrti, posebno o nesreči na lovu. Žalostno poročilo je v prvem trenotku vse potrlo. Sedaj so gnetejo po glavnih mestnih ulicah velike množice ljudstva, katera izraža globoko žalost in srčno sočutje. Posebna izdaja „Wienerzeitung" gré iz rok v roke. V brzojavnih uradih je velika gneča. Na borzi je borzni komisar ob 3/i2. uro naznanil smrt cesarjevičevo. Vsled tega velika osupnjenost. Vse je obstalo ter drlo v največjem neredu na cesto. Seja državnega zbora se je v velikem iznenadenji pretrgala, ko je došlo uradno poročilo o nesreči. Dvorni gledališči in vsa zasebna so preklicala današnje predstave.
Ob 1. uri po polunoči jo došel telegram: Uradno jo določeno, da je cesarjevič umrl med sedmo in osmo uro zjutraj nenadoma za otrpnelostjo srca na lovski graščini Meyerling. Truplo prestolonaslednikovo odpeljejo o polunoči iz Radona in pripeljejo ob 1. uri zjutraj na Dunaj. Vsi člani cesarsko hiše so tekom dne izrazili svoje sočutje cesarju, cesarici in vdovi cesaričinji. Popoludne so papežev nuncij in vsi zastopniki vnanjili držav izrazili ministru vnanjih stvari, grofu Kalnokyju, bolestna čutila o smrti. Predavanja na vseučilišči so prenehala za nedoločen čas. Mestni zbor se "je sešel v izvanredni seji. Borzna zbornica jo sklenila, da bodo jutri in na dan pogreba borza zaprta. Vse predpustne veselice in slovesnosti so preklicane. Iz vseh delov obeh državnih polovic dohajajo poročila o globokem vtisu žalosti, povsod so seje, predavanja in slovesnosti odpovedana. Vsi listi izražajo v pretresljivih besedah žalostna čutila prebivalstva.
Nadvojvoda Franc Ferdinand se je odpeljal zvečer iz Prage, princosinja Gizela in princ Leopold iz Mona-kovega na Dunaj. Ogerska spodnja zbornica se zbere zjutraj na željo vseh strank k seji vsled pretresljivega poročila o smrti. Iz vseli evropskih glavnih mest, iz Berolina, Rima, Bruslja, dohajajo telegrami, ki izražajo srčno sočutje narodov. Cesar Viljem je popoludne osebno izrazil avstrijskemu poslaniku Szechcnyi-u svojo sočutje. Poslanik Bruck je sprejel kondolenoijo kralja Humberta in Crispija. Predsednik francosko republike Oarnot je brzojavno izrazil svoje sočutje avstrijskemu cesarju poslaniku v Parizu. Posebno žalosten vtis je napravilo poročilo v Bruslju, kjer je prebivalstvo v največji žalosti. Seja zbornična je bila takoj pretrgana, gledališka predstava odpovedana. Sv. oče je cesarju poslal daljše brzojavno sožalje. Priprave za pogreb so bodo jutri določile.
Dunaj, 31. jan. ob 9. uri 20 m.: Vsi jutranji listi so izšli s črnimi okviri ter izražajo ob smrti cesarjeviča globoko žalost. Pokojnika slave kot ponos cesarskih starišev, kras in diko skupno cesarske hiše, zvezdo upanja narodov avstrijskih, plemenitega in velikodušnega pospeševatelja umetnosti in vede. Z ganljivimi besedami izražajo posebno srčno sočutje v nesreči cesarju in cesarici in vdovi cesaričinji. „Wiener-Zeitung" je na prvi strani objavila s črnim robom le uradno naznanilo v naslednjih besedah : Nj. o. kr. Visokost prestolonaslednik nadvojvoda Rudolf je včeraj dnó 30. t. m. med sedmo in osmo uro zjutraj nenadoma za srčnim mrtvoudom umrl v svojem lovskem gradu Meyerling pri Badenu. Poročevalec „Fremdenblatt"-a, ki se je odpeljal v Meyerling, je sporočil: Cesarjevič se je v ponedeljek opoludne v dvorni kočiji odpeljal z Dunaja v Breitenfurth, kjer je čakal dunajski izvožček. Cesarjevič pa se ni usel v voz, temveč je šel peš kratko pot do Meyerlinga, vesel in razgovarjajoč se z lovskimi gosti. Ko SC je v torek vrnil z lova. je tožil, da ga glava boli, šel v svojo sobe ter sporočil na Dunaj, da se ne more zvečer vdeležiti družinskega obeda na dvoru. V torek zvečer je cesarjevič delal v spalni sobi ter pisal več pisem. Včeraj zjutraj se je zbudil pred sedmo uro ter pozvonil dolgoletnemu strežaju Ivanu liOscheku, naj napravi zajutrek ob polu osmi uri. Povelje izvršujoči strežaj je našel cesarjeviča mrtvega v postelji. Princ Filip Koburški in grof Josip Hoyos sta bila na dvorišči, ko je strežaj bled ko smrt pridirjal z groznim poročilom. Vsi so hiteli v spalno sobo ter takoj spoznali, da je brezvspešna človeška pomoč. Princ Koburški poražen vsled velike nesreče je ostal pri mrtvaški postelji svetlega svaka ; grof Hoyos se je iz Badena odpeljal na Dunaj, naznanit cesarski družini strašno nesrečo,
