Leto VI., štev, 46 Llubljana, nedelja, 22. februarja 1925 Poštnina paviaiirana Cena S Din Izhaja ob 4 i)alr«|. Stane mesečno 25*— Din za inozemstvo 40-— a neobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo i Miklošičeva cesta it. 16(l Telefon šl 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravnlštvoi Ljubljana, Prešernova uLšt.4 ia 54. Telet. it. 36. Podružnici« Maribor. Barvarska nL L Celje. Aleksandrova e. Račun prt poitn. tekov, uvodu iletr. 11.842. Današnja številka «Jutra» obsega 16 strani in stane T R I dinarje. Ljubljana, 21. februarja. Vprašanje, ali naj naša država sklene fconkordat s sv. Stolico. je odločeno v smislu, da obe strani pristajata na razgovore. Konkordat ima precej načelnih nasprotnikov. Saj že misel,, da ee z eno izmed priznanih cerkva sklepa pogodba, prav 7/1 prav nasprotnje načelu enakosti položaja (paritete) raznih veroizpovedi j napram državi. Tr. načelo oči vidno obvladuje tndi našo ustavo. Nasprotniki konkordata trdijo, da katoliška cerkev, ko želi konkor-dat, do neke mere sama s tem priznava svoje stališče druge vrste v primeri s pra vos! a v je m. To morila »videvajo tudi v Vatikanu, toda v politiki sv. Stolice prevladuje vedno oportunlstiSno načelo. Odkar je zanemarjen Kristov nauk, da «Moje kraljestvo ni od tega sveta«, j« katoliška cerkev imela svojo politiko, s kojo se po bojevitosti more primerjati samo muslimanski naval na zapnd. Verske vojne, hvala Bogu, st !e še tiižen spomin. A posvetna politi ka sv. Stolice je še ostala. Potem ko se je habsburška absolutistična politika po 1. 1848. za nekaj let zvezala s cerkveno reakcijo, da zaduši sadove svobode in .ie A vstro-Oyrsk-i sv. Stoliei podlegla v prav malo častnem konkorrtntu (1855.). je novo svobodno sribanje kmalu uvidelo, da država. ki kaj nase drži. ne more prenesti takega jarma. Konkordat ie bil odpovedan in Avstrija je z zakoni uredila zunanje verske posle. Sieer je takratni pa|>ež preklel apostolskega cesarja Opozicija ie resignirala GLOBOKA POPARJENOST V OPOZICIJSKIH KROGIH. — Z ENOTNIM KLUBOM OPOZICIJE NE BO NIC. - RFSORTNE AVDIJENCE IN KONFERENCE. Beograd. 21. februarja, p. Pa na Sni dan I je bila na vlad'. Niti takrat ni imela kom-je potekel brez posebnih političnih do-1 pakt ne večine ter je l>aS zato morala dati godkov. Razen običajnih konferenc v mi- krmilo iz rok. Ve se, da so danes razme- , fani» poroča; Predsednik italijansko«ju« rristrskem predsedništvu in povsem po- re v njenih vrstah še mnogo slabše. Po- j goslovenske delegacije Quartleri je spre. slovnih avdijenc. v katerih so ministri razno ja uplival na blokaše sinočni urad- > je| danes novinarje in jim izjavil, da se poročali kralju o svojih resortn:h rade- ni komuniM vlade, ki naglaša kompakt- Vršc pogajanja med Italijo in Jugoslavi« vah, ni bilo nobenega pomembnejšega po- inost Narodnega bloka in odklanja vsako j0 popolnoma v duhu spravljivosti in bo« java. 'skupnost s separatisti. To je posebno o- PO IZJAVAH PREDSEDNIKA DELEGACIJE POTEKAJO POGAJANJA P0~ VOLJNO. — SPORAZUM O EKSPLOATACIJI REŠKE LUKE lE DOSEŽEN? Firenze, 21 .februarja, e. »Agenzia Ste. i poznanje italijanskih razmer. Med dru» gim- se je dosegel doslej dogovor gledo enega najvažnejših vprašanj, namreč gle« de rešitve problema reškega prometa. Po izjavi Quartierij. jc bil med obema de* legacijama tozadevno dosežen sporazum, ki popo'noma odgovarja koristim in že« Ijam obeh vlad. Jugoslavija se bo mogla posluževati reške luke, na drugi strani pa bo dobila Italija zato posebne ugodno« sti na jugoslovenskih železnicah. Zato pričakuje opozicija z. napetostjo' sejo novih načelnikov. Iti je napovedana j za pondeljek in na kateri se (»»lo nični Nemčija na pragu najtežje krize USODNE POSLEDICE PADCA MARXOVE PRUSKE VLADE — PRUSKI MORA NUJNO SLEDITI NEMŠKA KRIZA — NACIJONALCI TIRAJO SITUACIJO DO SKRAJNOSTI. sli in marpivo pripravlja ivarino, ki »e voditel'i posvetovali o tem, kako naj se ima predložiti Narodni skupščini na bodočem zasedanju. Poslanci vladno koalicije so že začefi pribaiati v večjem številu v prest olico in poročajo o razmerah Brrlin, 21. februarja, z. Vsa javno6t stoji šednnei pod vtisom slnočnejga poraza Marxove vlade v pruskem deželnem v svojih okra.iih. Izjavi:ajo, da narod 7. največjo z.adovoljnostjo in tudi zanima njem pričakuj otvoritev novega parlamenta ter se tedno nadeja, na bo Narod-na skupšč.na pričela « plodonosnira delom. Pri opoziciji se vedno bolj kaže pnpar-jenost. ket uvidela, da je izgubila h. t ko. Zato skuša zakriti svoj poraz in se neko-Mko popraviti od ud.irca. Zanimiv je pro okret v blokaškem časopisni, ki ne piše več o nasipu pri volitvah ter re« gnoano priznava, da je Narodni blok trden in so Franca Jožefa in Avstrijo, a ker si ta jlidaren. Opozicija .ie pač uvidela, da so iz t<"ra ni prav nič storila, se je na j 7;ivlr.da.le normalne razmere. Njenim tr »prekletstvo* kmalu pozabilo, pač pa jditvain. da zb:ra moči za skupen nastop so »nezmotljivi* uvideli, da so se zmo-tili in da se katolicizmu v Avstriji da krasno živeti. Svobodomiselni zakon so črtali, cerkev pa je blagoslavljala Franca Jožefa in Avstrijo. Neprestano je bila na delu. da dvigne siiaj habsburške dinastije in idejo mogočne Avstrije. Ona je naravnost s pomočjo verskih obredov narodom sadila dolž-sosti avstrijskega podanika v sree. Zgodovinska isfina ie. da ie klerikalna politika za brodila v vojno prori ris5i državi. Med vojno in po njej ie celnknpna vatikanska diplomaciia delala za centralne velesile in proti razpadu Avstrije. In danes? Ali je te nesrečne politike proti svobodi Jnsrnslovenstva že konec? Kdor opazuje, kaj se godi v Jugoslaviji nd leta 1018. naprej. bo potrdil. da fe sovražna politika ostala. Službeni odnoša.K so sicer korektni. Sv. Oče je ministrskemu predsedniku Pašiču oh priliki nie«rovervi-Vivlitelje HR?S Policija je tej prnSnii ligo-1 Se-lnnja krir-i je najtežja, kar jih pozna dila Dr. Polič je nato Je! v Vlnško ulico, "ele kronika pruskega parlamentarizma, kjer so internirani dr. M.nČeU m tovariši.: amjak kar jih je sploh kdaj bilo v Nein-Obventil jih je. da njegova Intervencija v | Sj.lošno se pričakuje, da bo kriz-i . Reogradu ni imela uspeha in da ostanejo vplivala tudi na državni zbor. ker binlo narodni skupščini, ne pripisuje n hče zaprli 5e nadalje, dokler Naro.lna skup-1 centrumovei gotovo izvajali posle.lice in posebne važnosti. Vsakdo jn videl, kako ščina ne slori sklepa o njihovi nadaljnji ne bo,l° v državnem zboru držali onih truma v pruskem deželnem zboru ;e 60- 1 strank, katere jih v deželnem zlniru z vso glasno sklenila, pozvati svoje tri |H>slan- srdiiostjo pobijajo. Z izbruhom drfarnc ce, ki so včeraj manjkali v deželnem krize je računati vsak dan. Trdini pulilič- j zboru in tako pripomogli, da je .zpadlo ni krogi jn priraknjejn v »cliko bojaznijo, i glasovanje tako neugodno za dr. Marsa, ker ne moro oihče presaditi, kako bo iz j uaj odlože svoje mandate. voljen, ker pri volitvah nacijonalci in ko-muuisli ne morejo iti skupaj, brez koma-nistov pa narijonnlci nimajo večine. Ako se j)0Kreči do volitev še preprečiti izbruh državne kriz.e, ni izključeno, da bo pruski deželui zbor takoj po izvolitvi ministrskega predsednika razpuščen. CENTRUM PROTI SVOJIM FRONDER« JEM. Berlin, 21. februarja, z. Frakcija cen- neenotua je bila opozicija celo tedaj, ko i usodi. Za ureditev našega političnega tiska V VLADI SF. IZDELUJE PROJEKT ENOTNEGA TISKOVNEGA ZAKONA. KI SLONI NA MODERNIH PRINCIPIH. A DAJE PRIMERNO ZAŠČITO DRŽAVI IN OSF.nNI C.ASTI. Beograd. 21. februarja, p. Kakor je izvedel vaš dopisnik je novi tiskovni zakon v glavnem gotov ter ho še pred sestankom parlamenta predložen ministrskemu svetu, ki ga kot definitivni projekt vlade čim preje predloži Narodni skupščini. Novi tiskovni zakon temelji strogo na principu tiskovne svobode. Za izdavanje novin ni treba nohencea dovol enia, vsaka preventivna mera je izključena. Kdor bo hotel izdajati novine bo imel le dolžnost, da to javi oblasti ob samem pri-četku njihovega Izhajanja. Odgovornost časopisja napram oblasti in javnosti je v projektu strožje precizirana. nego v dosedaniih zakonih. Priliuo-Ijena InstiMci a neodgovornih »odgovornih urednikov« je odpravljena, za list jO odgovoren njegov glavni uredn:k, ki pa ne sme biti poslanec. Odgovornost 7.3 članke in notice zadene predvsem avtor-Ia, ako se je podpisa! ali je sicer znan. siccr pa vod Incga urednika. Uredniška tajnost je zajamčena, sodišče ne more od urednika zahtevati, da izda pisca. Konfiskacija ie mogoča le v slučajih, ki so predvideni v ustavi, ustavitev časopisa istotako. Cenzura je dovoljena le v vo.ncm času. Na n:>vo urejuje zakonski projekt materijo popravkov. Urednik ima pravico po pravek odkloniti, toda prevzema s tem dolžnost, da njegovo neistinost dokaže pred sodiščem. S posehno obširnimi kazenskimi do-l. čbaini so zaščiteni državni interesi pro- Nova svetovna razorožitvena konferenca NEODVISNO OD ZVEZE NARODOV SKLICUJE AMERIKA NOVO RAZORO-2nVF.N0 KONFERENCO. - PRIZADETE VELESILE SO ŽE PRISTALE? — London, 21 februarja, z. Tukajšnje časopisje računa z uovo svetovno razoro-ži t veno konferenco kot z gotovim dej stvom Sporazum n.ed prizadelmi drža va- li z.orabi tiskovne svobode ra tudi oseb- i mi j® l^rfekten. gre le Se za podrobnosti Moskva, 21. februarja, z. V številnih okraiih Ukrajine in severne Kavkazije Rim, 21 februarja z. Pod predsedstvom postajn pomanjkanje živil vedno bolj oh. jmaikija Megratt* ,e jt vršila včeraj v futno in 0hstoja nevarnost, da bo pre« prostorih zunanjega ministrstva plenarna 1,jvaistv0 porabilo vsa semena, katera je I seja konfeience nasledstven h držav.! (i0hi!a 0j v|atie za setev, za lastno pre« Predsednik finančne-a odseka ie poročal hrano Sovjetska vlada, ki je uvidela kri« - jc« danes odgovor na noto. ki jo je po. i« 1™'»™'» komisije za razdelitev kre- t:čnost po:ožaja in silm razburjenie pre - : slala bolgarskemu kabinetu v stvari inci« ^ P">»"e hramln.ce na Duna_- hiviIstva jc svoj prvotni kredit za olaj« 1 h i ju in picčital zadevni zapisni Obsedno stanje v Bolgariji Incident pri Godeču poravnan. Beograd. 21. februarja, r. Kakor poro. odnvivor. da i ona tn odločno r.bsoln iti , čajo iz Sofije, sc ne bavi bo'garska v'ada da bo skr-KcIa za remeditro. l.iuhl lanski 1 samo z misli io. poostriti zakon o zaščiti škof .lp--'>0- ža svoie obžalovanje nad dosodkom jn Mudilo zak -na. s katerim se Italija vra-izjavlja. da bo stori'a eneraične korake. ! fa k pluralnemu volilnemu sistemu. Po v da se izslcde krivci in strogo kaznujejo. in lormalnosti. Konferenca bo razpravljala v prvi vrsti e razorožitvi na morju. Ako pride v tem vprašanju do zadovoljivega rezultata, bodo v velikih potezah razuuv trivali tudi problem razorožitve ua suhem. Kar se lormalne 9lrani liče. menijo. Ha bo sklical konferenco ameriški predsednik Coolidge os-ebno Termin sestanka konference še ni določen. Po eni verziji se bo začela že v juliju ali avgustu, po drugi pa šele v novembru. 1/omloR, 21. februarja, z. V spodnji zbornici je odgovarjal zunanji rr.!uister Chamberlaiu tu več interpelacij glede rnzorožilveuih konferenc. Na vprašanje, ali in kdaj se sestane konferenca, ki jo določa ženevski protokol, Chamberlain ni striktno odgovoril, ampak je rekel, da zavisi v«c od sklepa Sveta Zveze narodov. Ta bo uravnal svoje odredbe po tem, ali bo do 1 maja ratificiralo zadostno število držav ženevski protokol. Ako se to ne zgodi, bo ali konferenco odgodil, ali pa je sploh odpovedal. CHAMBERLAIN ODPOTUJE V WA« SH1NGTON. London, 21. februarja, z. Kakor poro« ča do službeno pozvani, naj do 2. marca urede svoje zadeve ter zahtevajo od komisije za zamen avo prebivalstva svo;e potne liste, ker bi bili v nasprotnem slučaju aretirani. Po mnenju turškega zunanjo ga ministra pa bo ta rok podaljšan. RUSIJA I J" m Preeital zadevni zapUnik, ki je bil ianj{j be(le tamkaišntcga prehi' T° kratkih izjavah romunskega pos a,,i- 7vj5a)(| zopct M 35 milijona. S in -c-lka v Rmu« »-ahnvarvja. ..dobren, Zapi- stanj{. zjmskc sctve je p0kaZi,|0i RATIFICIRALA POGODBO 2 JAPtINSKO. Moskv«. 21. februarja, z. Svet ljudskil komisarjev je odobril pogo-lbo sovjetski unije z Japonsko in jo predložil central prebivalstva netnu izvrševalnemu o' želel dobrih odnošajev med nažo državo in sv. Stolioo. A da bi se dajalo razdira jočim [>olitičnim idejam in centrifugalnim silam še privilegije, tako samomorilske naivnosti nam sv. Stolica ne prisoja. Otrese naj se povsem kralkoviilnežev, ki mislijo, da je ljubljanski klerikalni recept prava metoda za pot na Balkan, pa tudi elabih in enostranskih diplomatov. Clara pacta, boni amicL pravnih o=eb odgodil seje do 4. marca. AMERIKANSKA SRFčA BFOGRAJ. SKEGA NATAKARJA. Reograd, 21. fcSruarja. r. 2l>letnemu natakarju Kaz Momčilu Jovnnoviču je te dni zapus "^ov stric v Ameriki 27 milijonov D ivi milijonar je naj. večja senzacija tliitva v Beogradu. ŽELEZNIŠKA NF.SRECA V PRL MORJU. Trat, 21. februarja, v. Rimski brzovlak je pri Tržiču (Monfalcone) zade! v to« vorni vlak. Trije vozovi so bili razbiti. Pet o*"-b je bilo več ali manj ranjenih. se to omogoči, je potreben najmanj krc« dit v znesku 8 milijonov za nabavo se« men za uničeno zimsko setev. Razbur. jenje prebivalstva v Ukrajini je tako vc» liko, da se jc bati težkih izgredov. NAS NARODNI JEZIK V RIMSKI CERKVL Beograd. 21 februarja, p. Vlada je dobila obvestila iz Vatikana, da dovoljuje Sv. Stolica. da se v samostanu sv. Jeroni-ma v Rimu vrši ob državnih praznikih slovesno bogoslužje v našem jeziku ali pa v staroslovenšČinL Sedanje j ponska komisija je odšla na Sahalin, di pripravi vse potrebno glede predaje Se vernega Sahalina sovjetskim oblastim. Ja ponski regent bo ratificiral pogodbo « najkrajšem času. CURIII: Beograd 8.425, New-York 52t Londou 2470. Pariz 2750, Milan 21.31 Praga 15.425, Budimpešta 0.0072. Buka rešta 2 GO, Sofija 3.775, Dunaj 0.007325. PRAGA: Beograd 64.875, Dunaj 4.71 Rim 139.375, Pariz 17875. Londoa IG1.42 New-York 33.80, Curih C5250. BERLIN: Beograd 6.755, Milan 17RJ Praga 12 425. London 19.955, New-Yoii 4.95, Curih 80. Gd. Ob zadnjo nado Izjave in komunikeji iz vrst Narodnega bloka so naše klerikalce in njihove zaveznike sjuravili v velik obup. A v najbridkejših trenutkih so se tolažili še z eno nado: Ljuba Jovanovič je proti politiki Pašiča in Narodnega bloka in Ljuba Jovanovič pripravlja novo akcijo za »sporazum* s Korošcem, Trumbičem in ostalimi tepenimi junaki Le čakajte. Ljuba Jovanovič bo že nastopil. Ko je Ljuba Jovanovič vsled bolezni ostal nekoliko dni doma. je »Slovenec* že javil, da »ne bo«li več k Pašiču». Potem je bil Ljuba Jovanovič v avdijenci — klerikalci so že namiga vali, da svetuje kroni, naj izroči Jugoslavijo seperatistom. Končno je gosp. Jovanovič parkrat konferiral s Pašidera — evo dokaza, da se mu tudi Pašič že podaja ... In klerikali državniki v kavarni »Union* so ugibali: «Ej, res je, naš Korošec je globoko v vodi, siromak se nekoliko potaplja '— toda akcija Ljube Jovacovida ga bo Se pravočasno rešila.