Hristo Georgijevski Beograd K R A T E K P R E G L E D Č A S O P I S O V I N R E V I J Z A O T R O K E V SR S R B I J I Periodika za otroke v Srbiji ni ostala na robu družbenih političnih in kul- turnih dogajanj. Porajala se je in razvijala z novo Jugoslavijo. List Pioniri (1944—1964) je naprimer začel izhajati v obdobju hudih bojev za osvoboditev naše dežele. Prva številka tega lista za najmlajše se je pojavila v dinamičnem in pomembnem trenutku, bila je natisnjena leta 1944, »još dok se nad Beogra- dom izvijao dim eksplozija i čuli pucnji, u danima velikih borbi za oslobodenje našeg glavnog grada.«1 Večina prispevkov v prvih številkah je prikazovala zgo- dovinsko obdobje osvoboditve in obnove naših dežel, izražala je duh junaške borbe in izredno odločnost naših narodov, da čimprej odstranijo sledove raz- dejanja. Prvi uredniki tega lista so bili Branko Čopič, Mira Alečkovič, Ar sen Diklič in Branko Celic. List je pritegnil številne sodelavce, razvijal se je skup- no z izgradnjo naših dežel, nenehno je bil tesno povezan z življenjem pionir- skih organizacij, šol, učiteljev in učencev ter pomembno vplival na vzgojo dvaj- setih rodov učencev. Razen proznih in pesniških prispevkov je list objavljal tudi časopisne član- ke: najprej je izhajal kot mesečnik, potem pa kot tednik. S podobno koncepcijo kot Pioniri in skoraj ob istem času se je pojavil Poletarac (1947) in izhajal enkrat mesečno. Po nekaj prekinitvah so ga znova začeli izdajati junija 1973. Spočetka Poletarac ni uvedel določenih rubrik: mimo književnih besedil (kratke zgodbe in pesmi) je objavljal aktualne in priložnost- ne članke, razen vzgojno pomembnih o razvijanju in utrjevanju socialistične morale in rodoljubja tudi poučne (na primer Petogodišnji plan, Električna snaga, Kanal Dunav—Tisa—Dunav, zgodbe o herojih, o avtocesti in podobno). Poletarac je objavljal tudi besedila starejših avtorjev: Branka Radičeviča, Zmaja, M. Mitroviča-Šapčanina, Alekse Šantiča. V njem so tiskali tudi prevode, včasih iz ruščine, občasno pa so se pojavljala tudi besedila iz ljudske književ- nosti, v rubrikah, namenjenih razvedrilu, najdemo vrsto priložnostnih iger, ugank in podobno. Poletarac, ki je izredno patriotično usmerjen, saj skoraj ni številke brez tovrstnih prispevkov, izhaja le v šolskem letu. 1 V jubilejni številki Zmaja Desanka Maksimovič poudarja ta trenutek: »Jedanod podviga u zemlji od ratu izmučenoj, skoro desetkovanoj, u zemlji gde su, pored njiva i šuma, popaljene i biblioteke, bilo je i osnivati časopis za mlade«. (Zmaj XI, januar 1974, Beograd, br. 1 str. 2). Vsekakor upravičeno trdimo, da je bil pravcati podvig izdajanje lista Pioniri v izredno neugodnh okoliščinah, ko je uredništvo moralo pre- magovati številne hude ovire in velike težave. Od leta 1954 izhaja v Beogradu književni časopis za otroke Zmaj. Ze od 11. številke so se začela vrstiti besedila rodoljubne vsebine, objavljene so zgodbe in pesmi iz NOB, v katerih nastopajo kot junaki otroci in mladinci (zgodbe — Sonja Salihovič: Mostarske kise, Aleksander Petkovič: Mladost za slobodu, Ivan- ka Bunuševac: Smela grupa, Jovan Jovičič: Herojska smrt skojevca Dragana Popa, Bosa Jovovič: Dečaci iz Peči, Mirko Vujačič: Domišljati dečak; pesmi — Desanka Maksimovič: Ranjena pastirka, Krvava bajka, Branko Čopič: Marija na Prkosima, Oskar Davičo: Pod Zrenjaninovom slikom, Slavko Vukosavljevič: Kadinjača). S ponatisi pa jih je redakcija želela še bolj približati najmlajšim bralcem. Pogosto je zaslediti zgodbe, v katerih sta zelo poudarjena nesebičnost in junaštvo preprostih ljudi. Izredno domiselno so napisane zgodbe, v katerih se živali junaki v obdobju revolucije (Momčilo Tešič: Belidžan, Lojze Jakopič: Nepouzdani kurir, Seliškar: Priča o tvrdoglavoj i pametnoj mazgi). V Zmaju so priložnostno in slikovito obravnavane sovražnikove ofenzive. Posamezni udeleženci doživeto pripovedujejo o trpljenju, o smrti in junaštvu ljudstva in partizanov. Redakcija je s posebno pozornostjo in domiselno urejevala priložnostne tematske številke. Zlasti so raznovrstne in vsebinsko bogate majske številke, v katerih se praznuje Veliki majski dan, dan, »što krvav je često osvitao u toku minulih ljeta« (Šukrija Pandžo). V majskih številkah ožive spomini na Titova srečanja s pionirji kakor tudi dogodki iz njegovega življenja. V