Dunaj, 31. jan. ob 9. uri 50 m.: O žalostnem poročilu na dvoru piše „Presse-': Grof Hoyos se je v lovski obleki pripeljal na Dunaj ob lfa uri ter šel naravnost v cesarjev kabinet, ki ga je zapustil čez četrt ure. Takoj je cesar hitel k cesarici, ki je v prvem trenotku srčne bolečine imela toliko nadčloveške moči, da je šla s cesarjem k cesaričinji. Le s težavo sta cesar in cesarica pregovorila cesaričinjo, da se ni takoj odpeljala v Meierling. Cesar je šel v svoje sobe ter ostal do 3. ure popoludne sam v svoji žalosti. Nato je cesar določil naredbe o prevožnji trupla ter sprejel poročilo dvornega svetovalca zdravnika dr. Wiederhofcrja, kije bil dopoludne poslan v Meyerling. Dr. Wieder-hofer se je takoj zopet odpeljal v Meyerling. Truplo cesarjeviča so ponoči v vozu odpeljali iz Meyerlinga v Baden in odtod s posebnim dvornim vlakom ob 12. uri 20 m. na Dunaj. Na dunajskem južnem kolodvoru so stale v žalostni tihoti velike množice ljudstva. Na zahtevo stražnikov je občinstvo takoj zapustilo južni kolodvor, ko se je bližal vlak z mrličem. Malo pred polnočjo so prinesli štirje dvorni strežaji črno prepreženo mrtvaško nosilnico na peron. Ob 3/4l. uro je prišel najvišji dvorni hišnik knez Hohenlohe, ob 1. uri se je pripeljal vlak. Krsto so. položili na nosilnico ter jo pokrili s črno - baržunastim suknom, v katerem je uvezen zlat križ. Navzočni so se odkrili v tihi žalosti. Za krsto je šel dvorni župnik dr. Mayer, za tem najvišji dvorni hišnik in cesarjevičevi adjutanti, podpolkovnik grof Orsini-Rosenberg, stotnik pl. Giesel, ki so vodili prevožnjo mrliča. Truplo so potem peljali na vozu s šestimi konji na dvor, na desni in levi so jezdeli po trije gardisti. Množica je bila pred kolodvorom odkrita. Pred dvorno palačo je zopet čakala velika množica ter pozdravila mrtvega cesarjeviča s tihim spoštovanjem. Krsto so prenesli v dvorane visokega pokojnika. Zbornica poslancev se zbere jutri opoludne in gospodska zbornica ob jedni uri, da izrazite žalost. V izložnih oknih, bukvarnah in umetnih razstavah so povsod izobešene podobe umrlega plemenitega kneza. Povsod stoje goste trume, ki izražajo veliko žalost dunajskega prebivalstca, Mnogo dam je vže v črnih oblekah.
Dunaj, 31. jan. ob 10. uri 10. m.: Mrtvaška postelj cesarjevičeva v gradu Meyerling je prav priprosto upravljena. Postelj je od orehovega lesa, nad njo visi v srebrnem okviru podoba cesaričinje Štefanije; na pisalni mizi so ležale akvarelne risanje, knjige, velika mapa z načrti in dvoje neodprtih pisem. Dvorni uradniki z Dunaja so takoj naredili zapisnik in zapečatili pisma in papirje. Dvorni župnik Meyer je blagoslovil truplo, glava je slonela na dveh blazinah. Poteze na obrazu mrličevem so bile popolnoma nepreraenjene. Truplo so iz Meyerlinga prepeljali v spremstvu orožnikov v Baden ob 1/i9. uro; na kolodvoru se je zbrala velika množica odkritih ljudi. Princ Filip Koburški se je pripeljal na Dunaj ob Va ' 0. ur> zvečer. Nadvojvoda Franc Ferdinand se je pripeljal iz Prage, nadvojvoda Oton z nadvojvodinjo Marijo Josipino iz Brna. Drugi člani cesarske hiše, ki bivajo zunaj Dunaja, se takoj pripeljejo.
Dunaj, 31. jan. ob 11. uri 5 m.: „Neues Wiener Tagblatt" piše: Cesar Franc Josip je ostal več ur sam v pisalni sobi; ko je sprejel sožalujoče člane cesarske hiše, bil je miren in je z ganljivimi besedami izrazil svojo udanost v božjo voljo. Cesarica je morala popoludne k počitku. Nadvojvodi Karol Ludvik in Albreht sta v največji žalosti zapustila glasno ihtec cesarski dvor. Princ Leopold in princesinja Gizela sta se ob 6. uri zjutraj pripeljala na zahodni kolodvor, kjer ju je sprejel cesar. Princu in princesinji je cesar hitel nasproti, objel ju ter solznih oči večkrat poljubil. Princesinja Gizela je bila žalosti popolnoma potrta. Drugi potovalci so zapustili vlak, ko so se Najvišja in visoka gospoda pozdravili. Iz Gmundena sta se pripeljala vojvoda Filip Virtemberški in vojvodinja Marija Terezija z otroci. Moško pevsko društvo, ki je preklicalo predpustno veselico, snide se danes v občnem zboru, da sklene sožalujočo izjavo. Po ulicah iz predmestij do cesarskega dvora je mnogo ljudstva. S poslopij visé črne zastave.