* Tako je šlo vse te dni. dokler ni tudi Ljuba Jovanovič postal — izdaji-ca svete klerikalne stvari. Seveda 2. Jovanovič vsega tega, kar so od njega pričakovali in kar so mn imputirali klerikalci, ni nikdar ne mislil, ne nameraval. Vse, kar se je o njem govorilo, je bila le pobožna legenda, ki jo sedaj razkrinkava opozicijsko čas o pisje samo. Naši klerikalni listi sic^r še niso prišli k sap? ter o stvari molče kakor grob, zato pa je organ gosp. Trumbiča se odločii, da pov6 vsaj delno resnica »Hrvat* objavlja včeraj gledeče poročilo: »Iz radikalnih krogov se javlja, da je danes razčiščen spor med predsednikom skupščine Jo-vanovičem in ministrskim predsednikom Pašičem, ker so likvidirana vsa nesporazumljenja ter se je ustvaril sporazum za nadaljno delo ... Na podlagi tega se tudi tolmači stališče Ljube Jovanoviča napram dr. Poliču v slučaju dr. Mačka in tovarišev.* — Tako «nrvat». Kar se tiče intervencije dr. Poliča, je namreč točno, da je Ljuba Jovanovič odklonil vsak korak v prilog dr. Mačka in tovarišev. Ljubljanski škofov list je sedaj navezan Ie še na informacije Pižonovih famoznih »Novosti*, katerih halucinacije razveseljujejo večerno publiko na beograjskih Terazijah. Celo »Pravda*, glavno dnevno glasilo davidovičevcev. pe mu je izneverila in ni več vredna, da bi jo citiral tam, kjer piše bridko resnico. In zato »Slovenčevi* bralci ne bodo nikdar zvede'i. da je »Pravda♦ včeraj napisala med drugimi tudi tp-le: »Pašid ostaje e Pribičevidem. Pošto nikakvi pokušaji ni presije nisu uspele. to če se nastavita i dalje s ovim režimom i nede se čini ti nikakvi eksperimenti s drugim grupama. Može sp reči, da ovakva viada ostaje i da se može po sastanku parlamenta oč-ekiva ti ssrrno izmene ličnosti . . .» Tako plavajo »zadnje nade* tepenih klerikalcev po vodi. Kakor znano, voda ne teče nazaj . . . „Slovencc" in »šolska stavka v Št. Vidu" (Dopis iz pravniških krogov.) Upravni jurisri, tisti, ki sedijo v nredništvu »Slovenca*, se trudijo na podlagi preperelih normalij in zasebnih mnenj staroavstrijskih birokratov dokazovati. kako bi bilo moralo postopati šolsko oblastvo v slučaju šolske stavke v Št. Vidu. Tako-le: Stariši sklenejo na večernem sestanku šol-ko stavko. Drugo jutro so šolske sobe prazne. Otroci se igrajo in-dijance v bližnjem gozdičku, učiteljstvo pa se izprehaja po vasi pred škodoželjnim špalir.iem zmagoslavnih va-šžanov. Čez kakih osem dni se skliče seja krajnega šolskega sveta: ker pa ta seja ni sklepčna, se skliče druga seja na prihodnjo nedeljo. Na tej seji se posreči nekaterim razumnejšim članom doseči sklep, da se predlaga šolski oblasti, naj izreče starišera opomin. Te opomine dostavi župan vsled »slabega vremena* starišem šele tekom prihodnjega tedna: opomini romajo — v koš. Po nadaljnih 14 dnevih se krami šolski svet vendar ojunači. da predlaga okrajnemu šolskemu obla-6tvu kazen. Srezki poglavar izda kazenske naloge ter jih polagoma dostavlja potom županstva. Osmi dan po vročitvi vložijo stariši ugovor, nakar se prične redno kazensko postopanje. Stariši po vzorcu ižanskega kaplana na prvi in drugi poziv ne pridejo in tako se šel-3 po preteku nadaljnih štirih tednov posreči razglasiti vsem stavkariem kazensko razsodbo. Nadaljnih 14 dni zahteva prizivno postopanje, štiri tedne iztiriavanie in slednjič pridejo stavka rji 3—4 meseee po začetku Ftavke vendarle v prijetni položaj, da hono-rirajo dolgotrajno svo;o Ta.hnvo z malenkostno vstopnino 50 D'n. ako se poslancu prej ne posreči prepričati Beograd o .strahovitem nasilju* in ako pre? ne pride »druga vlada*. T '■•» približiK) si je po častitljivem stn »neinzu* predstavljal postopanje šolskega obiastva tisti duhovnik, ki je na shodu dne 11. februarja 102.") prevzel odgovornost za v?e posledice šolske stavke. Vsak razumni upravni juri«t, Id ae ne boji krive palice in njenega mašče vanja. gotovo pa tudi vsak razumni lajik pa je moral v prvem hipu spoznati, da je bil pravni položaj nekoliko drugačen. Takoj mu je moralo biti jasno, da so formalni predpisi §§ 22. in 24. kranjskega zakona z dne 29. aprila 1873, dež. zak. št. 21 o opominu in o sklepanju krajnega šolskega sveta namenjeni in veljavni le za normalno iz ostajanje posameznih otrok, ne pa za slučaj organiziranega upora proti šolskemu obisku. Za slučaj šolske stavke preostaja od pravilno umevanih predpisov g§ 22. in 24. edinole še kazenska sankcija. Nesmiselno bi bilo opominjati stariše, ki so javno sklenili šolsko stavko. Javno napovedana in organizirana kršitev zakona nadomešča opomin, zaslišanje in opravičevanje obdolžencev, preostaja takojšnja razglasitev kazni. In ker je srezki poglavar takoj prvi dan stavke po županstvu razglasil, da bodo stariši za vsak dan šolske zamude posebej kaznovani, tudi ni bilo pravne ovire, da se je za drugi dan zamud poslužil poostrenega kazenskega nastavka § 25. omenjenega zakona. Ob tem dejanskem stanu je bilo brez pomena, kdaj se je kazenski odlok do. stavil in ali se je ta odlok označil za »kazenski nalog* ali za »kazensko raz sodbo*. Pravilen je bil torej tudi pouk o pravnem leku in pravilno celotno po stopanje urezkega poglavarja ki se pri tem razlaganju zakona tudi ni mogel ozirati na zastarele avstrijske norma-lije in na dejstvo, da se bo končala ta zadeva z veliko blamažo novoizvotje noga poslanca K. 0 vzroka poraza džeimjeta Beograjska »Samouprava* prinaša daljši članek, v katerem objektivno razpravlja o vzrokih poraza džemijeta pri skupščinskih volitvah. Clankar naglaia: Volitve dne 8. februarja so popolnoma pokopale džemljet, stranko Ferad neg Drage. Dejstvo je, da so muslimani iz Južne Srbije izgubili zaupanje v svojega političnega voditelja. V pričetku svoje politične akcije je Perad beg Draga zbral okoli sebe številne ugledne muslimane, ki so imeli v svojih rokah cerkveno-pro-svetna posestva mobamedancev, tako-zvane «vakufe». Poslanci džemijeta v bivši narodni skupščini so bili večinoma «muteve!i|e» ali vsaj možje, ki so od teh »mutcvelijev« dobivali podporo in bili z njih vplivom izvoljeni za poslance. Cita-tcljem moramo objasniti, kaj so to »mu-tevellje«. »Mutevellja* Je oseba, ki upravlja za-dužbine (ustanove), ki so ustanovi ene v muslimanske prosvetne In dobrodelne namene. Pri teh ustanovah pa so »muteve-lije» polagoma razširili svojo kompeten-co in s! kratkomalo prilastili nasledstve-no pravico, ki je tako prehajala od očeta na sina. S tem v zvezi so bile seveda tudi številne zlorabe na dnevnem redu in niso bili redki slučaji, da so »mutevellie« na račun upravljanja zadužbin silno obogateli. Njihov vpliv Je postal s tem velik tudi na turško svečeništvo in učiteljstvo, ki Je bilo odvisno od vakufskih dohodkov. Iz tega Je povsem Jasno razvidno, odkod Izvira večina in moč, ki jo je Imel Ferad beg Draga med turškimi masami v Južni Srbiji. Toda turško prebivalstvo je prišlo do prepričanja, da se na ta način ne uničujejo samo ustanove, ki nai bi služile prosvetnim in kulturnim svr-ham, ampak da Ferad beg Draga potom teh »mutevelijev. izkorišča Turke za politične manevre, ki niso niti v interesu države, niti v interesu turškega plemena. Poraz Ferad beg Drage pri volitvah je bila spontana reakcija turških volilcev proti njegovi dosedanji destruktivni politiki. Ta poraz je imel med turškimi masami velik odmev. Trezni muslimani so že pričeli živo akcijo za reševanje vakufa in veliko propagando, ki naj popolnoma onemogoči vsako novo politično akcijo Ferad beg Drage. Poraz Ferad beg Drage ima svoj Izvor torej zgolj v nezadovoljstvu turških mas. To nezadovoljstvo je zelo globoko. Širši turški sloji uvidevajo, da kulturno in ekonomsko propadajo. Ekonomsko radi tega, ker se ljudstvo še ni dvignilo nad primarne faze obrtništva In poljedelstva. Tudi trgovina se razvlza le polagoma, ker nI potrebnega kapitala In ker ie tudi politika Ferad beg Drage bila povsem napačna. Vakufska posestva so v Južni Srbiji ogromna In radi tega vakufska politika ne bi smela imeti samo kulturne in prosvetne namene, ampak tudi širše privredue koncepcije Vse to bi bilo mogoče, ako bi se vakufi ne upravljali sterilno In ako bi .mutevelije« proti vol.i naroda ne postali nekaki solastniki va- kufskih posestev. To ie Izvor nezadovoljstva, ki Je povzročil katastrofalni poraz džemijetske politike-magnatov. Kdor pa frazari le o volilnem terorju In prosto prehaja preko teh deistev, ta ie demagog in popolen nepoznavalec turških razmer. Klerikalno nazadnjaštvo Dr. Koroščeva »Naša Straža« piše: »Radikalski In samostojno-demokratskl fašisti so smrtno nevarno pretepli voditelja In poslanca vojvodinskih Nemcev dr. Krafta. Med nemškim svetom je bilo radi tega ?lo!-ina v Oradcu in mogoče še kfe drugje nekaj protestnih manifestacij, seveda brez krvavih glav in druge škode. Koj nato je pa začel prosvetni minister Pribičevič zapirati šole in ko so Nemci protestirali, jim je na kratko odgovoril, da so to represalije. Represalije so nekaj barbarskega . .» Vsi Jugoslovenski listi so poročali, da je Pribičevič Izjavil, da pomenja ukinjenje nekaterih nemških šol reprcsaliie, ker zatirajo Nemci na Koroškem in na Gradi-ščanskem naše šole. Samo »Straža* po- roča, da ie Pribičevič storil to pravzaprav zato, ker so Nemci protestirali radi pretepa drja Krafta. »Straži* ni nič mar naše šolstvo na Koroškem. Njenemu piscu je glavno, da more oblatiti svojega političnega nasprotnika In četudi bi imeli pri tem trpeti naši narodni interesi. Tako je klerikalno narodnjaštvol Med tem, ko nima »Straža* niti besedice za koroške Slovcnce. se zavzema za nemške narodne manjšine pri nas, češ da se ministri, ki izvajajo represalije, gotovo ne zavedajo, kako važno je v mednarodnem svetu manjšinisko vprašanje In kako slab ugled uživajo države, kjer se to vprašanje ne upošteva dovolj In kjer Imajo narodne manjšine povod za pritožbe. Tako je klerikalec zopet pokazal v »Straži* svojo izdajalsko dušo, ko odkriva svojo ljubezen za naše nemške man.šine in označuje edino pravilno postopanje prosvetnega ministra kot Par-bara. Postopanje Nemcev na Koroškem ln v Burgenlandu z našim šolstvom In našimi narodnimi manjšinami za »Stražo* seveda ni barbarstvo, barbarsko je le to, kar stori Jugoslavija proti nemškemu barbarstvu. Po zragi PPŽ Tiger Spokoraik: »Vse preklicujem, vse obžalujem, vse obljubim in voe podpišem; samo milosti in zavetja prosim.* Politične beležke -f- Tako jef cSlovenski republikanec* razpravlja v svoji zadnji številki o izidu volitev ter prihaja do tega zaključka: . , , • . . ..... , . .. d ob 1 te v herojskin naporov jugosloven« mislili, da tudi drug. mislijo tako pošteno gk ngroda: držav Jedinstvof _ Kdor kakor on, sami. Al. pomenja to spoznanje jm/ §, , kes, da so narodni socijalci podpirali v Ljubljani klerikalce? Ali so sedaj spoznali + Hudi oiitki P™4' socialdemokra. rafinirane intrige svojih nasprotnikov in ,om- "Dela)"ko>/ ^et,Jki hst* njihovo nepoštenost, pred katero smo jih pravočasno svarili? Narodni socijalisti so reducirali sami sebe, ko so paktirali g klerikalci. Naj jim služi ta kol dober nauk za bodočnost. -f Najhujša politična reakcija. Za primer najhujše politične reakcije, ki jo po »Slovenčevem* strahotnem napovedanju namerava uvesti vlada, navaja škofov list v svoji zadnji številki, da so social • de« mokrati v Zagrebu, ki so pripadniki iste stranke kot g. dr. Perič, prodali stavko pekovskih pomočnikov za 5000 Din. Hr« vatskim peričevcem očita »Delavsko • kmetskl list »tudi« izdajalstvo v Brodu, kjer da so prodali in uničili vciiko stav« ko kovinarskih delavcev. Mi beležimo te očitke radi tega, ker je iz njih razvidna če kupite ongivie brei žiga »kliač*. ker 1 par nogavic z žigom in znsmko (rdečo, modro, zeleno ali zlato) „ključ" traja tako dolgo kakor 4 pari dragih. Kopit« 1 par ia prepričajte sel 93/a 0 premembo volilnega zakona: doh,ii klerikalci za občinske volit, ogromno večino vseh mandatov, podobno , ve kar ce!o PeHiev° »tranko. kakor fašisti v Italiji.* — toma Izostala In da letaki ravnotako tudi pomotoma niso bilt predloženi oblasti v cenzuro. Ugotovljeno pa Italijansko-angleški konflikt v Albanci Zopet Je šlo Ime Albanije po vsem evropskem In ameriškem časopisju. Toda to pot nI bilo govora o novem uperu aH puču. kakor se običajno albansko ime izven Balkana omenja samo ob taki 1 prilikah, marveč to pot je šlo za — važno ekonomsko vprašanje. Je šlo za koncesijo o bogatih albanskih petrolejskih Izvorih. Ahmedo begu Zogu, predsedn!ku In faktičnemu neomejenemu vodji Albanije, se mora sedaj po končanem sporu za te petrolejske izvore priznati, da je sijajno Izkazal svojo politično sposobnost. Namesto Italiji je podelil koncesijo za eks-ploatacljo petrolejskega predela Angliji, kar je z albanskega stališča nedvomno vse pohvale vredno. ItaPja si je postavila za cilj gospodarsko ekspanzijo proti orijentu. Kot najbližje področje, kjer naj se njena ekonom ska ekspanztvnost udejstvuje. smatra Italija baš Balkan, in v prvi vrsti seveda vzhodno Jadransko obrežje. Italijanski kapital Je naimočneje zastopan v naši Dalmaciji, v tamkajšnjih industrijskih podjetjih, v črnogorskem Primorju so bili Italijani zgradili edino tamkajšnjo železnico, in z Albanijo ima.io najsmelejše gospodarske načrte. Pred vsem so hoteli Italijani v zvezi z Amerikanci eksploati-rati zaklade nafte v Albaniji. Toda kakor le pač danes po svetu naiintenzlvnejsl iov za nafto, se je za imenovane Izvire zelo zanimala Anglija in Angležem se ;e posrečilo, da so Izpodrinili italijansko-ameriške konkurente ter se vsedli na prvo mesto. Stvar Je seveda Ahmed begovo delo In Izvira nedvomno Iz političnega prevdar-ka. Albanski politiki so vedno naglašal!, kako zelo si želijo Inozemskega kapitala, da bi pričeli Izrabljati njihova prirodna bogastva. Albanija sama Je nedvomno najslromašnejša evropska država, ki nima v oblasti niti najosnovne.šega materialnega sredstva — plačevanja davkov. Da bi mogla svoje prtrodne zaklade sama Izrabljati, na to ne bo mogla Albanija še dolgo dolgo misliti, če JI bo to sploh — kdaj mogoče. Ako hoče tedaj imeti kakršnakoli večja podjetja, mora privabiti tuj kapital, ki naj dvigne nienc rud-ne zaklade, osobito premog in nafto. Italija je mislila, da je to kot nalašč prilika zanjo, za njene investicije. Ali Ahmed beg Je mislil drugače. On si je želel tudi kapitala drugih držav Očividno ie bil njegov glavni prevdarek v tem. da bi bil ekonomski monopol Italije opasen tn-dl v političnem oziru: proti političnemu tutorstvu Italije pa se je on obračal vedno. Nedvomno ho egolstičen tudi angleški kapital, toda eno je važno: ako M Anglija investirala večje vsote za pre-važne petrolejske vrelce, bo brezdvomna za napre.i Imela največji interes na tem, da ostanejo petrolejski izvori ozemlje —-Albanije, ne pa morda — kolonija Italije. Ali z drugimi besedami: ekonomsko aktivno udeležena Anglija bo zainteresirana na politični samostojnosti Albanije in bo delovala zoper ekspanzivne italijanske težnje. S podelitvijo petrole ske koncesije je Ahmed beg spretno potegnil Anglijo v omrežje albanske politike ter Jo angažiral v protiltalijanskem smislu, kar ina-či nedvomno velik uspeh, ki ga v Rim« gotovo ne bodo veseli. Ml »mo se postavili na stališče Balkan — balkanskim narodom. Italijanska gospodarska premoč na Balkanu nam ne more biti ljuba, zato je povsem v reda, da JI zastopl pot anc!e«ki tekmoval-fc. Oba sta seveda egoista. aU v njiju medsebojni borbi moremo ml samo pridobiti. in ljudje Maribor po prevratu (1918.