novembrskih številkah teče beseda o dnevu republike in verzi rodoljubnih pesmi opevajo domovino. Uredništvo Zmaja posveča pozornost pomembnosti tudi drugih ju- goslovanskih in mednarodnih praznikov ter jubilejev. Zato so vsebinsko bogate številke z določeno tematiko, na primer o oktobrski revoluciji in osvoboditvi Beograda. Zanimivi so podatki o nastanku lista Dečje novine iz Gornjega Milanovca. Začel ga je izdajati krožek učencev, izhaja pa že 21 let. To je list učencev višjih razredov osnovnih šol, izide pa vsak torek med šolskim letom. Objavlja različne zgodovinske članke, prispevke, ki osvetle lik znanih osebnosti (heroji, književniki, izumitelji), romane v nadaljevanjih, razne kritike, rubriko Po lite- rarnih poteh, zgodbe o velikanih umetnosti in znanosti. Izobraževalnemu pro- cesu je zelo koristna rubrika Moja domovina, kjer različna besedila seznanjajo učence z lepotami naših dežel. K izobraževanju pripomorejo tudi rubrike: Po- gled u prirodu, Priroda i društvo, Kalendar dogadaja, Opštenarodna odbrana od A do Z, Proveri svoje znanje, Iz sveta nesvrstanih itd. Njihov novinarski pomen se najočitneje kaže v poročilih o življenju in dejavnostih osnovnih šol (rubrika Zvončiči), pesniške dosežke učencev objavljajo, kot je v navadi, ali pa le izbor najlepših verzov. Dečje novine so zanimiv list moderne koncepcije, poln aktualnih prispevkov, lepo ilustriran in v veliki meri pripomore k uspešni vzgojno-izobraževalni de- javnosti ter literarnemu usmerjanju učencev. 26. decembra 1957 je Borba začela izdajati zabavnik Kekec, svojevrsten list za mlade »od 7 do 77 let«. V njem je vrsta zanimivih rubrik: Svet umet- nosti, Svet tehnike, Kosmonauti nam pričaju, Dopisi školskih redakcija (rubrika, v kateri so objavljena prozna besedila, pesmi in risbe učencev), Deca celog sveta črtajo i pišu itd. Od novembra 1966 izhaja v Kragujevcu še en časopis, namenjen kulturno- umetniški ustvarjalnosti otrok, Dečje iskre, v katerem objavljajo učenci os- novnih šol, izhaja pa le v zvezi s praznovanjem pomembnih dni, torej pred 29. novembrom, 22. decembrom, 8. marcem, 1. majem in 21. oktobrom. V prvi številki je Desanka Maksimovič v svoji pozdravni besedi izrekla dvojno željo: naj bi se pojavila nova literarna imena (»Neka bi se medu oni- ma koji budu u njemu suradivali našli novi Jakšiči, Zmajevi, Zupančiči, Čopiči, Andrič«) in da bi časopis pri mladih vzbujal ljubezen do knjige, jezika in lite- rature. Prispevki otrok-sodelavcev so različni: informativni (ogledi razstav, eks- kurzije, srečanja, iz življenja in dejavnosti posameznih šol) literarni (zgodbe, pesmi, kritike itd.). V Gornjem Milanovcu je nekoliko pozneje začel izhajati Venac — mladinska revija za književnost, umetnost in kulturo, svojevrstna po tem, da je name- njena mladini in mladim ustvarjalcem. Zaradi te naravnanosti, ki ji je pripo- mogla k popularnosti, je revija resnično postala odraz »dejanja in nehanja« mladih. Obravnava vse, kar mladino zanima in kar lahko poteši njeno hlastno vedoželjnost. Skratka-očitno je, da je bila takšna revija nujno potrebna. Pri- spevki pestre vsebine nudijo mladim različna nova spoznanja, revijo pa odli- kuje tudi učinkovita in domiselna grafična koncepcija, ki pa se ne kaže le na njenih naslovnih straneh, temveč tudi v ilustraciji in tipih črk. Prevedla Gema Hafner Z u s a m m e n f a s s u n g In dem kurzen Überblick über die Kinderzeitschriften der Sozialistischen Re - publik Serbien werden zuerst die Zeitschriften Pionir und Poletarac vorgestellt. Die Zeitschrift Pioniri begann noch während des Kampfes für die Befreiung Beo- grads zu erscheinen, Poletarac aber bald nach dem Kriege. In Beograd erscheint regelmässig die literarische Kinderzeitschrift Zmaj (Der Drache), daneben noch die Unterhaltungszeitung Kek.ec, die von der Tageszeitung Borba herausgegeben wird. Auch in anderen Städten Serbiens erscheinen Kinder- zeitschriften, unter denen die Zeitschrift Decje novine aus Gornji Milanovac beson- ders interessant ist, weil sie zuerst von einer literarischen Kindergruppe selbst heraus- gegeben wurde und seitdem schon 21 Jahre als bedeutende Kinderzeitschrift erscheint. In Kragujevac gibt es die Zeitschrift Decje iskre (Kinderfunken), deren Aufgabe es ist, die Kinder zu selbständigem, kulturkünstlerischem Schaffen anzuregen.