Dunaj, 30. jan. : Ob 2. uri popoludne je prišel grof Taaffe z vsemi ministri na cesarski dvor, kjer je bilo takoj ministersko posvetovanje. Minister grof Kalnoky je zbral ob 2. uri vse sekcijske načelnike svojega ministerstva k posvetovanju.
Dunaj, 30. jan.: V zbornici poslancev soje najprvo razširila negotova govorica o smrti. Med govorom poslanca llovere je nastal v dvorani velik nemir, in kmalu so nekateri poslanci in minister grof Falkenhayn prinesli potrdilo žalostne vesti. Nato je predsednik dr. Smolkn po Heverovem govoru ob 2. uri zaključil sejo.
Klieemo z besedami svetega pisma: ..Ve morem biti patolaften !*■
Politični pregled.
V Ljubljani. 81. januarija. 5otran]e dežele.
Parlamentarni krogi so govorili, da je nameraval nauvni minister predložiti vladno novelo k ljudski šolski postavi že v včerajšnji seji gospodske zbornice. Vlada pa je pozneje sklenila izročiti šolsko predlogo še-le potom, ko bo ogerski državni zbor potrdil orožno postavo.
Driavni zbor ne bo mogel gladko pričeti dela prod prihodnjem tednom. Poljski poslanci, ki so zapustili deželni zbor še-le v soboto, kakor tudi dalmatinski poslanci bodo prišli na Dunaj še le po praznikih.
Razburjenost v Budimpešti zaradi sprejete orožne postave je velika. Mnogo oklicev po vogalih poživlja prebivalstvo, naj ne napravljajo izgredov, ker imajo vojaške straže najstrožje naredbe. Po noči od dne 29. do 30. t. m. je bil narod grozno razdražen. V Kerepser-ulicah, na Carlsring-u in Andrassyjevih ulicah ni ostala nobena svetilnica, skoraj nobeno okno celo. Moogo oseb je ranjenih, 32 razgrajalcev zaprtih. Druhal je vlomila v dve prodajalnici ter jih oropala.
Vnanje države.
Bolgarski vladni krogi trdijo, da je bilo stališče bolgarskega eksarha v razporu mej vlado in sinodo dvoumno. Eksarh je baje navidezno pritrjeval sinodi, ker se je bal, da ga bo ta odstavila. O resničnosti ali neresničnosti v tem oziru je težko govoriti, ker je tudi sumnja jako opravičena, da skuša Stambulov s takimi govoricami omajati zaupanje sinode do eksarha. Z droge strani se poroča, da je eksarh prosil vlado, naj zadeve ne tira do skrajnosti, ker je on sam zahteval od škofov poročilo ter bo po sprejemu tega pričel s škofi obravnavati, da poravnA zadevo. „La Bolgarie" konstatuje, da so ruske spletke poostrile razprtijo mej vlado in sinodo. — Boigarska narodna banka je z nemško narodno banko v Berolinu sklenila posojilo desetih milijonov frankov s prodajalnim kurzom 90 in proti šestodstot-nemu obrestovanju.
jRuski listi razpravljajo Boulangerjevo zmago z velikim zanimanjem, vendar pa ne izrekajo ko-nečne sodbe. „Novoje Vremja" in „Novosti" pravijo, da je Boulangerjeva zmaga poziv, naj odločneje postopa republika. — Varšavski listi poročajo, da je Busija dovolila za i. 1889 znesek 6000 rubljev v vzdržavauje nastopnih bolgarskih zavodov: bolgarske šole v Carjigradu, bolgarske šole sv. Cirila in Metoda t Ohridi, otroškega vrta v Plovdivu in dekliške šole v Bujukderu.
Nemiki državni zbor je v drugem čitanji potrdil vzhodno-afriško predlogo z vsemi glasovi večine zoper one prostomišljenikov in socijalistov. Za-vezni komisar Wissmann je rekel v teku razprave: Sila se bo morala rabiti; toda kolikor odločneje se bo to storilo, tem manj časa bo trajala, tem več bo pomagala in tem manj bo segala v splo-šnje razmere. — Knez Bismarck je neki naročil nemškemu veleposlaniku v Parizu, naj odločno deluje pri predsedniku Sadi-Carnotu za to, d* se bo poklicalo ministerstvo Ferry. — Številko . Kreutz Ztg.", ki je obsegala Članek z napisom: „Das monarchische Gefühl", je vlada zaplenila ter se je pisatelj baron Hammerstein zatoiil zaradi razžaljenja — veličanstva. V dotičnem članku se je, kakor znano, razpravljalo, da mora kanclerjevo postopanje v Geffukenovi zadevi žaliti monarhični čut pruskih patrijotov. Hammerstein je s tem k večjemu raz-žalil Bismarcka, nikakor pa ne cesarja. Ako se obistini vest o napominani zatožbi, potem se prav lahko zgodi, da bo Bismarck doživel poraz ä la Geffcken v drugi izdaji.