—1925.) Maribor, 20. februarja. Po novem letu je izšel »Splošni mariborski koledar in adresar za 1925», ki kljub svoji skromnosti zasluži, da ga tudi večji politični li*t ne prezre. Kaže nam namreč v s jih seznamih in inseratih. kako važne izprememb-' so se izvršile v riboru glede na njegovo zunanje li, e in v kaki smeri se giblje razvoj trgovstva in obrtništva, to je pridobitnih krogov, po prevratu. Adresar vsebuje med drugim dva seznama, in sicer državnih in civilnih nradov in zavolov, zdravnikov in odvetnikov ter seznam trgovcev in obrtnikov. Nemški gospodarji Maribora so do prevrata izdajali svoj n^mško-naci-jonalni adresar z naslovom: »Deu-tscher Dote fiir Steiennark und Krirn-ten, Marbu-ger A«lresskalender», ki je leta 1018. doživel svoj 25. letnik in ;e imel nalogo, n ko v roki z dosti starejšim celovškim »Klagpnfurter Ilaus-, Gesehfifts- mt'1 Adresskalender* in številnimi v fJradcu izhajajočimi koledarji razširjati permanizacijo in agitirati za nemško obrt in trgovino na bivšem južnem Štajerskem in Koroškem. Skrajno zanimiva in poučna je primerjava nekdanjega nemškega in našega a d rosa rja, ki jo omejimo za danes samo na pni del. Do prevrata je bil Maribor nepomembno provincijalno me^to. ki je imelo 15 državnih uradov in civilnih oblastev, sedaj pa je sedež oblasti in velikega župana ter raznih s I fo izpremembo povzročenih uradov, ki; it bodo še pomnožili, ko se popolnoma organizira oblast in udejstvi oblastna ! samouprava. 2e sedaj izkazuje seznam 51 uradov, med njimi zelo važne, kakršnih pred šestimi leti niti poznali ni smo. S tem je povzročen tudi močan pritok n.adništva vseh vrst, ki bi mo raio v mestu najti vse življenske predpogoje. zlasti »tanovanja, ki pa na drugi strani da tukajšnjim pridobitnim »lojem lepe zaslužke. Memento mestnim očetom, da z velikopoteznostjo re j šijo. :n sicer čim preje rešijo razne pro- • lileme: nastanitev urailov, zgradbo uradniških in drugih stanovanjskih hiš. j zgradbo novih šol in dr., ki vedno bol? i trkajo na vrata in ki so neodložljivi. Mariboru se obeta lepa bodočnost, ki j» ne sme zamuditi. Prilika je sedaj, aii — nikoli . . . Občinska tinrava izkazuje 17 oddelkov, cerkvenih oblasti je 6, vojaških eb!n<*tev pa 8. Sol in šolskih vrtcev je bilo v Mariboru pred prevratom 24. sedaj nekaj več. z važno razliko, da so sedaj skoraj v«e šole slovenske in imajo 2 malimi izjemami slovensko učiteljstvo. do-čim smo imeli pred prevratom samo na nižji gimnaziji dvojezične razrede, nekaj pouka v slovenščini v bogoslovju, na moškem učiteljišču in v nekaterih tičiliščih šolskih sester, sicer pa je bila vsa vzgoja strogo naeijonalno nemška. Važna pridobitev sta državna trgov-»■ka šola in sred n in kmetijska, vinarska in sadjarska Ma. Odvetnikov je bilo leta 1018. v Ma-jboni 14. med temi 5 Slovencev, sedal jih je 31. med njimi 26 Sloveneev. Notarja sta bila do prevrata 2. en Slovenec in en Nemec, sedaj so vsi štirje notarji naši. Zdravnikov in zobozdravnikov je bilo poprej 26. med njimi 4 Slovenci, sedaj pa je obojih 35. med njimi 20 Slovencev. Koliko slovenske Inteligence je sedaj v Mariboru, čigar vpliv v javnem življenju bi 'e prav zanrav moral bolj poznati, kakor »e v resnici! Razen tega sta dve važni instituciji, narodno gledališče in trgovski gremij. saši. Prezreti ne smemo tndi razvoia bank. ki jih je bilo nekdai troie v Mariboru. =edaj na devet. Njih dober in slab vrliv se kaže v vsem našem gospodarskem življenju. Ostali denarni zavodi so ostali približno isti. sam."> Mestna hranilnica s svo?'m kreditnim društvom je jrrešla v slovenske roko. je dobivala podpore. Znatne denarne vsote je dobil tudi »zatirani in muče ni» gla.^oviti slavonski razbojnik Jovo Čaruga. ki bo že v nekaj dneh usmr-Čen. Bivši komunistični poslanec Pavle Pavlovič je prejel 65.000 Din. n vseh izdanih denarnih vsotah so se našle pobotnice o prejemu denarja. Policija je našla tudi v francoskem jez.iku spisano knjigo »Rdeče pomoči*, iz katere je razvidno, da so se morale podpirati one osebe, ki delujejo na uresničenju programa rdeče komunistične mfemacijonale. Radi tega bo S0'li?čp najbrž« postavilo na »tališče. da je »Rdeča pomoč* čista komunistična organizacija, vsled česar .j« potrebna aretacija vpeh oseb. ki so prejemale podporo. In teh je zelo veliko. Šef beograjske policije Ljuba Laz.a-rovič je obvestil vlado, da odpotuje te dni 10 jučroslovenskih komunistov v Rusijo, da se udeleže mednarodnega komunističnega kongresa, na katerem se bo razpravljalo o taktiki in metodah. ki naj -e .iih poslužujejo komunisti v srednji Evropi, da se doseže popoln uspeh. Proslava 6G!etn"ce prof. Siča »Jutro* je nedavno povodom fiOlet-nice in odlikovanja prof. Alberta R i S a ocenilo zasluge tega veleza složnega šolnika in prosvetnega delavca ter o«l ličnega narodnega in naprednega moža. Včeraj so profesorju Siču priredile skromno proslavo njegove učenke v treovskem t p Čaju ženske realne gimnazijo. Ravnateli Ženske gimnazije gosp. .1 n g je v islfrenih bese«1ah ocenil velike zasluge odličnega moža za vzgojo naše mladine ter za kulturo našega naroda ter je prof. Siču v imenu zavoda in celokunnega nč;te!iči<* aretirani ?n bo-io obtočen? no členil 1.. točka 1 zakona za zaščito države. Sodni5? so bile predložene nosnrnpzne številke «Komnnista». v kateri^ se poziva narod k unom. MoSa Piiade iziav-IJa. da soloh ni imel nnVno zveze « tiskajo listom in da f'in??<ri nas stanovali?* «TMr*a notno?*. o kateri 7atr?n!^'o trotovi kroji, da .ie zasledovala strogo dohrodelne* namene, je podpirala tnel drn~:m: tudi atentator« Steiifa. ki i* JzrrSil prod leti ponesrečen? atentat na naSon-a kra"a da"e vse komnnisti?me postaneo holsrnrcke in člin" rr>'»keko teh dveh skrajnih točk nove zrakonlovne pro'!a od I,inbt'->ne da^le kot naihitrpjša zveza z Dunajem ?n Trsto»n. Kakor sem iloznal. se je trfnški ju-igoslovenski generalni konzulat po ; svojem titularju. ?'>sp. Stepanoviču. že takoj izpočHka. ko je šlo 7jl prv-t [pogajanja za otvoritev te nove zračne zveze, živo zanimal zanjo in storil vse. kar ie bilo v njegovi moči. da bi nna. da postane Liub'tana me'no sta.ia v novi zrakojilovni zvezi Trst Dunaj! A. Ekar. na.iem se ta nroira otvori že v na ikra »>•" času. Obrat se bo vršil z aeronlanl. ki bodo. leteč preko jugoslovenskega, — še točneie — slovenskega ozemlja Volilni "zidi v Bo*?n\ Dalmac'ii ?n Hrvatski V Rosni ie vseh voltleev sedaj vol -anib 408 408 Olasovalo j;h je dne 8 februar "a 1025. 4o7 fi:10 dni"m iib i" pred 2 letoma prišlo na volišče 370 tiso? in 837, tedaj sedaj za desetino več. Od teh glasov je odpadlo leto« na radikil* odnncno nac?Hina'ni blok. I"4! tisog 3ti. dočim so pred 2 b-toma radikali dobili 02.0-23 clasov. Muslimani so dobili letos 127. IfM trla^ove, leta 1023. 112 222 glasov, poliur toTa na Je odnadlo takrat 11.727 še na antiavto-nomi«tično skupino bosanskih muslimanov. Radičevei so iloitili 70 106 glasov zadniiC pa 68.013 a zemlja Iniki 32 tiso? 6? irla«ov, dočjm so dobili še leta 1023. 58.562 glasov. Vidi se tedaj, kako močno so napredovali radikali na račun z.emlioradniknv. nekoliko tndi na račun demokratov, ki pa niso ne leta 1023. ne letos dobili mandata v Rosni, in na račun srbske stranke. Radičevei in Snabovci so '>blržali prihliž.no enako število glasov, le da so onortunistični m!'s'irrani bržkone, vsaj deloma, šli t radikali. Od vseh 48 bosanci Sh manda. da tov so radikali to pot dobili 21 (Ma 1023. 13V radičevei 10 (zadnjič 0^. mu sPmani 15 fzadnjfč 18) ln zemljoradnik? 2 (zadnjič 7). V Dalmaciji je glasovalo 129 102 vo oprav!:n 15 pisemski, tovorni" in osebni lileev. dočim ie leta 1023. oddalo svoj nri A a 1 . tAl M___ . .. .1/,1/iVk* aa promet, Polet iz Trsta do Tbtnnia šn v obratni smeri bo trajal okoli štiri nre in bo Kino Ideal Ponedeliek, torek In sredo „Menihova skrivnost" MAGDO'SONJA glas le 104.071 voliWv; udeležba je bila letos skoro za 25 več »a. pri čemer pa je upoštevati, da tedaj okupiran« zadarska okolica ni elasovala. Naeijonalni blok ie dobil v Dalmaciji 43300 glasov, dočim so imeli pri vo litvah leta 1023. radikali sami 23.038. Demokrati so dobili 7503 »rhsove. dočim so imeli leta 1923. 10.071 glasov. Te Je radi cepitve v davidovičevce in samostojne demokrate nemogoče primerjati razmerje obeh volitev. Radlčev. ei so dobili to pot 66 454 glasov, pri vo-litvah leta 1923. pa 27.688. Tn Je treba pripomniti, da leta 1983. ▼ okrožju severno« lalmatinskem radičevei nieo imeli liste, marveč 1« hrvatska ptička stranka, kl je dobila 2347 glasov, in lista Trumbič-DrinkoviA, ki je dobila 10.414 glasov. Leto« pa je dobil Drin kovič Ie 185 glasov, a klerikalci 1343 glasov. Zemljoradnlki so nazadovali od 16.112 planov v letu 1023. na 4276 glasov. ki so jih dobili letos. Zelo Instruktivno je primerjati južno-dalmatlnsko volilno okTožte (Kotor-Du brovnlk-SplitV Tu «o dobili leta 10^ klerikalci 4340. radikali 0025. radičevei 27.688. prva temljoradnlAka lista 5370. druira zemljoradniška li^ta 6267. demokrati 7447. nozavisna delavska lista 2643 invalidska 7?0 in li^ta Trumbič-Drinkovič 6267 glasov I^tos pa je 4o. bila hrvatska klerikalna stranka 2476. naeiionalni blok 20.175, radičevei 43 tisoč 476. zemljoradnik- 2108. neza v luna delavska stranka 3378. frankovci 126 in dr. Hn.ljelinovič 6162 glasov. Hrvatska ima vseh vo!i'eev vnisai.ib 710.108. Volilo j?h ie 601 506 dočim i'h ie leta 1023 glasovalo 558.1R?-. ndelež ba se je tMaj t>ove?ala za 10 Glasovi se razdelilo na strat-ke: Na-ciionaln? blok je dobil "12 glasov, a radičevei so dobili 3*^.001 gla.»ov. leta 1023. pa 367 816 glasov. 7eml?n-rn-tniki so dobil; 3020. leta 1023 pa 3063 glasov. Za razmerie med ra likali. demokrati, samostalnimi in da vidov? čeve? ter radičevei dva namera r»o okro*Hb: P-em ?e dal 1. 1093 : 26.266 radikalom 30 Radiču 6995 demo kratom V-meem. 49T, Soeiiali- sf>m 31^0 c.l,-v; straf-ki. 2120 zemlio. ra'1'i' om in manKe mno',i« raznim tm"'"im st-ankam. T.eta 1025. pa ■lotil? v Premn: Radikali CPašičI 40 52!» ra "k1*'! fT»e»pl na lista) "^2. samosto«"' demokrat °°67. davMovi^eve? radičevei 24 077. soei?al?sti 2110. Nem«-? 4092. zen'1'oradoiki 1014. Srbska 729 glasov, O-lfllo odoade na nez.natneiše liste. — Okro^ie Vara*'in z. Meta 1023. 70.914 glasov Ra'ičn. 33"0 demokratom. 1303 klerikalcem, 1620 hrvatski zaje,!niči in neznatno število še raznim manjšim skupinam. Letos ?e dobila »nmn«to:no.1«,Tno-krat-ta 0222 glasov, davMovičev-ci 276. hrvatska zajclni«-« (Trnmbi«') 58.222. hrvatska zaied-iica (Polič) 7920. hrvatska zaMnVa (Uršič) 7105. soeijal-n,? demokrati 243, l/ovrekovič 432 In Snrminova nam«lna stranka 05 glasov. Viili se Jasno. «la je Ra-lič po številu •rla^-ov držal svoje pozicije, da pa so strankp Narodnega bloka zelo napredovale. bodisi na račun manjših skupin kot do s0 volit oni, ko so [K)prej ostali doma. Volilni izidi v Črni gori in Vojvodinji ^rna gora v starih mejah tvor? eno volilno okrožje. Tn ie glasovalo 8. februarja 1025. 1. 29.678 volilcev, dočim se je volitev 1. 1023. udeležilo 32 544 glasovalcev, tedaj za osmino več ne«rn z*"lnjift. Radikal? »o nastopali razcepljeno s trem? listami in so dobil? na r»rvi 6290 glasov, na drugi 140(5. na tretji 220 gLvov. fe«laj skupno 700«1 ?ln*ov. dočim so imeli 1023 1. 8131 glasov. Davidovlčovoi so dobili 6551 •jlasov. samostojni «lemokrat 556 g'a sov dočim je dobila demokratska lista 1023 I. 6!»65 glasov. Federalisti <«o «Jo bPJ 8617 glasov, dočim so imeli 1023 1. 7012 glasov. Poleg tega so dobili 5e republikanci 2280 glasov. L 1023 2257 glasov. zemlj«»radnikj 1324. 1. t023. 3408 glasov na prvi In 641 glasov na drugi lisi? Nat>os!el ;e dobili lelav*ka mi kin<-tska lista 1351 glasov, a I. 1023. nezavi ?zipmo zemlioradnikov. To je za Črno goro vsekakor dobro znamenje za precenjevanje politične izobrazbe, e V Vojvodini, ki se deli na pet volilnih okrožii. je glasovalo 8. februarja 1025. 1. 239.001 glasovalcev, a 1. 1023 201.613 volilcev; zadnjič tedaj za Šestino več. Radikali so doblU »kupno 109 599 •rlasov ter 24 o«l 31 voKvxlinskjh mandatov. L. 1023. so dobili radikali 04.426 rlasov in 16 mandatov. Samostojni demokrati so dobili 18.600 glasov, davi-dovičevcl 20.669 glasov, dočim so do bili demokrati na volitvah I. 1023 35.767. Nemri so dohiti se«laj 35 696 glasov, 1. 1023. pa 33.421 glasov. Bu-n je vel 4016. 1. 1023. 12.703 glasov, z.em!W>ra<1nik? 11 629 glasov, pred dvema Iptioma 12.703 glasov. Socijalistj «••> dobili v okrožju Vel. Kikinda - Vel Bečkerek letos 1181 p!n»0v. a 1. 1023 5701 glas. v okro4ju Pančevo . Bela Crkva 1018 glasov, 1023. 1. 3126 glasov; SulHjtica letos 1522 glasov, 1928 L 4054 glasov; Novi Sad letos 26.13 glasov, 1923. 1. 4720 glasov; S«ml>or KINO LJUBLJANSKI DVOR* — Talt Ion 730. — Oanes do torka 24. t. m. Gunnar Tolnfta v Nortlisk filmu „OTOK LJUBAVI" Mladini vatoa dovoljen urno h pradatavam, kl konCaio prs4 a. uro miisrll Predstave ob aodaljak oo L 1L daa. ia ob 8. V, b., «., '/,»• »■ § tri ob delavnikih ob ■,«., V, h. ia 9. mi Prekletstvo? letos 2978 glasov, 1923. 1. 5924 glaaov. Ma.lžari dobili, v Vel. Kikindi - VeL Bečkereku 2«89 glasov; Sulvtic« 800» glasov. Novi Sad 3007 glamrv, Sonibor 2216 g1a>ov. Neznatno število glaaov odjiade še na manjše dkupiue. V celoti se vidi. da so v Vojvodini Nemci in zemljorailniki v glavnem držali svoje (»ozicije. Nemci si jih po številu gla»ov celo okrepili, kar nmranio uj»oštevati, da *e je njihovo število po o«li»topa 2omlKil.ie Jiumuniji zmanjšalo od zadnjih voliev. Nazadovali so sorfjalisti in Bunjevci. napredovali raili MadierL Velik prirastek ra«likalnih man.lator je raz.ložljiv v prvi vrsti vsled močne relativne prem«oči in velike razcepljenosti preslabih nasprotnikov, to«laj nekaj slič.nega kakor je z mandati SLS v Sloveniji. Prosvetna in gospodarska anketa v M. Soboti Mi:rska Sobota v februarju. Koncem januarja je prispel v Mursko Soboto mariborski veliki Župan dr. Pirk-maier z oblastnim prosvetuim referentom dr. Poljancem na anketo, katere so se. udeležili pastorji in nadzorniki evangelj-skih Sol s prosvetnim evangeljekim Inšpektorjem, poslancem fttiftnrj :m ter o^ kaj nadučileljev. 0«lj«os!anci so predložil! preo1nitI, ker primanjkuje izprnšanlh evangeličanskih učiteljev, ki jih jc treba nadomestiti začasno s katoliškimi učitelji in učit»-Ijicninl. šolska poslopja in posestva, Id pripadajo šolam, so last verskih občin. Revne šolske občine dobe iz Se razpolof. Ijivih sredslev državno p-vlporo, ki ja morajo Izrabiti za šolske stavbe. Šolski okoliši, ki izkazujejo zelo mnoga otrok (Križovci, Zg. Slaveči); dobe nova razrede oziroma vzpore«lnice in se jim dovoli raziieljeni puMnevnl pouk, dokler se poslopja ne dograde sli razširijo. Vs-rouČiteljem na evangeličanskih šolah ta nagrade ne morejo izplačevati po Istem načinu knkor na Hrvatskem, ker OillaS o tem miniotrgtvo. Lahko pa se sistemid* rs in razpiše nekaj utalnih katehetskita služb v krajih, kjer je mnogo evangeličanskih šol, n. pr. v Murski Soboti, r 7.itornjih Slavečih in za relormironee mogoče v Mrtvarjevcih; ti duhovniki U po ci< žnosti hkratu opravljali druge verska posle. Evangeličanski dijaški dom v Murski Soboti preskrbuje revne tn pridne evangeličanske dijiske, ki šlu«lirajo ns realni gimnaziji. Zavod se oskrbuje samo s aa-sebnimi podj>oranii. Na retlnl gimnaziji dobita letos 2 dijaka dri ustanovo (blaga, dejanje) od minislrslvs za proeveto. — Glede na sezonske delavce iz Zgornjega 1'rekmurja je anketa dognala, da jih država pri odbo.tXiO komadov iz dri drevesnic v Konjicah in v Ptuju. Anketa jc jiondarjala, kako zelo 6e Zgornji Prekiuurv.i zavzemajo za živinorejo, ter je določi la, naj *e govedo osveži Da ta način, da dovajamo zdaj v ta, zdaj v oni okrnj bike-pleinenjakc čiste simen-dolske pasme. kakor se je to letoa zgodile v MarklJovcih iu Križovcih. Člani ankete so se ves čas živahno, s stvarno rnzfcovarja*i ? g velikim županom. Vsi so zadovoljni 7 anketo, evangeličani, ier »o svoje želje in pritožbe lahko oseb- prejel ta denar, je takoj izginil brez duha in slulia. MinA-trstvo za socijalno politiko opozarja na te sleparije vse naše izseljence, da ne postanejo |>o neprevidnosti žrtev prebrisanih sleparjev, ki 90 spravili v nesrečo že toliko izseljencev. Po šentvidski klerikalni blamaži »Novi Domoljub« z dne 18. februar)a piše v članku «2rtve. o šentviškem štraj-ku: »Dobro so starši vedeli, da bodo ka-znovjui, da boJo plačevali kazen, da bodo celo zaprti, da ho podivjano (!) žer-javovsko učiteljstvo preganjalo otroke same — toda prvi kristjani so dali cclo svoit življenje za svojo vero isec te2a ilanka naj se potrebe Zgornjega 1'rekmurja, ki mu ;e Pnslasi za dopisnika .Čuka na palci., treba zaradi siromašnega prebivalstva na za sprejemni izpit je članek kar dober! vsak način pomoči. Posojila obrtnikom Ker pa hoče po vsem »Domoijubovem svetu razglasiti, kako požrtvovalni so Sentvidčani, čc gre za »duše., ga moramo vprašati, zakaj so starši («ki so ve-Podpinana zveza opozarja obrtnike na li>lača zopet 1000 Din. Tako |>o 15 mesecih odplača ves dolg iu po potrebi zaprosi lahko zopet noto posojilo. Zveza je storila korake, da se jjosojilo iviša na 10000 Din i*)leg drugih ugodno-•ti, vendar poživljamo tovariše obrtnike, da se poslužijo v polni meri jnisojil !udi * tem manjšem obsegu in da ue zamudijo Ugodne prilike Splošna zveza obrtnih zadrug v Mariboru. Za nafelslvo: Pranje lJurcš 1. r. načelnik. dein povedal, da hodo morali pretrpeti vse ono, kar našteva »Domoljub«, bi na štrajk niti od daleč ne mislili. To sedaj izjavljajo vsi, razen tistih, ki nimajo šoloobveznih otrok. Resnica pa je, da le g. poslanec pribil ljudem na čelo novo »dil-co», ua kateri ie zapisano za naše verno ljudstvo najuspešnejše bodrilo: Vera je v pomagati mu pri izvedbi načrta. V nedeljo zvečer sta odšla oba na Stefanovičev dom. I a ju je sprejel izredno ljubeznjivo in ju kol stara prijatelja in odjemalca počast 1 z rakijo in povabil tudi na večerjo. Ko pa sta Rusa po večer,! popila še kavo, sta na dano znamenje nenadoma skočila ter zgrabila za nože. Koriljev je planil na Jordana. Mazarcnko pa na njegovo ženo. Prebodena na več krajih, sta sc Jordan Stclanovič in njegova žena zgrudila kmalu mrtva na tla. Morilca sta pričela nato stikati po stanovanju. Dobila sta sicer nekaj denarja, vendar pa ne ti l:ko, k< liknr ic potreboval Korilje«' za pi kritje deficita. Zato se ie Koriljev z brzovlakom odpeljal proti Skoplju, ho- ge Beograd—Zagreb In popolno rekon-struiranje že obstoječih dveh telefonskih pr-»g, tako da bo promet znatno izboljšan. Razen tega se že trasira telefonska proga Beograd—Dunaj preko Budimpešte. Ta proga bo direktnejša nego ona, ki vodi sedaj preko Ljubljane. Cim bo meseca marca vpostavlen telefonski promet z Dunajem, bodo pričeli graditi še važno telefonsko progo, ki bo vezala Beograd s Curihom. F 1735, F 1718. E 4285, E 2354, B 3688, C 2713. D 1313. B 3609, F 3757, D 974, C 24C.fi, C 259. B 4336. F 1734, E 2745, A 2295, E 1714. E 4718, D 1439, B 1862, F 4072, A 074. B 3435, D 3629, F 22517, E 1339, D 2907, C 1309, B 4205, A 4376, C 806. D 2149, C 4912, C 3578, C 2035, A 609, C 4134, E 1575, A 2104, C 3266, D 2930, B 203. A 4986, E 2079, E 4141, B 4235, B 4408, F 3928, E 2349, C 1098, H 110, C 2908. ^ 3059. C 3126, F 3512, A 1823, E 538. F 4092, A 1637. D 2482, E 2191, F 3025 B 3037, D 2712, F 5044, C 3506. A 1117, B 1324. E 2272, D 2782, Malo odgovora na «Slovenčevo» klobaso ]n C F 47!M' C A 4447, Pismo iz Tržiča z dne 17 t. m. K rajni šolski svet r Tržiču je rarpn-Sčen po 7s*lug: g župnika J»herbevra. ki ne zna delati proračunov in se kar ra 25.000 Din vŠteje, seveda ne v svoe, temveč v breme vHiianih občin. Tržiska občina je pozvala Šolsko oblast naj zadevo preiSfe ifl stori. kar se s takim faktorjem s*i riti mora PriSel j okraini Šolski nadzornik in preiskava! cel dan. Predsednik Slapar Martin 'e odkrito priznal. B 4512. B 913. D 208, B 3269. B 4064, L> 3016, A 3073, D 2578, E 359. B 845, A 3601. F 4918, C 2731. C 2351, F 708, B 4554, D 2560 C 4003, D 1644. Dobitki »i deli.o vsak delavnik ad 15% are do 18. ure v Ljubljani, Gradišče št. 7. Dopisi nevarnosti! To jih je napotilo, da so ver- itei P"h«-"Sn''i P«*« me e. dočim je mo- 1 ral pijani Mazarcnko še ostati v Vranj-ski Banji. .Mazarenko je bil takoj aretiran, za Kuriljevom pa ie bila izdana še jeli, da bo poslanec odgovoren in so »štrajkali«. Ni tako trdega lesa, da bi ga čas ne uničil, zato upamo, da lx>do te »dilce. tudi kmalu sprlinele. Drugo ge- j slo ,e bilo: Z nami pometati ne pustimo! •'se lepo! Oblasti bodo pa seveda pustile, da boste Vi pometali z njimi! Poslance Smodej in »Slovenec« od 10. februarja skušata ljudstvo potolažiti s tem, da je kazen protipostavna. »Slovenec« piše: »Starši v St. Vidu so kaznovani bitz opomina.« Dalje: »Ci. dvorni svet-n.k so kaznovali za vsak dan posehe, in sicer za 12. in 13. februar, kazenski nalogi so se vročili šele 14. in 15. februarja, torej v času, ko stariši še niso bili opomnjeni, a je oblast za zamudo obeh dui že vedela.* Pogovorimo sc nekoliko! Ali je »Slovenec. takrat, ko je gledal po zakonih, pozabil, da zakon velja za uosamezne zamude, ne pa za št rojite t? Ali je v zakonu kako določilo, kako naj se postopa v slučaju štia ka? In ali je bilo to določilo kršeno? Kadar bo kak tak zakon, se sklicujte nanj, ne pa na zakone, ki so Topčideru. Verjetnejša je prva verzija, J Postavljeni za pametne ljudi! — Da so kajti merodajni krogi bi težko žrtvovali' gospod dvorni svetnik zavzeli pro»i štraj-Topčider, edino privlačno točko za izlete i ku stališče, da ga je treba kar najener-Beograjčanov. Tudi je prostor ob savski, 8'čneje zatretl, se nam zdi edino pravil-obali mnogo prikladnejši za poslovni no- Kjm Pa Pridemo, če bodo otroci za-jvet. i strupljeni s protidržavnim in puntarskim Kar se tiče ureditve postaje za osebni j duhom! Ce že starejši hočejo v strankar-promet, je gotovo, da bo postaja ostala ! skem fanatizmu noreti, naj nore sami. na dosedanjem mestu. Vendar pa bo mdi nikar Pa na' "e kvarijo duš svojih otrok. Razširjenje beograjske železniške postaie Beograjska direkeija državnih železnic Je Izdelala načrt za razširjenje beograjske železniške postaje In za zgraditev nove \elike jiostaje za tovorne vlake, ki De ho imela nobene zveze s postajo za osebne in mednarodne vlake. Po eni verziji Se zatr ujc, da se bo tovorna postaja zgradila ob savski obali, a po drugi na ST. VID NAD LJUBLJANO. Danes n ie deficit i? leta 19?3 v rrpsku 1*000 uprizori «Prosvetni odsek naprednih dru Din nalašč in n» žnpnikovo pobudo štev St. Vid » Dravljc. pri »Slepem Ja« priSel v proračun 1!l?,r>. dnsiravrio je bil nezti. v Zapužah o'i 8. uri zvečer vele« že ve« pokrit iz 'etn 1924.. ki ie klinb zabavno bu ko «Chnrlcycva teta*. Reži« temu i7kn7iiie 7.000 Din prebitka, ki pa ra br. V. Bitenc. — Pretekli teden se je tndi ni vno5»evan. Proračun ie sestavljal poročil vrli narodnjak in vztrajni sokol. n nniven. Proračun je romal na okrafni SnUkl »vet. ki !T.i >e rP»nično potrdil. pn t.i«'ii<»: m'n'1eieinu prom^n Izzval v mestecu veiiko razburjenje In to tem bolj, ker sta bila umurjcnca splošno priljubljena. Prijateljem Krasa in zahtevata rniJatiie prnraJnnn » posebnim pogledom na previsoko najemnino 7* Šolska poslopja, ki 10 last oličine Tr- In r««. Slo * kot po ma»!ti. Sela te bila previdno »klicana na ?7. de(»inbra 19?4. 0I1 10. dop. Torei n božičnih počitnicah. »Društvo za raziskavanle jam., ki je bilo ustanovljeno 1. 1910., ki pa ie med 1 rWvr»i red; 7n fan'e proračuna r.a I. 1925. svitt.vno vojno prenehalo delovati, je |MaMnl trnspnrt na »o račonali: Paternosta zopet oživelo. Namen društva je, da vse- . t>e bo, ker ie pri svnii dni».ini. l.aioviea šali; «Ali ic to mogoče?! Kod bi se ven« sta ostala našim naprednim društvom tudi v nadalje nak'onjcna in sledila za« črtanim ciljem z dosedanjo ncomajano dos'ednostjo. — Zdravo! JESENICE. Pipčars';i klub je daroval od svoie prireditve dne 2. t. m. 183 Din ' 75 par za jeseniške reveže. SELSKA DOLINA. V Železnikih ima« mo cestarja Tine ta Lotriča in Tincta Bencdičiča, kater« pa vidimo le redko kdaj pri zato plačanem opravilu. Le svo« je mladoletne otroke pošljeta semtertja, da malo pobrskajo po ccsti. Drugače pa sta ta dva moža junaka. Vse je neumno, kar ni iz njuni.i ust in stranke. Obožuje« ta samo dr. Korošca in njegov privesek, vsi drugi pa so mevže. Kačji jezik ni strupenejši. Liudstvo godrnja in se čudi, da nista še dobila za. luž.-nega plačila. Tega mora biti konec. S'užbi naj se raz« pišeta in na njiju mesta postavita dva poštena in vestna moža, ki bosta imela tudi liuhczen do domovine. VIŠNJA GORA. Sokol v Višnji gori priredi v svojem domu danes zveč-r igro «Laži zdravnika, in običajno pred« pustno veselico. 382 KOČE\ JE. V krog naše prijate'jske družbe je posegi« kruta smrt s koščeno svojo roko in za vedno pretrgala nit mlademu življenju. Zatisnil jc oči b'agi m'.io, ker ie pri očetu, pri seji bo Vider metodami, ki odgovarjajo sodobni višini ko* namestnik Paternostor. vse bo Slo prirodoslovnih ved. Naloga, ki si jo stavi društvo, je zelo •»Vidko. proračnn bom« tn f.ali tako, da ah»ot>itnn ne bo m«<»o?e delati in po»le- obširna, kajti skoraj vse prirodoslovne '-'ra? Nertrvrleden Škandal ra v»o »rfisko . o . -. . , . . n ______ — io postaja!i<če moderno preurejeno po vzorcu drugih velikih evropskih postaj. O važnem vprašan u se vtše posvetovanja tudi v prometnem m nistrstvu, a dela bodo pričela šele tedaj, ko bodo v to svrho odobreni potrebni krediti. Cim bo rešeno tudi to vprašanje, jc upati, da bodo vsa tozadevna dela dovršena v dveh letih. Velikanska goljufija 12.000 izseljencev osleparjenih za 50 milijonov dolarjev. Ministrstvo za socijalno politiko je dobilo od našega poslaništva v Wa-shiiislani>tvo n:>?o vlado na velike si o [.arij«;, ki so jim izpostavljeni naši izseljenci s strani ameriških agentov. ki potili ia jo v nakup zemljišča, ki Spbih ne eksi-tira io. Generalna |x>!ir.ijska direkcija v Wj Shlfiirtoim jp namreč Izsledila dobro or. gani7.inno družbo, ki je v zadniih letih na ta način oškrnlovala vrč kakor 12.000 osrh. in sicer v »kupni vrednosti preko 50 milijonov dolarjev. V ame riških časopisih so izhajale v«ak dan vulike n-klame, v katerih so se ponujale v nakup srečke za 40 dolarjev, od katerih naj bi bila vsaka druga dohi-tek. Izkazalo pa se jo kmalu, da je kila to navadna sleparija, na katero pa je ža!iblike posesti družlie. Cim pa je a?ont za katere bi po mnenju »Domol uba. šli v smrt! Prvi kazenski nalog le prišel 13. in ne 14. februarja, drugi pa 14. t. m. Seveda ni krivda srezkega poglavarstva če so ga nekateri dobili šele 15. februarja. Starši so biii torej kaznovani za vsak dan posebe zato, ker so gospod svetnik izvedeli za vsak dan zamude posehe (dokaz so datumi dostavitve kazenskih nalogov!) in niso mogli določiti skupne kazni, ker niso vedeli, koliko časa bo štrajk trajal. Mirno čakati na konec štrajka pa ni kazalu, kci bi potem puntarji misiili, da se jih oblasti bo)c. »Slovenec« torej kaže samo eno stran groša, in sicer tisto, na kateri je »odlar«, številko pa. ki kaže, koliko jc denar vreden, previdno obiača vstran. Pa naj se izvi a in se otresa kolikor hoče, verjimc naj mu kdor in kolikor hoče. mi Imamo samo prijetno dolžnost, da klerikalcem k tej najuspešnejši in najsočocjši blamaži iskreno čestitamo! no Ideal Ponedeljek, torek in sredo Jenihova skrivnost" ttAErDO* SONJA Žrtvi grde nehvaležnosti V noči od 15. na 16. t. m sta bila v Vranjski Banji zaklana trgovec Jordan Stefamivič in njegova žena Danica. Zločin sta Izvršila podporočn k in komisar tamkajšnje ruske bolnice Peter Koriljev in bolniški kuhar Toma Mazarenko, oba ruskd begtin.a. Stefanovič je imel v mestecu malo trgovino kjer sta bila imenovana Rusa stalna gosta. V nedeljo sta odt klasična zemlja kratkih pojavov, so proučevali večinoma tujezemski znanstveniki, dočim sc je le malo domačinov zavedalo njene lepote in vrednosti. Ni tretu še posebej povdarjatl, da zahteva ugled naše znanosti, da postanemo tudi na po-1 u speleologije (nauka o podzemskih jamah) samostojni. Da si društvo zagotovi znanstveno podlago in da more delovali po smotrenem načrtu, je stopilo že v ozke stike s prlrodoslovnimi Instituti un verze in t muzejem v Ljubljani. DruStvo pa ho moglo zasledovati svs-Je idealne cilje samo tedaj z uspehom, če se bo moglo opirati na sodelovanje In podporo vseh prijateljev prirode in posebno Krasa. Zato sc obrača do širše javnosti ter vabi vsakogar, ki mu je dt, povzdige narodne kulture in ljubezni do prirode, da pristopi in s svojo podpr.ro pripomore do čim plodnejšega deluvan.a. Nove važne telefonske proge v naši državi farn. - Vabilo k seji ie* a Paternosta podpisal e. Vider, ki na ni čutil toliko takta, da bi n tem »vnie«?* Šefa ohvestil ■»»kai pp lp ip vede' l.*'ovie je 1>'l dar razgubili vsi visokolcteči načrti; kam bi sc mogle razbliniti do neba viso« k-e in drzne m'sT.'