Jedna nesreča pride redko kedaj sama, to so francoski republikanci bridko izkusili: Boulanger je bil z večino voljen, in vendar se pri tem ni kalil mir. Nekoliko izgredov bi bilo Floquetu in tovarišem jako po godu, najboljša rešitev iz soteske, v katero so se zaleteli. Toda Boulanger je bil toliko prebrisan, da jim ni izkazal te ljubavi, in tako so se morali povrniti vojaki v vojašnice, ne da jim je bilo treba posredovati; Floquet pa je moral zopet v žep vtakniti izjemne postave, katere je imel vže pripravljeno, da jih predloži zbornici, to tembolj, ker vže zdaj pobija večina listov tako postopanje. To je druga nesreča za republikance, njihova nesloga. Kako tužno toži dunajska Židinja „N. Fr. Pr.", ko piše: „Obžalovanja vredno je le, da bode zbornica komaj zmogla izvršiti rešitev. Pač so se republikanci v včerajšnji seji združili, ko so je šlo za predložitev Jouvencelove interpelacije zoper združene monarhiste in boulaugiste. Dlje ko do zanikavanja pa ne gre republikanska sloga, to tudi dokazuje okoliščina, da se branijo ubogati Floquetcvemu pozivu in v izvan-parlameutarni seji določiti potrebne naredbe. Celo nesreča, ki je v nedeljo zadela republikance, jih ni mogla spametovati, da morejo rešiti državno obliko le tedaj, ako si prilaste politični čednosti slogo iu disciplino." V isti n i se republikanci do danes niso še zjedinili o bodoči taktiki. Floquet hoče odstopiti, Sadi-Carnot ni sprejel njegove ostavke; oportunci so pač za odločno postopanje, toda ta nalog naj izvrši novo iz njihovo srede sestavljeno ministerstvo;
vodje levičarskega centrum», „Temps", pa hočejo imeti koalicijski kabinet, zbornica naj pretrga zasedanje, nove volitve pa naj se razpišejo še le za mesec oktober. Kaj čaka Francijo, je vprašavno, gotovo pa je, da republikanci niso več gospodarji položaja, marveč jim je na razpolaganje le še slu-čajnostna politika. — Boulanger je izdal oklic svojim volilcem, v katerem pravi: „Na poštenost uradnikov in odkritosrčnost splošnjo volilne pravice oprta narodno-republikanska stranka je ustanovljena. Zbornica, ki jo je srdito pobijala, ima pred seboj razpustitev, in ne boji ušla. Volilci! Vam, Vaši zdravi pameti se bode morala zahvaliti naša velika domovina, ako se bode oprostila parasitov, ki jo razjedajo in onečastujejo. Republika je zdaj odprta vsem Francozom, ki imajo dobro voljo; ti naj vstopijo, ostali pa naj se pobere."
Vstajno gibanje mej rumunskim prebivalstvom se še vedno ni poleglo. Ministerski predsednik je pri nedavnem zborovanju zbornične večine opozoril na nevarnosti, ki prêté vsled te propagande. Akoravno so se v raznih krajih ustanovila društva, tako tudi v Krajovi, ki delujejo z razširjanjem tiskovin zoper vstajno gibanje, vendar so kmetje vedno bolj razburjeni, to poglavitno zaradi tega, ker zbornica zaradi osebnih pričkanj odlaša rešitev zemljiških predlog. — Vsled upirauja konservativne stranke se je moral opustiti načrt, da bi se poklical v deželo kraljev stričnik in proglasil za prestolonaslednika. Govori se o novi ministerstveni sestavi Bra-tiano-Carp. — Starokonservativni bojarski list „Indépendance Romaine" proslavlja Boulangerjevo zmago kot za Rumunijo vesel, za Nemčijo pa žalosten dogodek.
Kralj Humbert je dne 28. t. m. otvoril italijanski parlament s prestolnim govorom, ki nikakor ni posebno mirovnega značaja. Mej drugim je rekel: Postavodajalno delo, h kateremu ste poklicani, je mirovno; toda z orožjem zajamčeni mir je goljufiv; ako bi vlada moja n e n ad al je val a vestno skrbeti za vojno in mornarico, izdala bi državo. Finančne razmere nujno tirjajo, da se do skrajne meje skrčijo troški, toda to se nikakor ne smé zgoditi na kvar vojaškim napravam in podjetjem.
Izvirni dopisi.