!» Navzlic temu nas duši žalostna in kruta resnica, da je umrl vesel pogled njegovih oči. da ie za vselej ugasnil smehliaj n« njegovn ust« nicah. Sedaj leži nepremičen med vend in Šopki rož. a mi, ki nas je vesc'a in živahna njegov« parava često dr«T,;|,, iz dolfnnsti napram tovariš... sr. Paternostii brznjavil in oto, na »eio nozval Prišla «ts oba. pote.n Sp s. 8noj ip 7. Primožič ir se'a »p je vrSila tako, kot sn ti Stirlp hotPli. Viihoy predlog ie t>il: Proračnn kiaj. Sol. svpta je na prvi pofled 7_a 000 1 »in preve'ik in se mora 7ni*atl. 7n'**n:p. V-aknr 7a na 59 00" Din, ndk'an:amn dokler ne pride ukar za "e-s'svo noveomn spstavili po rpsni^ni po-trpbi. brer otlra na Ipvt ;p de«no. danes pa ta ^as 'p ni priSel. Nato je bila seja zaklliiftena. Kar piip dopisnik — ve*ni smeliljavee v s^ovpncii.. da so e'a«ova'i omenjeni stirie tnoJje ra »'ar proračun. Mre' ta to. proti ferrvir da »o prntestirip. jp pa tako •7 trte i»vi'n. kakor ona. da bo fnpnlkova tedrapi.a dala letno 40 od »t It. čisti dohi-'ek. Radi ra^pnSčenejra kr. Sol. sveta je !e7ica »psnično retlka. pa se bodo >e po tobfili. V»p pr dp s« na vrsto In tndi j gospod Slapar ho «e obfalnval, da ni hotel predati poslov pred«rdnistva tam. kjer !!h je prev7Pl. namreč v pIsaTo Ministrstvo za paSto in brzojav je le Zahvalno dartev pa nai odobrilo |iotrebpe kredite, da se zgradi opravi nn ',r", "ie,nu' ki & j® razsve,l,t' nova telefonska linija, ki bi vezal, črno- , '"'»povoMI. Amen^_ goro s Srbijo, a osobito z Rpograd im. j Zgraditev te proge je zelo nujna in bodo ŽELEZNI^ \ FFEKTNA to7.adevna dpla pričela 7ato že meseca j LOTFRIJV pa v Tržiču ln Je. iav ntlaioč se svoje bridkosti in težav, tem bridkeje oličuti« aprila. D rektna proga, ki l>o dilga 2.*00 km. ho vezala Reograd preko Trebili "a— NikSiča in Porice s Cetinjein. Vsa la in Se dru?« manjsa mesta bodo spo.'ena in lahko rsak ča» v telefonski 7.ve7i s Srbijo. Ta pr"ga ho »na nsjK>l;Sih in naj-modprnpjSib r naSi d rta vi. Velik del materija!* dospe tekem prihodnjih dni. Poleg te proge pa se ho zgradila Se druga, ki bo v*»ji!« Crnogoro 1 8rl»i> in b^ SI« preko Peči. Vtpore«lno t trasira-njem ceste i" proce od Peči do Cmegnr«. »e I hi rgrad la tudi nova telefonska linija, ki jp bila *e lani zgrajena do Peči. Čim bodo dovrSena srradbena dela pri cesti. l>o otror ena tudi ta telefonska proga. Poleg tph telefonskih prog. ki b-»do vrtale Srbijo s Crnogoro. Ik> ministrstvo letos zgradilo v Podgorci tudi moderno radi>postajo. tako da ho tn nnjmoder-nej5e črnogorsko mesto, ki se v zadnjem času prav lepo razvi;a. dobilo tudi potrebno zvero z ostalim svetom. PoStno ministrstvo pa ima v svojem načrtu tudi eradujo nore telefonske pro- Pri !reb.m|n dne 15. fphniarja so bile W?rch-re naslednie stevfke: A 1271. C. 19=>S. R S'6. T 361R F 2779 C 3,?ftfi \ D RXt F 1611. O 2115. R 3°« F 4215 E 3100 r> 2.r'26 E 42!<9. F 4115. n S8TI5. r 4rrf?1. R 6t3, D 1965, E 1821. F 912. C 9'2, D 3211. D 2168. A E fiio. A Wf. A 2816. F 2922. A S717. \ 3110. A 393 R S910. A 328R. E !WW. n S16?.' F. l«?9. A 4617. A 2410. C 1765. \ sc«. R 1013. F 3125, F 3610. D 159 F. 511. F 79«. A 186«. A 507. D 1" 12. F 3800. C 4P77. A 1617. R 2325 E 915 t 2253 R 5019 F S"R2 E JW22. F 2312 F 509. R 8fi|. D 1399. E 4077. F. 1331 n «37. R E *69. E 4107. P 1553 K 759. D 48W. P 8173. A 2390. O nsn A 1614. E 192. R 9*0. p 39«2. R 1"°1. I> 2759, C 1978 F 4751. R 4P* F 1977 O 2793. K 19^. F 2516. E 2f>"7. R 635 E 4367. D 1032. A 100* E 2353. F. 1072 F 1920. F 2708. E 4i95 F 1 !"2. F 975. R 3733. A 1018 F 41«3 R 1012. A 1566 E 38«5. E 4608 D 4637. C 3053. C WW|. A 4083, B 4272, E 1024, C 183, A 4798. mo to izgubo. Zato nam tovariš in pri« iatclj Franjo nisi čisto izgubljen: V na« ša src« se je za vekomaj utisnila Tvoja podoba, vedno bo živel med nami spo« min na Te! KRŠKO. Dne 20. februarja je bila tu glede savske e'cktmrne poizkusna obrav nav« na pritožbe kmetov. Od rerklian« skega kaplana nahuiskani in od dr. Pe« gana zastopani kmeti so stavili podjet« nikom povsem nesprejemljive zahteve. Ako kmetje v zadnjem trenutku ne od« nehajo, bo splavala električna centrala po vodi. TRBOVLJE. Dopis z dne 20. t. m. g!e« de stavbnega gibanja v Trbovljah izpo« ni'njujcmo v toliko, da je zgradil hiše Lisic. Skchic. Ocvirk, Cimerman In nadstropje Kramar, zidarski mojster Ju« rij Fcrcnc, mesnico Poke'šck in Sokol« ski dom, ki je sedaj pod streho stavb. R. Ročak, s bolnico bratske skladnice T. p. d., ki bo skoraj dogotovljena. inž. dr. Kasal. TRBOVLJE. K petkovemu poročilu iz Beograda o boljšcviških podporah tr« HoveHskim rudariem bi samo to r»«'i ve« "e!i. koliko honorarja ie preiel «S'ove« nec. in sploh k'erika'ni tisk iz boljševi« ške kase za besne napail in vso enoj« nlco. ki io je iz'ilo to časopisje po I. ju« niju a Orjunaše in sp'oh naprednjake. <'erika'ec ne narv-avi n>fesar zastonj ali iz nesebičnosti. Na?« oblastva pa imajo sedaj iasno sliko, kaj bi se z"odi°o s ta« ko važnim inc--trijskim k-a;em, kakor so Trbovlje, a'--» bi dobili občino v roke klerikalno « boljfeviSki gospodarji. In to se bo sigurno zgodilo na r*ip občirs';'h vo'itev 1. marci. Bomo videli, kdo pre« vzame to odgovornost! IZ PREKMURJA. V Salovcih. skoro v severni točki Prekmuna prireja neki uči« telj Prekmurec madžarske predstave. Čudimo se oblastem, da dovoli io to rav« no v onih krajih, kjer je treba še mnogo de'a. prejno se bo ljudstvo zavedlo in vzIjtibPo našo domovino. Učitelj je po« s'«l celo nekemu zavednemu Slovencu Rrekmurcu vabilo v madžarskem jeziku brez slovenske priloge. Sicer pa se ne čudimo njegovi predrznosti, saj govori z domačini vedno samo madžarski, čeprav dobro obvlada domači prekmurski jezik in ljudstvo, med katerim prebiva, ni ms« džarsko. Ne čudimo se, če je dobil Rf dič v Prekmurju toliko glasov. Domače vesti • Prosim ra 50 letnice . Jugo-slovensko akademsko društvo praznuje v Mariboru svojo petdesetletnico po naslednjem programu: Dne 6. marca zvečer prijateljski sestanek Triglavanov v Narodnem domu v Mariboru; dne 7. marca popoldne ob treh svečano zborovanje vseh došlih Triglavanov, starešin kakor aktivnih članov v Narodnem domu; ob štirih skupno slikanje na dvorišču Narodnega doma; ob osmih zvečer elitni ples v Golzovi dvorani. Pred plesom se vrši svečano pripelje spominskega traku, katerega daruje triglavanski zastavi starešinska zveza. Pokroviteljstvo nad prireditvijo 1 banje med vsemi pokrajinskemu odboru vposlanimi tablicami. Številke za Činkvi-ne pa bodo ob;a?ljene dne 1. marca. * Splošni register k letnikom I do VI ljubljanske in mariborske oblasti je pravkar izšel. Ker se je tiskala le neznatna zaloga preko števila naročenih komadov, opozarjamo morebitne interesente, naj si naroče knjigo čimprej pri dr. Albinu Ogrisu, Ljubljana, Ci-ril-Metodova ulica št. 19. (Cek. račun št. 14 045). Cena knjigi je 30 Din, po povzetju 35 Din. * Taksa r:a smotke is inozemstva. — Upravni odbor samoslalne monopolne je prevzel Nj. Vel. kralj Aleksander. Ude-j uprave je odločil in je to odločbo odobril leženci prireditve imajo četrtinsko vožnjo j tudi finančni minister, da se pobira na na železnicah. Ker bo obisk ogromen, se bo strogo pazilo, da imnjo doslop samo vabljeni. Zato priporočamo ie danes gostom izven Maribora, ki nameravajo priti na to prireditev, da sporočijo to z dopisnico starešinski zvezi, katera jim pošlje vabilo. Pri prireditvi bo navzočih nad 300 Triglavanov ler je tudi že prijavljeno mnogo odličnega občinstva iz cele Jugoslavije. * Iz poštne slnžbe. V področju ljubljanske poštne direkcije so imenovani: Anton Podbevšek za pripravnika na glavni pošli v Ljubljani, Ana Kratohvil za telefonistko na ljubljanski glavni pošti; Ivan Kržišnik za pripravnika v Radečah na Zidanem mostu; Anton Tušek za pripravnka v Tržiču; Karliua Kuralt za telefonistko na glavni pošli v Mariboru. * Razpisana službena mesta. Veliki žu pan mariborske oblasti razpisuje po eno službeno mesto za zvaničnika, oziroma zvaničnico pri srezkih poglavarjih v Celju, Dolnji Lendavi, Gornjem gradu, Konjicah, Ljutomeru, Mariboru, Murski Soboti, na Prevaljah. v Ptuju, Slovenjgradcu in Šmarju pri Jelšah. Prošnje je vložiti pri srezkem poglavarstvu, pri katerem prosilec želi biti nameščen. 0 Razpis 6'alnib urnih mest v ljubljanski oblasti. Na osnovnih šolah v ljubljanski oblasti je razpisano večje število stalnih mest, in sicer: na pet razredni osnovni šoli na Raki mesto šolskega upravitelja; na šeslrazredni osnovni šoli v Ži-reh mesto šolskega upravitelja; na dvo-razredni osnovni šoli v Orehovici mesto šolskega upravitelja; na trirazredni deški osnovni šoli v Smihelu pri Novem mestu eno mesto za učiteljico; na štirirazredni osnovni šoli v Trebnjem mesto šolskega upravitelja. Prošnje je do 28. februarja vložili pri pristojnem šolskem upravi-teljstvu. * Avanzman v prosvetnem oddelku. V prosvetnem oddelku velikega župana v Ljubljani je pomaknjen v 5. grupo I. kategorije ekonomsko-Iinancijsla referent dokler Ivan Karlin. * Učiteljska imenovanja. Za stalnega ravnatelja deške meščanske šole v Vojni-ku je imenovan Melhior Rismal, učitelj iste šole. Za upravitelja osnovne šole v smotke, ki se uvažajo iz inozemstva, monopolna taksa po 20 dinarjev na vsako smotko. * Na naslov šolske oblasti Pišejo nam: Kaj pa g. kaplan France Kogej, ki poučuje na šentviški šoli verouk? Ali on ne bo kaznovan, ker je v dnevih stavke, kakor se govori, rekel otrokom v šoli: cOtro-ci, danes se ne bomo učili, delajte kar hočete!* Ali katoliški duhovnik sme stavkali? Ali ne veljajo ludi zanj postave? * Sejem v Kranjski pori. Peleaaciia mi-nislrstva za trgovino in obrt je ugodila prošnji tukajšnjega županstva, da se preloži blagovni in živinski sejem, ki se je vršil dosedaj na velikonočni torek, na dna 20 marca vsakega leta. Že letos se bo poskrbelo, da bo zlasti dogon živine čim največ:L nakar se opozarjajo že sedaj vsi sejmarji. * Odbor "Društva za raziskovanje j.im» vabi vse prr.itelje prrode. da pristopijo k društvu ter g? podpiraV> moralno in materijelno. !-e*ni prispevki redn h čin. n-jo Din 10. podpornih Din 50. iistanovniki pečajo pili 1000 Ponedeljek, torek in sredo Jeniliova skrivnost" MAGDO' SONJA Prilika! Radi zaključka sezone globoko znižane cene večernih toalet Modni atelje M. SARC LJUBLJANA. Kongrosni trg 4 Prokletsfvo? 88/- Peri s Samobelinom! Avtomatičen aparat za pranie periK. Zastopstvo: A. GUNI »RUM. Cesta oa Gorenisko železnico -t. "0. Ljubljana. u— Sokolska maškerada, ta popularni ' JN ^ in tradicijonalni zaključek ljubljanske;;.; ' predpustnega rajanja, se vrši tudi letos na pustni torek v vseh prostorih Narod« nega doma. Vsaka reklama za maškera« do bi bila odveč, saj jo poznajo ne le Ljubljančanje, ampak prebivalci vse Slo« venije. Ker je gotovo, da bo naval tudi etos ogromen, opozarjamo obiskovalce, da si po možnosti preskrbe vstopnice že v predprodaji. Dobe se v odberovi sobi (Narodni dom) danes od 10. do W in 'utri, v pondeljek od 5. do 7. pop. u— Sloveas" . zd-avniško društvo pri« redi v soboto dne 28. t. m. v restavracij "Ljubljanski dvor» družabni večer ob 20. uri. Ker je .estanek namenjen cj» vsem v medsebt. to spoznavanje, vabimo tem potom vse zdravnike iz Ljubliire in deže'e, da se družabnega večera v čim ••»čjem številu udeleže. — Odbor. « \L > rada boznani frnnkovski župnik Tomar je 'Men dni pred volitvami pridienval svojim ,-er-nikom o hrvatski republiki in jih pozivni, naj se t silo uprejo državnim oblastem in organom, p-sebno pa orožništvu. Dajal jim je celo konkretna navodila, kako n.ij na dan volitve borbeno postopajo. Orož-niški poveljnik je spslavil ovadbe in predlagal. da bi bilo treba župnika Tomca radi harnnguer=tva aretirali. Toda veliki župan je ta akt dostavil le zagrebški nndškofiji. ki je župnika Tomca pozvala ad audien dum verbum. To je župnika Tninca 5e bolj razgrelo in zdaj v »Hrvatskem Pravu* priobčuje žolčljiv pamflet proti jueos'o-venskemu orožništvu. In bo ogenj v strehi, če ga oblasl končno le spravi zn ključavnico. kamor ta pobesneli dendš spada. • Spomenica tobačnih upokojenec*. — Pišejo nam: Ko smo čitali v {Slovencu* o spomenici tobačnih uj»okojenrev na go-Št. Vidu pri Ljubljani je imenovan Ivan spela ministra dr. Žerjava, smo bili takoj Smajdek, upravitelj v Krtini, za upravi- mnenja, da so dotični upokojenci šele *e-telja v Št. Jurju pod Kumom Kari Rnstn- : daj našli pravo pot. Prepričani smo nam-tiar, dosedaj upravitelj v Cerkljah pri reč, da bo g. minister zadevo povolino Krškem, za upravitelja v Grahovem Fran j rešil. To Vam lahko potrdimo posebno Mrrrina, dosedaj upravitelj v Tribučsh. za poštni nameščenci. ki imamo za žene biv. upravitelja v Zameškem pri Raki Josip še zaposlenke tobačne tovarne. Dooedaj Siegmund. dosedaj upravitelj v Starem nismo dobivali za žene. ki imajo le mnlen-bregu pri Kočevju. Za stalnega učitelja kostno pokojnino, zanje nobenih draginj-III. deške osn šole v Ljubljani je imeno- «kib doklad. Prosili in intervenirali smo van Fran Silvester, dosedaj upravitelj v na vse nrčine. a zaman, nikjer nas niso Boh. Bistrici, za stalno učiteljico v Gorjah hoteli slišati, ftele, ko smo se potom dru-pri Bledu pa Terezija Jalen, učiteljica v štva postnih nižjih uslužbencev obrnili na Koroški Beli. l tajništvo samostojne demokratske stran- • Na državnem moškem učiteljišču v ke, oziroma Jmi ministra dr. Žerjava, je Ljubljani je imenovan dosedanji glavni bila stvar v treh lednih rešena v naše učitelj Nande Karnlt za stalnega profe- j popolno zadovoljstvo. Tukajšnja direkcija Giuseppe Peruzzi, star 28 let, trgovec z živino iz Vidma v Italiji in Martin Grakn-lič iz Pulja v Italiji. Ogoljufala sta več zagrebških bank v par dnevih za preko CXU>00 Din gotovine. Do«!ej je ostalo poizvedovanje za njima brezuspešno, vendar je pričakovali, da pridela kmalu v naenkrat ro' ie v Zagrebu, a morebiti tudi v drugih * Politiknjoe župnik in ornžništvo. Sla- krajih izvršila velike goljufije s ponare- Umrli v Ljubljani. Zadnja dva dneva so bili prijavljeni s'cdeči smrtni slučaji: Antonija Keršmanec. žena želez, mizarja, 56 let. — Frančiška Plsninšek, občinska vdova, hira'ka, 74 let. — Feliks Kami'o 7avršnik, sin železn. uradnika. — Ana "ajant. posestnikova žena. rti let. — Josip Vinko, hlapec, 25 let. — Fran Fe« rcnc, sin orožniškega podnarednika, 10 '•t. — Fran S* >i", dninar, bira'ec. 28 'ct. u— Policijske priiave. Od petka na so« boto so Sili prijavljeni policiji s'cdcči s'nčaii: 2 tatvini. I prestopek v zglašcvnl« nih predpisih. 1 ugriz od psa. 1 presto« pek -azgraiania. 2 prestopka cestnega po'iciiskeca reda in 2 prestopka p-ekora« čenja po'iciiskc ure. Aretacij se je izvr« šilo 5 in s;ccr: 2 radi ta:-dne. I radi raz. Grajanja. 1 radi suma sovodstva in 1 radi beračenja. Otfe si danes cvetlično razstavo ..Nevesti" z n'eriimi cvcfličrrmi "orodnimi larovi v evMi^neni ns»il oiui "ORSISA na Al~kaaad>-ovt cesti. mz?a jenimi Čeki. Glavni kolovodje le družbe so bili eskortirani v Zagreb. Družba je neko zisrpbško banko s ponarejpnimi čeki ogoljufala 7ji znesek 6"0.0t. da je umor izvršil zaradi ljubosumnosti. Sodišče ga je obsodilo ua smrt. iz Ljubljane u— Iz mesarskih krogov nsm pišejo: Pred nedavnim časom se ie uvedel na Ijub janski klavnici predpis, da se mora klavnina za prašiče plačati takoi, ko ži> val pride v klavnico. To bi bilo v redu. Ni pa v redu, da živinozdravnik gosp. Riglar na nclep in akademsko naobraže nega človeka nevreden način opozarja ljubljanske mesarje na ta predpis. Saj vendar Vaga nc odnašamo prei. dok er ni pristojbina plačana. Napredni ljub< lianski mesa-ji od očno odklanjamo aro« gantni ton klcrika'neca napeteža. Poseb« no piko pa ima na mlajše mesarje in je R:g!arjcvo neljubcznivo postopanje do« vedlo žc do več neljubih prask med niim in mesarji. — Naj za danes zadostujejo tc vrstice, da sc vročekrvni, zmage nav« dušeni k'erika'ec poboliša. u— Svetovni potnik v Ljubljani Tc dni se mtiui v Ljubljani g. R. Schacffe. ro< dom Francoz, ki sc je v družbi z nekim Hcrlinčanom žc pred voino dogovoril s pariškim Gcogrjfičnim društvom, da ho prepotoval peš in brez denarn h sredstev Evropo, /apadni del Azije in Severno Afriko. Ako svojo na'ogo izvrši, dobi IfiO.IKin frankov, znesek, ki pomeni Sc tu« di danes življenjsko preskrbo, čeprav je francoski f-ank manj vreden nego pred vojno. — Svojo prvo turnejo sta nasto« pila Schacff c in njegov tovariš I. 1910., a sta jo n-orala vsled svetovne vojne prekiniti. S 1. januarjem 1924. sta se po« dala vnovič na pot in sta prehodila do« slej vso zapadno Evropo. Z Avstrije sta prispc'a te dni v Jugoslavijo, odkoder na« porja v I. kat. 5 grupi, za stalnega učitelja je že dobila odlok, da naj takoj Izplača glasbe v II. kal. 1. grupi pa dosedanji zaostanke, tako da bodo dobili lovnriii. provizorični učitelj Emil ArlamiS. , ki niso bili maksimirani, okroglo HtiiO • Poroka. V pondeljek se poroči na dinarjev, mnksimlrnnri pi po 1n<)t) Din za Bledu g. Rajko Turk, sin ljubljanskega nazjij in sedaj redno še mesečno 150 Din mestnega gerenta g. Josipa Turka in šef, več. Iskreno smo hvaležni s. ministru 6pedieij=ke tvrdke Turk z gospico Milo dr. Žerjavu. Naj bo prepričan, da njegov Mlaka-jevo, hčerko železniškega uradni- ^ trud ne bo zastonj. ka g. Ludovika Mlakarja. Ženin in nevesta * V Hercegovini je drevje r cv«»tjn. V sta oba narodnjaka in sokolska delavca.1 Mostarju je drevje že v polnem cvetju. Med svetovno vojno sta bila kot navduše- Ljudstvo je u-ialo, da bo imelo te'-is do-na Jugoslovena oba tudi internirana. — bro s-dno letino. V zadnjih dneh pa so Gospica Vida Župančičev«, učiteljica v nastopili veliki nalivi, ki bodo up na do-Motniku, se je poročila z g Zdravkom bro sadno letino najbrže popolnoma Hribovšknm. Mladi nevesta je hčerka go- uničili. spoda Jan. Župančiča, naduČitelja v Pre- ! * Troti odebelnsti deluie s kolosMnim serju pri L!ubl;ani. Bilo srečno! uspebom samo »Vilfanov čaj*. Dobiva se • Smr»na k>»sa. V Središču pri Ptuju je v vseh lekarnah in drožerijah. Proizvaja: umrla včeraj v starosti 67 le! gospa Marija Laboratorij Mr. D. Vilfan, Zagreb, Tri-Kajcerorif, roj Vnuk, posestnica in lr- laz 7t. govka. Pokoinica je uživala daleč naokrog * Naša ljudska šola v Carirradn ratvor-splošpn ugled Bila je blaga žena in mati jena. Prosvetno ministrstvo je prejelo ob- j daljujeta pot preko Balkana v Malo Azi« ler skrbna gospodinja. Pogreb bo v pon- ves!ilo, da je turška vlada nedavno za- ■ J"- Preživljata se edino s podporami, ki deljek ob 3. popoldne iz hiše žalosti na tvorila našo ljudsko šolo v Carigradu. So- j nh dobita spotoma, in s prodajo raz. sred;ško pokonališče. — V LJubljini je la je obstoj In že nad petdeset let. ! S ednic. ti mri rodbini Završnik edini sinček Milko, i * Ravnatelj sarajevske tovarne pohištva u— Dramatični odsek naprednega dru. Togreb bo danes ob 3. popoldne iz Spod- aretiran. Sarajevska tovarna pohištva je 5fva za Kolizejski okraj priredi danes, nje Sišl-e. Tržna uVn št. 232 na pokopa- nedavno ustavila delo Sedaj so prišli na dne 22. t. m. ob 10. uri v restavraciji pri lišče k Sv. Križu. Blag jima spomin, ža- sle.d velikim malverzacijam. Ravnatelj to- • «Lcvu. pustno veselico. Spored: «Dnev. Id joči m naše iskreno sožaljel I varne Rudolf Ružička je aretiran, ker je nik*. veseloigra v 2 dejanjih, komični na. • II književna tomhM.i ,Ingos!ovens' e oškodoval tovarno za velike vsote. Osno-1 st"P'. šaljiva pošta, ples in prosta zaba. Matlre. D" 15. t. m. so bite izžrebane sle- val je neki d'spozicljski fond, iz katerega va- — Odbor. d»če številke: 45. {-0. 4. R3, Rfi. f). 65, pn je pokrival le svoje lastne potrebe. 48, 25, S t'mi šteriknmi so b'!e zrde- j * R!a»o«lov ponarejenih fekov. Potom te vse ambp in terne in deloma tudi kva- ponarejenih čekov sla prišla pred par dne-fprne. Vendni pa n>'so izčipini ?e vsi do- vi do bogastva, ki pa bo, upajmo, trajalo bitki za kvaterne. Zato se je danes i7žre- samo malo česa, dva prevejana pustolovca: balo še dve številki in scer 71 'sedem- ----- 'Mm staro, bogata dama temo CHiri številke v eni vrsti), naj po- .. . šle f-voo tablico Pokrajinskemu odboru sorodn.kov. žel, svo,e fcvl en,o na, ■ | "lihih™ P d ' neie protesti naiveč na mnriu. r.» lerah? * r Spreim« se v pomilno dosmrtno ne?o pri .Iu?oslovpnske Matice v šl ofiK. 21. in sicer najkasneje do 28. t. >eIo d(lhrj trj,OTftij r„d|,:ni- prj kateri ii bo m. Za s'i'f*aj da bt- seda. zadetih več trgovčeva vonroga povsod oadomeščaU hčerko kvatem, kakor pa je Se preostalih dibit- j j„ »,mo drnžabnico. Pismene ponudbe pod kov, se bo tega dne vršilo podrobno Žre- | »Idealen dom* na upravo „Jutra" 108l-a u— S. K. Slovan se tem potom naj. topleje zahvaljuje vsem cenj. damam, ki tere so požrtvovalno sodelovale na II. športnem karnevalu ter tako pripo« mogle k temu, da je prireditev sij«ji.o izpadla. Zahvaljujemo se obenem tudi upravi Narodnega doma, katera nam je šla v vseh ozirih na roko. u— Tretji ples primorskih akademi« kov se je vršil sinoči v Narodnem do« mu ob lepi udeležbi občinstva. Pokrovi, teijstvo je prevzela gospa Milena dr. Zcrjavova. Prireditev je potekla v prav animiranem razpoloženju do ranega jutr«. srcMo enega izmed uzmovičev, 1. 1905. rojenega zidarskega vaicnca L—'ovika Dcvetaka iz Ljubljane prijeti, dočim sta dvn druga pobegnila čez polje. DcveUk je poznc:e prznal. di ie žc dnlie časa uganjal tovrstne tatvine n« železnici, tr« dovratno p« >c zanikal, da bi poznal tudi ubcg'a tovariš*. - Bog Vam grehe odpusti. V petek okrog 9. ure zvečer je pristopil ': reke« mu sumlj-vemu možakarju na Dunajski ce«tl stražnik in gt v; šil po njegovem postu v mestu. Ker mu tujcc i.t mogel ničesar odgovoriti, bil je gb-Vinemec, ga " stražnik odvede! s seboj na stražnico. Tamkaj ie prosil aretiranec za papir, ia hoče nekaj zapisati. Zahtevi so ustreg li in zapisal je hrvat .M: «Bog Vam g-e« he odpusti. «aj ne vi ;te kaj de' tc!» Na policiji pa so mu Vmn u dokazali, da ve« d»>, kai de'aio, kajti pokazali so mu nc> Kroj ovadb z dežele, ki dolžim Stiepana Mlinariča, kakor *e arct'--"cc 7■•ct' Ijrfii, kraje i.i cc'o posilstva. Nevarni postopač ic bil pridržan v ziporu. u— Za malo vrednost, toda vendar < proga čuvaia Mestnega loga. Anfrni. is Corcnc. stanujoča v Korunovi ulici '5. se je dogovorila z delavcem Pran-com Homcem, da ji ta odkupi mlado li> po. rastočo na n;cni rjivi v Ko'cziji. Dogovorila sta sc za ceno, ki ni bila bog. na kako velika. Vendar pa ie zahteval« Gorcnčcva od flnmca znesek v naprei. katerega pa ji isti ni mogel plačati. Ilo meč. pod leten kakor je. pa ie ponoči lipo izkopal brez p'ačiU in jn drugi dan proda! posestniku Prcpehihu na Vojvode Mišiča cesti. Gorcnčeva, ki se ie čutila n:< tak način oslcpar cna, jc ot'š'- k no« vemu posestniku nienc lipe in rr.u raz« ožila «kupči:e» s'ab.šo str-n. Nckv-Vfi« c ranega p-oda ialca m'adih drevesc se= da i zas'cdu:eio po!ici;ski organi. u— Pred garderobo na !-oloru. V petek, okrog 10. dop. sc je tri« p0 pri« hodu v'a':a večia skup:na liudi ed garderobo na g'avnem kolodvoru. V zadregi in sk-bi radi dru«c prtliage ic položi!s r.i tla svojo ročno torbico takrat tudi Tcrczi Ko-npo šck. Okrog te pa so se ic' smu'ha nr'-.-cžji, znani uzmovič, brezposelni delavec To« rr.až Dimic. Ko je prišel mimo trgovine s starino Amalije Juričič, je sne! z žeb« Ii* primerno suknjo in jo brzo oblekel, ni.kar.se je zagnal v tek proti Jurčiče« vemu trgu. Ker pa ie t-tvino opazil tudi mož trgovke, je stekel za njim :n ga do« hitel na mostu, kjer ga je predal straž« niku.. Radi preveli.ee podjetn ^ti bo presedel sedij podjetni Tomaž nekaj tednov v zaporu. Iz Maribora a— Sestanek veseličnega odseka Orjtt« ne se vrši v pondeljek dne 23. t ra., ne pa kakor je bilo sporočeno, v torek dne 24. t. m. v kmetiški sobi Narodnega do« ma ob 20. uri. Vabijo se vsi oni bratje in sestre, ki bi bid pripravljeni sodelovati ob priliki znakovnega dneva in razvitja prapora Orjune Maribor. Za člane, brate in sestre udeležba obvezna. Predsednik. a— Prešernov večer, ki ga priredi v pondeljek zvečer v kazinski dvoran! Ljudska univerza, ima sledeči spored: Prof. Tcp!y predava o pomenu Prešern« v naši literaturi, nakar bosta ga. Bukše« kova in i. Bratina recitirala nekaj Pre« šernovih pesmi. Opema pevka Via dimi« rov:.a in tenorist Glasbene Matice gosp. Živko pa zapojeta nekaj Prešernovih pes« mi s spremijevanjem gc. Apihove na klay virju. a— Otroška maškerada v Maribora. 1. S. S. K. «Maribor» priredi na pustni torek od 15. do 17. ure v veliki Gotzovl dvorani pustno otroško rajanje z glasbo, pri katerem je otrokom do starosti 12 let dovoljeno maskiranjc. Vsekakor intere« santna novost za Maribor, ki obeta sta« rim in mladim najlepšo zabavo v srodi naše mladine. Najlepše tri otroške ma» ske se bodo nagradile. Pripravljena je posebna otroška garderoba. Cene vsemu so postavljene na lastno režijsko ceno. Svira otroški orkester. — Zvečer ob 20. uri se vrši običajna vsikoletna velika športna maškerada v vseh Gotzovih dvo« ranah. Konkurenca mask. a— Drobiž. Ljudska knjižnica jc dobila od Jgsl.«čsl. lige v Pragi večjo zbirko modernih čeških knjig. — Mariborski in« validi imajo v nedeljo dne 1. marca v Gambrinovi dvorani nadaljevanje svoje« ga pred volitvami prekinjenega občnega zbora. — V Pobrežju pri Mariboru se je dne 20. t. m. ustanovila nova krajevna organizacija demokratske stranke. Na sestanku, ki sc ga je udeležilo okoli 50 mož, sta poročala dr. Pivko in g. Kcjžar. V odbor so bili izvoljeni g. Klemenčič za predsednika, dalje gg. Pahor, Tončič, Renčelj, Jakac in Kobal. Iz Celja e— Celjska porota. Prvo porotno zase« danie v Celju prične v pondeljek, dne 2. marca. Doslej so razpisani sledeči po« rotni slučaji: za 2. marc Franc Podlesek, umor in Franc Jcscnck, uboj; za 3. marc Franc Koštomaj, uboj in Martin Kamen« šck, uboj. Razpisanih bo še tekom pri« hodnjih dni nekaj novih slučajev. e— aCillier Zeitung» v tem tednu že dvHkrat zaplenjena. Vsled skrajno šovi« nistične pisave in izzivanja k mržnji do države kot take je zapadla tCil.ier Zei« tung» v sredo in soboto pretečenega ted« na zaplembi. List se odlikuje zadnji čas sploh po manirah in tonu, ki zelo spomi« nja na nekdanje avstrijske čase. Kako bi šele bilo, ako bi zavladal po Sloveniji Schaucrjcv prijatelj dr. Korošec. e— Zdravstveno stanje v Celju. Nevar nost infekcijskih bolezni je zadnji čas precej ponehala. Pojavlja se še tu pa tam kaka težje na'ezljiva bo ezen. število slu« čajev pa ne presega onih, ki so splošni tudi po drugih mestih. Pač pa se je vsled nepovolinega vremena zadnjih dni zače« la širiti influcnca, ki pa ni prehudega zna« čaja. c— Nočno lekarniško službo v Celju ima ta teden lekarna »Pri križu« v Can« karjevi ulici. Iz Trbovelj t— Med tukajšnjim rudarskim delav« stvom se vedno bolj govori o tem, da ne bo nič s penzionom. Ni čuda, kajti trbo* vcljsko delavstvo je smatralo za umestno oddati svoje glasove takim strančicam, ki nc štejejo prav nič v narodni skupšči« ni. Nekaterim ljudem se žc odpirajo oči, žal. da prepozno, kajti poslanci Narodne« ja bloka imajo v prvi vrsti obveznosti do svoiih volilcev. Cc bi delavstvo volilo isto Narodnega bloka, potem bi se prav jotovo nc množile neugodne vesti o pen* rionu. t— Odpust inozemcev iz službe Trbo« veljske premogokopne družbe se bo v kratkem izvršil. Vlada je dolgo časa ča« kala, da se bodo nemški elementi pobolj« šali in sc naučili našega jezika. Vsi tisti, ki niso tega do danes naredili, bodo se« da i odpuščeni. t— Moderno čudo v Trbovljah. Rud« niški nameščenci so si s pomočjo poseb« nega konzorcija nabavil radio=tc!efonski aparat in ga postavili v dvorano g. Forte« ja, kjer se dvakrat na teden predvajajo koncerti iz najrazličnejših oddaljenih po« staj v Evropi. t— Trboveljski kino je vedno poln, igra pa v sobotah in nede'jo popoldne. Obiskovalci pogrešajo takšnih lepih in bogatih sporedov, kakor so n2 pr. v Lju« bljani. Ali bi jim nc kazalo privoščiti včasih tudi kakšen bo'jši umetniški film in pošteno godbo namesto razklopotane« ga avtomatičnega klavirja? Zbirajte in darujte, da zgradimo Sokolski dom na Tabora! ELITNI KINO MATICA Samo i« danes: film ie nevtdenlh seniaoll MISTER RADIO (Luclano Albertini, Reber' Scholi In Evi Eva) Predstave danes oh 3., '/»B • 6-, »/«8. in 9. uri Jutri v ponedeljek BISCOT-OV šaljivi večer Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama. Nedelja, 22.: ob 15.: »Danes bomo tt£!.» Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Ob 20.: »Vdova Rošlinka*. Izv. Pondeljek, 23.: »Sumljiva oseba*. P. Torek, 24.: Zaprto. Ljubljanska opera. Nedelja, 22.: ob 15.: »Trubadur«. LJud ska predstava pri znižanih cenah. Izv. Pondeljek. 23.: »Don Juan». A. Torek, 24.: Zaprto. Mariborsko gledališče. Nedelja, 22.: »Moloh*. B. (Piemijera.) Pondeljek, 23.: Zaprto. Marijonetno gledališče v LJubljani. Nedelja. 