Iz Celja, 26. januarija. (Dijaška kuhinja v Celji.) Za III. društveno šolsko leto 1888/89 so dalje darovali naslednji častiti in prečastiti daritelji. Anton Balon, župnik n& Vranskem, 5 gld. Anton Balon nabral od šestih odličnih domoljubov Vranskega okraja 6 gld. Jakob Planinšek v „Leopoldinu" v Gradcu 1 gld. Okrajni odbor Gornja Radgona 5 gld. Franjo Magdič, c. kr. profesor v Zagrebu, 5 gld. Dr. Franjo Celestin, c. kr. prof. v Zagrebu, 3 gld. Ivan Stožir, c. kr. profesor v Zagrebu, 5 gld: Vekoslav Sijanec, kapelan v Novi cerkvi, 2 gld. Preč. g. Frece, župnik na Belih vodah, 5 gld. Občina Velika Pirešca 25 gld. Vinko Medic, župan v Sevnici, 2 gld. Franc Zdelšek, župnik v Solčavi, 5 gld. Ant. Kupljen, c. kr. notar v Črnomlji, 3 gld. Franc Cukala v Gomilski 1 gld. Dr. Hrašovec, odvetnik v Slov. Gradcu, 5 gld. M. Novak, c. kr. sodnik v Kostanjevici, 5 gld. Jezovšek, notarski kandidat v Celji (kupon v vrednosti 150), 1 gld. 50 kr. Dr. Gustav Ipavič, župan v Št. Jurju ob južni železnici, 5 gld. 63 kr. Vincenc Plaskan, župnik v Zibiki, 6 gld. 75 kr. Prevzvišeni gospod knezoškof Jakob Maksimilijan za januarij 4 gld. Okrajni zastop vranski 10 gld. Ivan Modic, župnik na Prihovi pri Konjicah, 5 gld. Dr. Albin Poznik, c. kr. notar v Rudolfovem, 2 gld. Tomaž Cajnkar, c. kr. okrajni pristav na Laškem, 2 gld. M. Sternad, župnik na Ljubnem, 5 gld. Mat. Gril, koucipijent v Postojini, za januarij in februarij 1 gld. Andrej Urek, župnik na Polzeli, 5 gld. Krispin Krispinovič nad Laškim, 2 gld. Josip Zelenik, odgojitelj na Dunaji, 10 gld. — Vsem blagim dariteljen presrčna zahvala v imenu mladine in prosimo še daljnih mi-lodarov. — V Celji, dne 15. januarija 1889. MaksoVeršec,	MihaelVošnjak,
blagajnik.	predsednik.
Trgovska in obrtniška zbornica.
iii.
V.	Gosp. zbornični svetnik Fr. Ks. Souvan poroča, da jo izpraznjenih pet cenzorskih mest pri podružnici avstro-ogerske banke v Ljubljani. Odsek nasvetuje, naj se predlagajo za popolnjenje izpraznjenih mest pri podružnici avstro-ogerske banke v Ljubljani naslednji gospodje: Josip Kordin, Josip Kušar, Em. Mayer, Arthur Mflhleisen, F. M. Re-goršek, Julij Zeschko, Mihael Pakič.
Predlog je bil sprejet.
VI.	Gosp. Zbornični stotnik Oroslav Dolenec poroča, da je c. kr. deželna vlada poslala trgovski
in obrtniški zbornici poročilo c. kr. okr, glavarstva v Postojini o ustanovitvi obrtnih zadrug v sodnem okraju vipavskem in njih okolišu z vabilom, da se o tej stvari izrazi.
Dne 27. avgusta 1. 1. zbrali so se skoraj vsi obrtniki in trgovci sodnega okraja vipavskega r Vipavi, kjer je poslanec zbornični natanko razlagal pomen in smoter zadrug. Po daljni razpravi izrekli so se naviočni za naslednje zadruge:
1.	za zadrugo gostilničarskih in krčmarskih obrtov ter mesarjev,
2.	za zadrugo vseh rokodelskih obrtov, izimši mesarje in vojeninarje, nadalje staviteljskih obrtov (mojstrov staviteljev, zidarjev, kamanarjev in tesarjev), dimničarjev in podkovstva,
3.	za zadrugo vseh obrtov na vodi, in sieer mlinarjev, Žagarjev in stop za čreslo,
4.	za zadrugo trgovskih in vseh drugih v prejšnih zadrugah neimenovanih svobodnih in dopuščenih obrtov.
Odsek se je uveril, da so se obrtniki in trgovci vipavskega sodnega okraja ozirali na določbe zakona in si vredili zadruge tako, da bodo brez ovir lahko vspeino delovale, ako bodo le odbori prav tolmačili zakon in pravili, o čemer pa ni dvojiti, ker so obrtniki kazali veliko zanimanje za snovanje zadrug. Ker je okoliš posamičnih zadrug primeren razmeram sodnega okraja vipavskega, nasvetuje odsek:
.Slavna zbornica naj se v svojem poročilu do visoke e. kr. deželne vlade izreče za to, da se zadrugam v sodnem okraju določi oni okoliš, kateri so si vdeleženci due 27. avgusta 1888. 1. izbrali.
Predlog se sprejme.
Dnevne novice.
(t Cesarjevič Rudolf.) Strašna in pretresljiva vest o smrti prestolonaslednika Rudolfa je došla v Ljubljano včeraj okolu četrte ure popoludne ter se je bliskoma razširila po mestu. Vse je bilo prestrašeno in iznenadeno. Marsikdo ni hotel verjeti nenadnega poročila. Ob 5. uri je prišlo uradno poročilo, ki je potrdilo grozno nesrečo. Z grada in mnogih poslopij vejejo črne zastave, ki naznanjajo, da ni več med živimi prestolonaslednika, ki je bil ponos cesarskih svojih starišev, cvet na drevesu habsburškem, upanje narodov avstrijskih.
(Presvetli cesar) je daroval za šolo v Poste-rici 200 gold.
(Gosp. deželni predsednik) se je včeraj z brzo-vlakom odpeljal na Dunaj.
(Imenovanje.) Duhovni svetovalec in župnik v Št. Rupertu, č. g. Alojzij Košir, je imenovan kn.-škof. konz. svetovalcem.
(Duhovniške premeuibe v ljubljanski škofiji.) č. g. Franc Zbašnik je dobil župnijo Hi nje, č. g. Anton Fettich-Frankheim župnijo Š e n t Jernej. Č. g. Simon Zadnik, župnik v Čatežu, je umirovljen, čast. g. Franc Perpar, kapelan v Šmarjeti, je začasno upokojen.