22. ob 3. in 6. pop.: »Tri želie* (Fr. Pocci), »Preskušnja*, »Gašperček-slikari. Reorganizacij a »Hrvatske Matice" Hrvatska Matica v Zagrebu, katero bo Ustanovili rodoliuhi leta 1842. in katere cilj in natr.en je bil perijodično izdajanje knjig za hrvatski narod, se je letos reorganizirala. Povod tej reorganizaciji po dale razmere v zadnjih letih. Do svetovne vojne je Matica vršila svoj procrram precej nemoteno. Med vojno pa se je delovanje društva nekoliko ustavilo, po vojni pa celo znatno izpremenilo. Lani dne fl. julija se sprejela glavna skupščina Hrvatske Matice izpremembo pravil, gladom katerih je delovanje društva pregnipirano in predru^ačeno. Matica se je decentralizirala. Pravda so se izpremenila v toliko, da se lahko v vsakem kraja o?mi;« pododbor Matice, ki ima poleg razpečevanja društvenih publikacij še druge dolžnosti in nalo"e. Vsak pododbor ima pravico prirejati javna popularna in znanstvena predavanja, ustanavl-ati knjižnice in čitalnice, otvarjati analfabetske tečaje, prirejati veselice z igrami i*d. itd. S tem je Hrvatski Matici začrtan pre eej širok delokrog. Sedanje vodstvo društva je prepričano, da bo zavod pod novimi pogoji laže prispeval kakor do sedaj in da bo tudi Število Matičnih članov znatno naraslo. Ce se to re? zsrodi. »i dvoma, da je Matica razumela duh časa, ki je danes drugačen kot pred desetimi leti. Beo?ra?ski „Venac" Prejeli smo januarsko Številko beograj skesa književnega omladinskega lista »Venac*, katerega ureia zaslužni srbski kulturni delavec Jeremija Zivanovič. Ta Številka je jubilejna. Revija praznuje ž njo svojo 15Ietnico. Ker je «Venac* pri nas skromno upeljan, nam bodi dovoljeno Spregovoriti o nJem par besed. Izdajatelj in urednik priobčuje v listu kratko poslanico pod naslovom »Prijateljem*. V njej pravi: »Ko sem ustanavljal .Venac*, sem se zavedal težkoč, s katerimi mora računati tako podjetje. Imel pa sem trdno zaupanje, da ga bo omladina razumela in rada spre ela, da mu bodo prijatelji pomagali In da bo z njihovo pomočjo in vztrajnim delom premagal vse zapreke. Nisem pa bil tako zaupljiv, da bi računal z »Venčevo. 15letnico. Toda, glej, vendar je prišla. Ta I51etnica je pomembna, ker beleži zelo lep uspeh. Prve čase je »Venac* izhajal v 1500 izvodih, danes se tiska revija v nakladi lo.nno. Po obsegu se je list podvojil in Število sotrudnikov je prekoračilo 500. Med njimi se ne nahajajo samo začetniki, temveč tudi slavni pisci. Med ime:ii sotrudnikov »Venca* srečamo tudi Imena naših najuglednejših učenjakov. Da je »Venac* ves čas svojega obstoja vestno izpolnjeval svojo nalogo, ni samo zasluga uredn:ka. temveč tudi njegovih sotrudnikov, ki se žrtvujejo in delajo večkrat brez odškodnine. Poleg sotrudnikov pa gre še posebna hvala podpornikom revije, ki niso navadno nikdar odbijali prošenj za pomoč. Ob l51etnM »Venca, izjavljam, da bom smatral delo pri listu za eno svojih glavnih nalog. S pomočjo pri ateljev upam, da bom vztrajal do konca. Ce bo javnost videla, da je 'naše skupno delo koristno, ne bo naš trud zaman.* Jubilejna številka revije prinaša niz leposlovnih in poučnih prispevkov in med sctrudnlki lista naidemo imena Srhov, Hrvatov In Slovencev. N. Novak je napisal slavnostno pesem, v kateri bodri omladino k nadaljnemu delu: V. S. Pet-kovič razpravlja v sestavku »Petnajstletnica* o idealih dobe, ko je »Venac* začel izhajati in o idealih današnjega časa. Potem slede razni članki; V. J. Raičev »Moj novi zimski kanut., Katali-nič-Jeretova »Slovjenska pjesma*. Tiranov prevod Litaipe eve »Rdeče in bele rože*, prolog za proslavo Bran:slava Nušiča itd. itd. V reviji najdemo tudi prozo Anatola Prancea »Mali svinčeni vojak* ter končno prevod črtice Ivana Cankaria »Nten erob*. Pisateli Marko Car poroča o pesniku Aleksl Santlču, E. Gebar priobčuje »Poslednje doživljaje božanskega Odiseja*, N. Vulič pa popisuje modrijana Sokrata. Omladlnski glasnik obsega prispevke naraščaja. Končno je dodan reviji imenik vseh dosedanjih sotrudnikov. Slovenski javnosti moremo »Venac* samo toplo priporočiti. Revija izhaja mesečno, njeno uredništvo in uorava se nahaja v Beogradu, Visočka ulica št 22. Talichov triumpf v Angliji Mojster Talich gostuje kot simfonični dirigent že mesec dni v Angliji. Po njegovem petem koncerta v Glasgovu je list «The Evening News* prinesel sledeče poročilo: «Profetlčna simfonija? Talich zopet senzacijonalen. Vse kaže. da nam bo Talich neverjetno nabral materiala, ki bo kar preobrnil mnenje publike o »Škotskem orkestru*. Njegove interpretacije velikih glasbenih del so celo v tem kratkem času ustvarile tak vtis poštenega podajanja, da prav za prav ne hi smeli nič več čakati z uprizoritvijo Talicba s Rusevickim. Knsevicki ie svetovnega slovesa mož. Talich seveda do seda i šele *'«te za Talichove kon cert-e in prav gotovo bi tekom ča«a zagotovila njena magnetična moč finančni uspeh koralnega >n orkestralnega programa Uniie. če bi imel Talich postati staiVii in edni vodnik Škotskega orkestra. S sobotnim Tali-hom In z njegovimi Izrednimi metodami, temel^čimi v entttzi-iazmu geniia. k' nikakor ni zadovoljen s polovičarstvom, smo ugledali v Cajkov-sl pga patetični s:mfoniji veliko dramo, ki je v tej mtiziki: tako >e to proroča.n-sf^o tragične usode Rnstie meso postalo na sobotnem koncertu. Se nikdar v vseh obsednih analih priredi>ev »Ola»govske simfonije* ni bil nien duh tako dopovedljivo in po 51 eno podan, kakor v Talichovi interpretaciji. Bil hi sakrileg nad spominom te velike prireditve — vsai v tej sezoni — če bi s« ponovila*. Tosio Kašman Pisali smo že. da ie te dni umrl v Italiji umetnik Josip KaSman. rodom Tlrvat. ki si ie s svoiimi Izrednimi pevskimi sposobnostmi pridobil toliko veljavo, da :e pel na vseh večiih svetovnih odrih. Priobčniemo nekaj črtic iz življenja tega baritonista, ki je bil na tujem slaven kakor v svoji domovini. KnSman ;e začel svo|o pev»k» konje-ro kot korist. Ko je pokoini Nikoln Za V leta 1871. prevzel ravnateljstvo zagrebške opere, ie na Sel v operetnem ansamblu pole? drugih tud: Josipa KaSmana. Takoj ie spoznal. da je Kašman več nego navaden zborovski pevec. KaSmanov »las :e bil bujen, kipeč, svel ter je zvenel kakor bron. Zato ga je posebno priporočil Frn.nju Gerblčn, ki je bil tedaj pri gledališču nastavljen za korepetitorja. Z vztrainostjo ie Oerbič gojenca KaSman* kmalu tako Izobrazil, da je pevec lahko nastopal t.e le v operetah, ampak tudi v operah. Leta 1873. Je nastopil KaSman z velikim uspehom v Verdijevem »Trubadurji*. Nato Je dr,b!l večje uloge. Pel je Figara v Pevilskem brivcu. Njegov glas se je medtem tako razvil, da mn je gledališko vodstvo poverilo večje nloge. med katerimi je omen'ti zlasti naslovne ulocro Mozartovega »Dona Juana*. Po krasnih uspehih, za katere ga je marsikdo zavidal, pa so prišli za KaSma-na na zagrebškem odru težki časi. Uprava gledališča je zahtevala, da mora peti KaSmafl ulogo Mefista v »Fanstn* kl;nb temu da ni imel glasovne sposobnosti za to partijo. Nastopil pa Je vendarle parket in seveda pogorel. To dejstvo in pa njegova zahteva, da se mn zviHa mesečna p'ača za 5 trld.. 6ta KaSmana naposled odsnala iz Za,greha. Mož se je odpeljal v Gradec, ker pa ni imel posebn h uspehov, ker so v tamkajSn:em gledališču demonstrirali proti njemu hrvatski ftudfnti, pri katerih je naročila proteste uprava zagrebške opere. V naslednjem času pa se je KaSmanov položaj popravil. Pozvali i^o ga nazaj v Zasrreb. k«r je zopet nastopil v svojem repertoarja. Imel je kr«-sne nsnehe. toda L 1875. ie kljub vsema osUvil domovino ter odiel v Italijo. To se je začela njegova svetovna slava. Za 8asa okupacije Bosne «o Hercegovine je prijel KaSman zopet domov. Vzeli so ga k vojakom in ker mu ni bila vojaška ehižba vSeč, je začel marodirati. Nekega lepega dne pa je kratkomalo izginil. Pohegnil je v Italijo. Ta njegova pot je bila zelo naporna in bi ga bila lahko ugonobila V Italiji je namreč moral prvi čas spati pod vedrim nebom in se močiti na dežju. Vendarle ma Je bila usoda mila in glas mn je ostal ohran;en. Ko je končala okupaelia Bosne, se Je KaSman trudil, da bi dosesel amnestijo. To pa ni Slo. Leta 18ft". 'm 1Wfi. je avstrijski cesar Fra.r<» .To^ef ohi«ka| itaii;an-skecra kralja v Rimu. Puverena sta Sls tndi v e 1'nbMenec ffledaliske-?ra oh?«r«tva in Midi amnestije je bil kon/no d"ležen. Ko ie dobi doroljenje. da sme zopet obiskati domovino, (e prl-iel v Zairreb. kier ?e pel na neki ^tross-maverVvi proslavi. NastopM je v operi ».lanez Krstnik* ter je žel velikanske tri-nmfe. Pozneje pa se ie KaSman podal nazaf v Pali;o. kier so , Hristlčeva pesem »November* Milojevičeva pesem cJapan> in Ko-njovičeva «Koroška>. Spored so zaključile tri slovenske moderne pesmi dve Lajovi-fevi In ena Skerjanfeva. Pela jih je ga. Peničkova. Koncert je zaključil Tkalčidev godalni kvartet 5t. 2. Prireditev je bila v splošnem lepa manifestacija moderne jugoslovanske glasbe in so ji prisostvovali vsi znamenitejši čeSki aktivni in re-produktivni glasbeniki in kritiki. Cehi smatrajo po tem, kar so čull na koncertu, srbskega skladatelja Milojevifo za naj-jačjo elasbeno potenco me>d Jugoslovani. Pohvalno se izraža kritika tudi o našem l.ajoviru, dočim pravi o Skerjancu, da hoče preveč ugajati salonu, kar mu Je v kv»*. Skladatelj Rihard P'ranss r Madrida. Dunajski INI poročajo, da je dospel dunajski skladatelj R|HSrd Strnuse v Msdrld. Komponist hn dirigiral več svojih opernih del Prve posktiSnje pod njegovo taktirko so zadovoljivo uspe'" *>r»de! Pride I Pride! Sala... ? i Pride! Pride I Pride! Pride! Uprizoritev granriinzne rtiske drame i sklenili, da likvidirata in da se združita v enotno sokolsko župo, ki naj obsegs teritorij obeh dosedanjih žup. Misel o eni sami župi v Ljubljani je bila že dolgo aktualna ln se je s*m. ki nndl tamkajSnjemn Sokohi ugoden razmah. Glavno zasluro za to pridobitev ima pač starosta br. T^ijze nofhaner, kateremu sa je br. okrožni načenlnik iskreno zahvalil Prizidek sok. domu v Zagorja je omogočil tamkajšnjemu dram. odseku razširjenje gledališkega odra. Sok. dom v Trbovljah je že skoro dograjen. Br. okrožni načelnik je pozval društvo, naj izvrši otvoritev na čim slovesnejM naftn. kajti delo je ofkropljeno s krvjo padlih junakov Orjunašev. Kljub temu, da ie skrb za sokolske do nove občutno vplivala na intenzivnost dela v telovadnici, pa more okrožje zaz.namovati razveseljive uspehe. Vrsta članov iz Zagorja je dosegla pri tekmi v srednjem oddelka v Zacrebtj prvo mesto in si priborila staro črnogorsko kuburo, dar mesta Cetinje. Br. okrožni načelnik jih je bodril, naj vz.tra;ajo Se nadalje in opozoril pri tej priliki na pred-stoječ« tekme v Beogradu, poživljajoč društva na častno udeležbo. Kulturno prosvetno delo je bilo orne-jeoo predvsem na dramatične predstave. Predavanj je bilo manj nego leta 1923. Po6ebno v sokolsko misel, literaturo in zgodovino bi s« moralo članstvo bolj poglobiti. Ta pomanjkljivost s« je opazila ofc priliki župnih prednaških izpitov, kjer so kandidati najslabše odgovarjali baš iz te£ra predmeta. Br. okrožni načelnik je pozval zato društvene prosvetaSe, naj potom predavanj in zdravih debat od-pravijo to Ahilovo peto. Novo okrožno -odstvo je postavi:eno sledeče: Okrožni načelnik br. Srečko Raz-potnik (Radeče), namestnik br. Slavko Saks (Zacorje), okrožna načelnica 6. Pavla Hallerjeva (T>oi). namestnica s. Zlatka Kuharjeva (Trbovlje), okrožni nadzornik br. Srečko Razpotnik (Radeče), okrožni prosvetaš br. Vitko Jurko (Dol), okrožni tajnik br. France Seleviek (Radeče), namestnika in overovatelja zapisnika br. Minče Kužnik (Trbovlje) in 6. Amalija Pereničeva (Radeče). Sokolski jnhllej. Načelnik bafke so-kolske župe br Milan Teodorovič praznuje letos 20 letnico svojega uspešnega sokolskega delovanja. Novosadski Sokol, kakor tudi cela bačka sokolska župa se pripravlja na svečano proslavo tega redkega jubileja. Vrlemu sokolskemu delavcu-jubi-larju čestitamo tudi mL Razvitje sokolskeca prapora v Novem Sadu. Novosadski Sokol razvije ob priliki župnih tekem bačke sokolske žape dne 24. maja na svečan način svoj društveni prapor. Za kuraa je naprošena aavosad-ska mestna občina. Tega dne se vrši tudi slavnostna akademija ter javen nastop članstva iz cele bačke sokolske župe. Ljubljanski Sokol poživlja svo> članstvo, ki sodeluje na pustni »o-ek večer pri maškaradi, na sestanek, ki se vrši danes, v nedeljo ob 3. pop. v p"ejšnjem kavarniškem prostoru Narodnega doma. I Udeležba obvezna. — Prireditveni odsek I Ljubl:anskeffa Sokola. | Ljubljanski Sokol. Vsled predpriprav ,za društveno maškarado, se telovadba vseh oddelkov prekine; redna telovadba se prične zopet v petek, dne 2 7. t. m. Zdravo! Prednjaški zbor. Šport Pred odločitvijo v zagrebških finalnih tekmah. Danes igraio zagrebški 2c-i lezničarjl z Ilirijo. Boljše Izglede imajo 1 Železničarji, čeprav bodo imeli v Ilirija-j nih trde nasprotnike. Zmagovalec dana-' šnje tekme Igra potem v tinalu s Ha-Skom, kateremu pa Je zmaga že v naprej zagotovljena. Beograjska Jugoslavija v Zagrebu. Kakor smo že poročali, igra državni prvak Jugoslavija danes popoldne v Zagrebu prijateljsko tekmo s Haškom. Za tek-mo viada med športno publiko ogromno zanimanje, sa! sta oba kluba v Izborni formi. Nogometni trening S. K. Ilirije danes ob pol 15. oh vsakem vremenu. Prihodnjo nedeljo prvenstvena tekma s SSK. Mariborom. — Načelnik. Primorje : Slovan. Danes ob 15. na Igrišču Primorja, Dunajska cesta. Igrata navedena kluba prijateljsko trening-tek-mo. Blagajniški odsek S. K. Ilirija. V pondeljek 23. t. m. sc vrši ob 8. zvečer v damski sobi kavarne Emona seja blagajniškega odseka S. K. Ilirija. Pozivajo se gg. Sircelj, RabiČ, Komar, Sbrizaj, Raška in Baltezar, da se te seje, k! ie vsled predsto eče sezone izredne važnosti zanesljivo In točno udeleže. Redni letni občni zbor Avtomobilskega kluba Krcljevine Srbov, Hrvatov In Slovencev, sekcija Ljubljana, se vrši v nedeljo dne 1. marca t U ob 11. dopoldne v prostorih restavracije »Ljubljanski dvor*. Ljubljana. 378. T. K. Skala občni zbor se vrši v pondeljek, 23. t m., ob 2a v salonu pri Levu. — Odbor. S. K. Slovan Sestanek vseh članov se vrši v soboto, 28. L m., ob 8. url zvečer v restavraciji Lloyd, Sv. Petra cesta. Sestanka se morajo udeležiti vsi člani Avtomobilske dirke za darilo mesta Rima se vrše 22. In 24. t m. v ok illd Rima na progi 400 km. Vršila se bo v dveh grupah: v dirkalni In v potniškL Udeležbo so prijavile skoro vse večie avtomobilske tvrdke iz Evrope, v prvi vrsti seveda 'tali an^ke: Alfa Romeo, Plat, Itaia, Ansaldo, Lancia itd. Dalje tekmujejo tvornice Mercedes (Nemčiial, Austro-Daimler (A/strija). Citroen (Fran cija) Itd. Prijavljenih je 83 dirkačev. Kolesarske in motocikMstično društvo "Sava* v Ljubljani vljudno poroča, da so društveni znaki došii ter se dohijo pri g. odbornikih in v društveni pisarni na Karlovski cesti 4. Ravnotako se sprejema naročila za društven^ obleko, kj •• plačuje lahko v obrokih. «JU!KO» 5L 40 ivljenja in sveta Nedelj« 22. Ii. 1925: Swen Hedin 60 letnik Sle mo« ht se je sesedel. Revež je Izgubil zavest Cez nekaj ur ie prlSel zopet k sebi in začel znova iskati izhod, pa ga ni našel. Končno se Je uda! Tessier v svojo usodo, se vlegel na tla in čakal smrti. Ko Je pr«"s»sor zapazil. se Je Izgubil Tessier, Je takoj organiziral rešilno ekspedicijo, ki Je reveža našla v enem najbolj zapuščenih in napol oodrtih rovov skoraj na drugem koncu vhoda. Ležal je sredi celega krdela podgan, ki si Jih je komaj še otepal. Ko bi mu pošle moči, ki ga podgane v par minutah raztrgale. Sličice iz Parza Pariz, sredi lebruarja. Na postaji n*enjerjl so dola polna romantičnih doživljajev. ' 'KazaIi- da se Kladka kolesa P° K'adke™ Sven Hedin se je rodil *d ne 19. februar-!tiru ne morej° Prenvkati dale. nego le k 1805. v Stockholmu. Bil je navdušen okoli ,3Stne osi- SIoviti ™atematik Ara* semljepisec in se je zanimal za vse, kar * 1 1838. v zbornici poslancev d< kazoval, »pada v okvir te široke. Med let! 18S5. da bo država izKubi!a dve tretjini dnhod-m 1909 je petkrat obiskal neznane kraje kov Prometnih sr-dstev, ako se uvedejo Azije, kjer je pri* do važnih geografskih , železnice. Ministrski predsedn'k Tlners in arheoloških odkritij. Posebno se ie za- mu -ie Pritrieval in je dovoli! le kratke nimal za tibefsko ozemlje. Leta 1885. ir. 5>r°2c blizu ve!:kih mcst- ^^ proge so 1886. je obiskal Perzijo in Mezopotamijo,, se mu zde,e nekoristne. leta 1890 in 1891. Perzjo, Korasan S Na kongresu Inženjerjev v Klein so se' rokTluS časopis AH* ve- Turkestan. Prišel je do Kašgarja. V letih norčevali iz grofa Zeppelina in njegovega pnIJJ sS d a^se zbudili 1893. do 1897. je raziskoval pamirsko letala. Par let nato pa ie strmel ves svet, „ ezsmlje ter peščeno puščavo Taklamakan. ko je Zeppeln le letel. Neki vseučiliški, ^fl^^ ZZ Karlcgra Tiral je ves teren ter je rešil za- profesor v Hanovrn }e svar:l akademike, gonelko jezera Lop-nor. Prodri je do Ti- naj se ne ukvarjajo z avtomobili, češ, da beta ter se je približal svetemu meslu so fizikalno nemogoči. L^assa. Njecovo pelo potovanje med leti i Ko e bi! 1. 