(Kanonično vmeščen) bil je danes na župnijo Št. Ožbalt č. g. Ivan Nemanjič, dosedanji ta-mošnji župnijski oskrbnik.
(Imenik duhovnikov episkopovine sekavske) izkazuje, da je po 10 naddekanovinah, oziroma 44 de-kanovinah ob novem letu delovalo po 734 farah 618 duhovnikov. Skupno število duhovnikov po samostanih in raznih službah in v dušeskrbji je 1007 oseb. Število katolikov je 802.205 duš, od tega v dekanovini Gradec s stolno faro 117.480 ljudij. Samostanov je po škofiji 26 možkih in 67 ženskih. Zvu-naj episkopovine imajo šolske seBtre podružnico pri sv. Petru blizu Maribora, a usmiljenke po jedno hišo v Celovcu, v Gorici in v Trstu.
(Iz Kamnika) se nam poroča, da izostane napovedana Vodnikova veselica v narodni čitalnici vsled velike nesreče, ki je zadela Avstrijo.
(Južna železnica) bode vsled posredovanja g. poslanca Mihe Vošnjaka ustanovila postajo pri Loki — med Zidanim Mostom in Selnico, ako občina brezplačno prepusti potrebno zemljišče.
(Gospod Peter Mayr mlajši), posestnik v Kranji, pristopil je podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaji kot ustanovni k ter je po gosp. Janku Glob oč ni ku društvu poslal petdeset goldinarjev. Presrčna hvala!
(Brez zločina.) Komisija, ki je pregledovala znanega Koprivška, je izrekla, da je imenovani na poti z Vranske zmrznil in da ni najmanjše sledi v obziru na kakšno zločinstvo, o katerem se je začelo slutiti.
(Obresti v socijalnem oziru) spisal J. Boleč. Ta zanimivi spis, priobčen t „Slovencu", izšel je v posebni knjižici, katero prodaja „Katol. Bukvarua" po 6 krajcarjev izvod.
(Sedemdesetletnico) svojega življenja Blavil je včeraj dné 80. janiarija maloštajarski Nestor, preč. gosp. stolni dekan Ignacij Orožen v Mariboru. Dal Bog, naj bi še leta 1892 krepek in Čil, kakor je danes, obhajal petdesetletnico svojo duhovniško časti !
(Ii Postojine.) Zaradi smrti Njegove Visokosti cesarjeviča Rudolfa preloži se vsled odbororega sklepa čitalnična veselica, ki bi imela biti v soboto 2. febr. na korist M. Vilharja spomeniku, na nedoločen čas.
(Vabilo.) V spomin prvega slovenskega pesnika Valentina Vednika priredi narodna čitalnica v Črnomlji dné 2. svečana t. 1. veselico. Vspored: 1. A. Nedved: „Zvezna"; poje moški zbor. 2. Slavnostni govor. 3. Ilauser: „Liebeslied" ; Duo za gosli in glasovir. 4. Fr. Cîerbic: „Milotinki" ; samospeva za visoki glas. 5. S.Gregorčič: „Jefcejeva prisega" ; deklamacija. 6. Dr. G. Ipavec: „Danici"; samospev in brenčeči zbor. 7. A. Nedved: .Darilo'; Besede M. Vilharjeve. Samospev za moški glas s klavirjem. 8. Fr. Flotow: Potpourri iz opere „Alessandro Stra-della" ; za gosli s spremljevanjem glasovira.
(Vabilo) na Vodnikovo svečanost, katero priredita narodna čitalnica novomeška in „Dolenjsko pevsko društvo" svojim društvenikom dne 2. februarija t. I. v prostorih „Narodnega doma". — Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Vspored „Dolenjskega pevskega društva" pod vodstvom g. pevovodje D. Langerja.: 1. Fr. Gerbic: „Moj spominek." Besede Vodnikove. Mešan zbor. — 2. Beethoven: „Prometheus." Cve-teroročno na klavirji. — 3. Aut. Nedved: „Moja Rožica." Besede Kurnikovo. Kvartet. — 4. Lj. Hu-dovernik: „Naša zvezda." Moški zbor z bariton-samo-spevom. — 5. F. pl. Suppé: Overtura operi „paragraf 3 ". Osmeroročno na dveh klavirjih. — 6. Fr. Abt: „Čuj zvonov spev." Besede H. Franckove. Ženski zbor z orkestrom.
Raznoterosti.
—	I Sergej Andrejevič Jurjev, pisatelj in žurnalist ruski, umrl je 7. t. m. v Moskvi v 67. letu svoje dobe. Bil je nekaj časa profesor matematike; objavil je mnogo spisov, čislanih i na ino-stranskem. Neke dobe bil je tudi v vredništvu časopisa „Beseda", potem je pa vredoval od leta 1879 do 1885 „Rusko misi", ki je postala vsled sotrud-ništva najboljših literarnih in žurnalističnih moči v istini izborno glasilo. Vrhu tega bavil se je z modro-slovjem, pedagogiko, zgodovinskim slovstvom, estetiko in raznimi vedami, dalje se je zanimal tudi za gledališče, za katero je prevajal iz Shakespeara, Lopez de Vege in Oalderoua. Pokojnik bil je jako priljubljen in v obče čislan; ruski dnevniki so polni nekrologov, životopisov in spominov o njem.
—	Jeden milijon rubljev za življenje. Ruskemu milijonarju Brodskemu v Odesi je nedavno umrl sin Salomon vsled vročinske bolezni. Poklical je oče k svojemu bolnemu sinu najslovitejše zdravnike iz cele Evrope, tako z Dunaja dr. prof. Noth-nagel-na. ter je obljubil onemu, ki mu otme sina smrti, jeden milijon rubljev. Toda vsa umetnost najslavnejših zdravnikov ni ničesa pomagala, smrt se ni ozirala na zlato milijonarjevo — sin je umrl.
—	Odlikovana žena. V Rouenu na Francoskem se je dné 22. t. m. vršila ginljiva svečanost. Polkovnik 74. pešpolka je v navzočnosti slednjega izročil vojaško svetinjo kantinerki Jordoux. Žena je zaslužila to odlikovanje, kajti bila je v vseh vojskah, katere je imela Francija zadnjih trideset let, rešila je pri Solferinu nekemu stotniku in sergeantmajorju življenje, ter je z veliko požrtvovalnostjo stregla in z lastnimi jedili in pijačami nkrepčevala ranjence.
Telegrami,
Dunaj, 31. januarija. „Wiener Ztg." piše: Strtimi udarec je prenagel, da bi takoj mogli popolnoma pregledati velikost zgube, ki je zadela dinastijo, državo, svet. Bog naj potolaži cesarsko hišo v žalosti vsled smrti. — „Neue Fr. Presse" piše: Vsi narodi, stanovi in slojevi narodov imajo vzrok, da objokujejo pokojnika, v prvi vrsti pa delavni, omikani državljani. Cesarjevič Rudolf je imel odprto oko za vprašanja našega Casa, velikodušno srce njegovo je čutilo napake družbe. Sanjal je o sreči narodoî, katere bi vladal. V tiliem spoštovanji gledajo ti narodi k svojemu vladarju, ^junaku na prestolu, katerega bolečino naj bi ■vsaj nekoliko olajšala zavest, da čutijo ž njim milijoni src. — „Fremdenblattu opominja, naj bi. v žalosti ne pozabili onih, ki so najbolj
zadeti, plemenite soproge, vzvišene matere in v prvi vrsti najhuje zadetega cesarja. —„ Fresse" izraža neizmerno bolest, s katero žaluje vsa Avstrija, tesno zvezam s cesarsko hišo, ob mrtvaškem odru knežjega sina, ki je mnogo obetal. — „N. Wr. Tagblatt* povdarja, kako je be-sarjevič z bogato omiko svojega časa obračal pozornost vsem, dogodkom javnega življenja, združujoč plemenita čutila z jasnim razumom. Našteva dobre lastnosti, ki so bile razvite do velike, popolnosti. — „ Wiener Tagblattu povdarja pokojnika vzgledno vzgojo. Bil je vzor viteške spretnosti, bistra glava, trezen mislec, ki je zrl v globino narodove duše. Zvezda prve vrste je zasijala na obnebji avstrijskem, ki je sedaj za vedno zatemnela. — „DeutscheZtg." slavi izredno prestolonaslednikovo priljubljenost mej narodom, katero si je pridobil brez hrepenenja po popularnosti s svojo prijaznostjo; spomin njegov bo večno trajal. — „ Vaterlandu : Vse posvetne misli so se danes umaknile pri zvestih Avstrijcih molitvi: Bog naj potolaži cesarja, cesarico in vzvišeno vdovo ter naj da prerano umrlemu večni pokoj. — ,,Extrablatt" pravi: Edina tolažba v trenotku hude nezgode je trdna vez mej cesarsko hišo in narodom, ki se je v vseh viharjih izkazala nerazrušljivo. — „ Volkszeitung" sklepa pokojnikovo veselje do razvedrilnega lova iz njegove vroče ljubezni do narave ter pravi: Prestolonaslednik Rudolf je bil sin svojega očeta ter bi bil postul pravi knez miru.
Dunaj, 31. januarija. K seji dunajskega mestnega zbora so prišli ob 10. uri zjutraj odborniki črno oblečeni. Župati Uhl jo stoječe nagovoril naglašajoč prcstolotiaslcdnikove duševne zmožnosti, njegovo navdušenje za umetnost in vedo, globoko in splošnjo omiko brez predsodkov, „liog naj tolaži cesarja, cesarico in vdovo-soprogo. Njegova podoba nikedar ne bo izginila iz naše duše, kajti znano nam je, kako je ljubil Dunaj, kaj smo zgubili ž njim. Bog ohrani cesarja, Avstrijo!1 rotem se je seja sklenila. — Nadvojvoda Ferdinand Salvator in veliki vojvoda Toskanski sta došla iz Solnograda.
Ounaj, 31. januarija. Provincijalni listi vseh jezikov, češki, nemški, poljski, ruski, slovenski, srbski in italijanski izražajo nepo-pisljivi vtis žalostnega poročila; v vseh pokrajinah Avstrije se popolnoma razumeva duševna veličina umrlega, prav se ocenjujejo njegove človeške kreposti in povsod čutijo podložnikijjritko izgubo s cesarjem, katerega žalost se more le s tem olajšati, da se še tesneje oklenejo avstrijski narodi cesarsko hiše. Posebno tukajšnji in provincijalni listi opravičeno povdarjajo tudi pesniško nadarjenost pokojnikovo.
Vremensko «poročilo.
Na prodaj je
lep Tipi s trnom,
z opeko kritim, in gospodarskim poslopjem, kakor tudi stiskalnico, ležeč pri Svetinjah v slovenskih goricah. Posestvo je tik cerkve v najlepši legi in primerno za umirovljenega gospoda duhovnika. Cena 3500 gld. — Natančneje javlja Filip Bezjak, posestnik v Tergovišču, pošta Velika Nedelja na spodnjem Štajerskem.	(3—2)
KKKKKKKKKKKKKKKHKH
k Brata Ebcrl, *
X izdelovale» oljnatih barv, firnežev, lakov X X	in napisov.	X
J Pleskarska obrt za stavbe in meblje. £
Q sa Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši it. i J
^ priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse Zi £ v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot ^ znano reeino fino delo in najnižje cene.	J^
K Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve ^ v ploščevinaslih pušicah (BleehbUchsen) v domačem ^ lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boljše y nego vse te vrste v prodajalnah.	SS
9tF~ Cenike na znhtevui\jo.	S
XXXXXXXXXXXXXXXXXX
Marijaceljske kapljice za želodec,
izvrstno vplivajoče pri želodčnih boleznih.
Nepresogljlve pri pomanjkanji teka, slabosti želodca, smrdljivi sapi iz ust, napetji, kislem riganji, koliki, pre-hlajenji želodca, goreolel, kamenu, preobilnem služil, gnjusu in bruhanji, glavobolu (ako ima svoj izvir v želodci), želodčnem krču, zaprtju, pre-obloženji želodca z jedili ali pijačami, boleznih vsled glist, boleznih na vranici in jetrah, ter zlati žili. — Cena steklenici z navodom o rabi 40 kr., dvojni steklenici 70 kr. Glavni razpošiljatelj lekarnar Karol Iiriiclj-, Kromžir [na Moravskem].
Marijaceljske kapllce za želodec niso tajno sredstvo. Snovi, kojo obsegajo, navedene so v navodu o rabi koji je pridejan vsaki steklenici.
Pristne dobiti so skoraj v vsaki lekarni.
Svarilo! Marijaceljske kapljice za želodec se mnogo ponarejajo. V znak pristnosti zavita mora biti vsaka steklenica v rudeč papir, na kojem je zgorajšnja varstvena znamka, ter mora biti vrhu t»ga tudi še povedano na navodu o rabi, ki jo pridejan vsaki steklenici, da je tiskan v tiskarni H. Guseka v Kremžiru.
Pristne so dobiti: Ljubljana: lek. Gab. 1'iccolli, lek. .Tos. Svoboda. — Postojina: lek. Fr. Baccarcich. — Škofjaloka: lek. Karol Fabiani. — Radovljica: lek. Aloks. Boblek. — Rudolfovo: lek. Dominik Bizzoli, lok. Bergmann. — Kamnik: lok J. Močnik. — Črnomelj: lek. J. Blažek.	(50)
asa
švicarske krogijice
rabijo In priporočajo že. 10 let profesorji, prakt. zdravniki in občinstvo kot ceno, prijetno, izvrstno in neškodljivo DOMAČE lil ZDRAVILNO SRED-
STVO, kojc so preiskali: prof. dr R. Virchow, Berolin. pl. Gietl, Monakovo (t>, Reclam, Lipsko (f), pl. Nusbaum, Monakovo,
Hertz, Amsterdam, pl. Koczynski, Krakovo, Brandt, Kološ,
(3-1)
prof. dr. pl. Frericbs, Berolin (f), pl. Scanzoni, Vircburg, C. Witt, Kofianj, Zdekauer, Petrograd, Soederstädt, Kasan, Lambl, Varšava, Förster, Birmingham,
pri nepravilnostih spodnjetelesnih udov,
pri boleznih jeter, zlati žili, perplcl, telesnem /.uprtjI in njega posledicah, kakor: bolečinah v glavi, vrtoglavici, tesnobi, težki sapi, pomanjkanji teku
itd. Lekarnarja liii-h. Brandta švicarsko krogljice radi jeiuljo zaradi polalikega učinka ženske; na vsak način jim je dati prednost prod prehudo vplivajoči m i solmi, grcnčicaini, kapljicalni, miksturaini itd.
irT varstvo ktipavajočega občinstva-*«
opozorujemo še enkrat na to. d.v se nahajajo v prometu švicarsko krogljice v mamljivo slič-nih zavitkih. Pri kupovanji prepričati so je treba s tem, da so odvije navodilo k rabi s škatljico, ali ima etiketa zgorajšnjo podobo, bel križ v riidočem polji in podpis Beli d Bran d t. Tudi še posebno naglašamo, da fo prodajajo lekarnarja ltclid. Brandta švicarsko krogljice, ki se dobivajo v lekarnah, lo v škatljicah /.a 70 kr. (ne pa v manjših škatljicah). — Krogljico obstoje iz: malo trobelike, možkatnlco, nloe, absintn, močvirne deteljo in lccijana.