1878. Flammarion v *Aka-1905. do 1909. je obsegalo pot iz Perzije clemiji vede®, je fizik Du Moncel kazal do Indije. Na iej eksnediciji se je Svedinu Edisonov fonngraf; tedaj je skočil aka-oo«rečilo prodreti v Tibei, ugotoviti važna demik Bouilland jezen na noge in zakri- dejstva za zemljepis je in odkriti izvor | čal zastopniku Edisona: (angleški dnevnik je predvčerajšn im ob- reke Indus. Ta pot je bila izredno težavna. 1 «V> lopov! Mar mislite res. da s- da- humo 5ven Hedin jo je popisrl v krasnem ob- mo slenariti po vsakem komedijantu, ki širnem delu *Transhima!rja». Na zadnjem govori iz trebuha!?« potovanju, ki je najzanimivejše od vseh Dami sta otnnulknlH. Pokazal te Je film. Ko je bila drama končana, ie prišla pavza. v kateri so prepeval' bretonske pesmi. To pa brezdvomno ni zanimalo Uubitel a godbe, kajti začel se ie pogovarjati s svojim sosedom. Tu se pa obrne ena obeh dam fn mu reče z enako vljudnostjo: Ali veste, dragi gospod, da so te pesmi res lepe? Gospod ie razumel, se r.asmehljal ln obmolknil. Med vljudnimi ljudmi gre vse br*z konfliktov... Ne pretiravam vam, če trdim, da ženske skoraj ničesar ne rabijo za obleko. Pa ie res tako včcraj sem gledal modele velikega damskega krojača za prihodn o pomlad. Obleka sestoji Iz širokega traka blaga, ki se zapenja na eni strani s stikale!, siodaj pa sega komaj malo pod kolena. To je min mum obleke z minimom bla-»ca in okraskov. Sedaj pa seveda ženske nc smejo več trditi, da rabijo mnogo kovčkov za potovanje. • Ta teden se ie vršil v operi Bal des Petts Lits Blancs. Občinstvo, ki ga je posctllo, se Je pripiljalo v I80O privat- Da so francoski namišljeni bolniki let« 1925. Isti kot ob časih Molierea. ki Jih J« ovekovečil s svojo komedijo, nam kaie dogodek, ki ga ie pripovedoval član pariške akademije zdravilstva in ki ie mn ie pripeti! nedavno pri nekem vojnem dobičkarju, ki ie silno bogat neumen kot noč, boječ kot zajec, vsekakor pa zdrav kot riba. Ker se ie domišljal, da je morda k bo. lan, je poklical enega prvih pariških zdravnikov. «BoInik> mu ie priznal da & pik la spi naravnost izborno. — Vraga! je dejal doktor, hočem vaa ozdraviti. Naročil mu je popolno dtieto za tri dni: na dan je smel vzeti samo štiri čajne žlčke hldrogcnovega protoksida (ILO), to se pravi po domače: čiste vode. Po treh dneh je »bolnik* spet prlSel k zdravniku. Izjavil mu je, da se že počuti malo bolje, da se mu pa zdi, da še n! popolnoma zdrav. Da se ga odkriža. ga ie zdravnik naslovil na enega svojih mlajših kolegov, ki je imel le malo kli|cntov... Po francoskih listih je večkrat ogla« šeno zdravilo za bolne zobe, ki se ime- nih koči ah In avtomobilih In 1000 taksih. nuje «Miriga». Ali «ga mlrl» ali ne, ne In množica, ki je prišla v avtobusih? Šte- vem povedati, še manj, ali je morda fz-vilke govore... j najd telj tega čudovitega zdravila naS • ' rojak. p?sztava ^os^od^skiH živali Rešitev iz pariških katakomb Mlad dl ak, po imenu Tessier, se je Iz- Sven Hedinovih ekspedicij. pa je učenjak i odkril verieo gorovja Himalaje. Sven Hedin je doživel na svojih potovanjih silno dosii zanimivosti ter je svoje j doživljaje popisal v velikih delih. Znane ' ..... w njegove knjige: Skozi azijsko puščavo, < eub,i v par,šklh kae že vso nado' Sjesov znanstveni materija! pa je zbran da Pnde kda' na dan- " 16 zvezkih pod naslovoma cScientifis1 Tess er !e Sel s svo*imi tovar,Si pod Results of a Journev in Central Asia> ter vodsn'°"I Profesorja v podzemeljske ro-r Southern Tibet*. Poleg lesa je napisal vc pod Parizflnl in se za trenutek od jav »Radi konca sveta jutri večer prosimo naše cciene odjemalce, da nas po-setijo v zgodnjih popoldanskih urah.» In gotovo se je ta dan marsikdo že po kosilu požuril v to trgovino • V mnogih pariških kinematografih je | prav dobra godba. Gotovi ljudje radi te- J ga hodijo v kino bolj radi godbe kakor j radi filma. Zadn ič sedim v mkern kinu na bulvariu blizu Vrat sv. Martina. Pred- V Parizu se vrsti iazstnva za razsta\o O -"noeih smo govorili že v «Jutru>, še no se prične predstavi, zaigra godba ve? je (nkiIl ki so po interesu omejene uverturo. Dve dami pred mano nepresta-( snmn na Paril aIi pnri:$i5 narodi brez rnz'ike. Med vojno pa se je zavzemal za Nemce ter je s tem odbil od sebe mnogo prijateljev in častilcev. 2 i a * e njih odstranil. Nenadoma ja zapihal ve- no govorita. Naenkrat pa sc gospod P°- , tednu so zopet z velikim pompom otvorili trič in ugasnil svetiljko. Tessier je bil leg mene skloni naprej in jima z vljud- prnv svojevrstno razst ivo... Societč cen- miši. S ejTe'-i reklamo so znali prire-brez vžigalic in zato ni mogel prižgati nostjo, ki je Parižanu že prirojena, pri- traje d'Aviculture de France* je namreč ditelji posreviti razstavo v ospredje dnev- svetilke. V groznem strahu je začel be- jazno reče: gati po temnih rovih, v katerih je Izgu- j — Ali vesta, cenjeni dami, da je ta bi! vsako orijentacljo. Končno so mu po- godba res lepa? Katastrofa v Dort^ond« Avtoritete Leta 1671. je pariška Akademija poslala Jeana Richerja v Cavennc. Ko se je po dveh letih vrnil s svojega velikega potovanja, je bila Akademija znanosti z njegovim! znanstvenimi uspehi zelo zadovoljna. Toda zadovoljnost sc je izpremenila v ogorčenost, ko je Richer obiavil še eno razkritje: vzel je bil na potovanje s seboj tudi uro z nihalom in dognal, da na jugu j zemlje ura vsak dan za dve minuti zaostaja Zato ie nihalo za 1-25 črte skrajšal. Ko se je vrnil v Pariz, je mora! nihalo zopet za prav toliko podaljšati. Na Jodlagi tega razkritja je Richer razlagal dolžino nihala, ki se Izpreminja po geografski širini, zmanjšanje teže na ravniku in .e izrekel slutnjo, da zemlja ni krogla, nego da je na obeh tečajih plošnata. Pari- Stiuliovita nesreča, ki se je dogodila v ki so pri strašni izgubi nr|K>sredno pri-dortmundskem rudniku »Minister Slein», zadeti. Našn slika predstavlja vhod v po-vzbuja slej ko prej sočutje po vsem ci- \ nesrefeni rudnik. Posneta je bi'a ie pred vilizrianem svetu. Saj je zahtevala kala-1 nesrečo v Času. ko so se ravno delavci strola 150 življenj. Na stotine je svojcev, izmenjavali. v svojih stalnih razstavnih prostorih zbra- j nega zanimanja in tako «e tre v razstavnih la vse živali, ki 90 v zvezi, bodisi di- prostorih poleg gospodinj tudi množica pa-rektno bodisi indirektno, z mestnimi ^0- ; riških d;>m, ki jim je sicer gospodinjstvo spodinjslvi. Na razstavi dobiš poleg obi- j prav malo pri srcu. Ali bodo na njej kaj čajnih kokoši redke in dragocene morske profitirale in se naučile, je seveda drug« ribe, domače zajce, pa tudi mačke in — i vprašanje. Otroci —■ v'omi!ci ' kaznujejo s smrtjo izdajalca. Da bi bila .,,„,,' stvar bolj romantična, 90 si izbrali za svoi Kako pokvarjena je dandanašnja mla- znak mrtva5ko lavo jn n„jv . Vsak razmere nanjo kflže r.aslednj, dogo-lek, (]na . mor;;] |meti lnJ)k ye()no gebL ki se je pnpelil v Sopronju ua Madžar- E(1en m|adih v,omikev je inie, na vra!tt fm' . , ........ . privezano majhno mrtvaško glavo iz Šopronjska policija je tzv^ela, da se w| A . je ime, v fevljjh )ig|ek , pripravlja vlom v vilo slaščičarja Rot'>a. druJlvenim 2nakoni ta napi50m, aelutert zojiet v žepu. Policija je pri zasli&avnnju morala ugotoviti, da so dečki zakrivili ie več zločinov. Tako so med drugim vdrli v noči od 30. na 31. januar v Sopronbanfalvi v klet ta mošnje ga samostana in odnesli precejšnje množine buteljk in drugih sladkih stvari. Drugod so večkrat poselili ponoči stanovanja bogatašev in kradli dragorenosti. Enkrat »o »e celo lotili bla-Maeo ii AneMie Kra-m tttnrci. med »i.mi ^ jj p„ seveda mogli do iivega, G'vercna' ln 11 irmi-" nnn s Ili ru k l o , ,. , .. , ,__, . . .. | ker »o ime i pri sebi samo sekire, kladiva ii tos uo"tl m"dern> »vrt. »siko m <> Harold Lloyd pobral svoje stvari, ki jih je prinesel s seboj r ateiier, se priklonil pred ravnateljem io rekel: »Zdaj grem domov, da jezo — pre- spim." In je tako storil ter potem ostal seveda na cesti. Takrat se je pošteno spri s svojim bratom, ki inu je očital, da svoj dragoceni talent tahkomišljeno zapravlja. Harold je na bratove očitke skomignil z rameni: „Tukaj ne dospem nikamor. Naša firma iziotovi filme v štirih dneh, od katerih porabi dva za napisanje rokopisa. Ostaneta torej za vrtiljak le dva dneva. In kadar je film gotov, takrat se mi najboljše ideje šele ->orode." „Tcrej misliš, da je za tvoje »najboljše ideje' le New Vc.k pripraven kraj?" „Ne mislim vem," odvrne Harold, stisne bratu roko in se odpelje v New York. Svojo karijero je pričel s filmom „A Sailor Made Man". Uspeh je bil nepopisen. Od takrat datira Haroldova popularnost. Za svoje filme je dobil, kolikor je zahteval. List: so bili polni njegove hvale, in poročevalci so se spla- hranim cL :io jeze, časa "n denaria. Prav za prav popolnoma točno ni, kar sem pravkar rekel. Ljubim eno ženo: svojo babico. Ona pa mejo ljubezen zasluži boli kot vse drure ženrke." Harold L.lovd je kot tovariš nadvse dragocen. Vedno je pripravljen pomagati, a ne samo z denarjem, marveč tudi žili pod njegovo posteljo, samo da so ga mogli intervjuvati. A kljub vsej svoji slavi in samozavesti je Harold ostal ljubezniv kakor poprej. Slabe volje Harold sploh ne pozna. Ko so ga nekoč vprašali, kako to, da je v nasprotju z drugimi filmskimi zvezdniki vedno vljuden in liubeznjiv, je odgovoril: ..Stvar je vrlo enostavna. Sem svoboden mož in ljubim vse ženske, seveda če so luštne. Da pa bi liubil eno edino ženo, se ne morem odloČiti. S tem ai pri- z dobrim svetom. Razumljivo je, da igralca kakor je Harold, marsikdo povpraša za svet. Ta ali oni bi šel rad k filmu. Harold ga nosluša, premotri in pove svojo sodbo. Njetrova beseda je vedno ookrita. Predvsem sodi on po obrazu. Harold je odlo" n nasprotnik vsakega pokrivala. Mimika slehernega icrilca leži po njegovem mne-,'i predvsem v očeh. Zato pa nai rob klobuka čimmanj zakriva obraz. Ako pride kdo k Haroldu Llovdu vprašat za njegovo sodbo, da bi bil poraben za filmskega igralca, ga Harold najprej pozove, naj se odkrije. Sam pripoveduje, kako je prišel do tetra: „Pride k meni mlada ali tudi nemlada dama. In ji rečem, naj odloži klobuk, da jo bom bolje videl v profilu. In veste, kaj mi dame navadno odgovore? ,Ah, oprostite, pridem dru-cič. Nisem bila pripravljena na to in si nisem uredila las.' Na ta način si pri-Inanim trideset metrov negativa." Harold L!oyd vzame svoje deli zelo resne. Njecovi dramtiurjj Tommv Grey, Tim Whelan in John Grey napišejo komade, v katerih Hai »Ul raste a To ae zgodi po večini tako, da jim Harold pripoveduje kak tehničen djžhr. Ijaj, njim pa prepusti, da osole resnični lugodek s prunerno ./rtišDctio tictcsko. Režijsko knjigo s; i£e v glav-nmi sain. V njej si zabei:?; vsak koiak, v> e k skok, vsak miniični \zrzi Ob nek priliki je Ha old odšel i ot ema Cireyema v /ndin neu-yorški hotel, da tam naštudira svoj film. V hotela je dobil sobo, kjer je s svojima dramaturgoma obravnaval neko sceno. Scena je bila zamišljena takole: Harold sedi na divanu. Njegove noge naj postanejo 'daljše in daljše (trik!), istotako gornji del telesa, dokler ne izgubi ravnovesja in p^de preko naslonila. Oba dramaturga naj bi bila vagabunda, ki sla hotela Lloyda oropati, vsled navedenega trika pa naj bi jima bila njiju namera onemogočena. Dolgo časa se Harold ni migel sporazumeti z Greyema glede igre na divanu. Končno postavi na sredo sobe dva stola, ki naj bi predstavljala divan. In poskušnja se prične. Pri tem gotovo ni šlo brez ropota, kajti naenkrat se vrata odpro, v sobo pa skočita dva gospoda ter planeta na dramaturga, Id •>ta ležala na tleh. Harold Llovd je mirno stal ob strani in opazoval boj. Ko sta se obe stranki sporazumeli, ie stisnil obema gospodoma iz sosedne sobe roke ter se jima zahvalil, da sta mu — čeprav nehote — vdahnila si« jajno misel. „Tako in nič drugače,'* ae je nato obrnil k dramaturgoma, „moni biti igrana ta scena." Izmed vaefa petih opekarne pri Sopronja. Stene volilne ao bile j»os!ikane z mrtvaškimi glavami. Dečki bodo nemara odduui v prisilno delavnico. Patrijarh Konstantin IV. nično prlobčevnti Vol uvodne ilnnke ca-pisnik telefonskih naročnikov, odstavke iz sv. pisma ali pa kuhinjske recepte. <11 Becco Gialio> pa, politični humorističui list, je imel na prvi strani sliko, na kateri mu je kljun zaprl z ogromno ključavnico. Ce hoče človek v Rimu izvedeti Io, kar časopisi ne smejo pisati, naj gre v kavarno Aragno, pred palačo Chigi. V lokaiu in pred njim na trotoarju se zvejo polom ustnega izročila najbolj senzačne vesli o delovanju in obnašanju vseh treh v Rimu "ripoznanih oblasti. Kajti, naj si bo že kar hoče. kralj je v Vvirinalu, g. Mu.wlini v palači Chigi in j -^apež v Vatikanu. /»dnji predstavlja du-večno oblast, prva dva pa posvetno m le začasno. In '" tri oblasti se prav dobro razumejo med seboj. G. Mussolini ornv Ijubeznji«- t"»pr:m papežu in Ira-'•"... Pogovarjal sem se zadnjič r neko :'a|ijansko osebo. ki pa ni iz Rima. kako je p; Č pravo obl'č'~ '-"Ija pred Mu«oli-•jem. — <11 duee». 'o bil odgovor, j' mi-'.'■t-siti predsednik e kraljevim privoljenjem. Ce pride neki dan s kralj°m - na- -rotje, bo podal svojo demisijo. - Torej mislite, da se te tri glave do--o razumejo pet islim pokrivalom? — Pri moji ve", »tal pravil je sioer lahko velike napake, loda v istini je velikosrčen.* Med najboljše prijatelje Mussotinija moramo šteti I.uigtja Pirandella. ki ga dobro pozna ves kulturni svet in si s svojimi deli v Ame"'ki služi lepe dolarje. Tudi slovenskemu gledališkemu občinstvu ni neznan. PirandeMo je dejal o Mussolinijo: (Ali ljubile elektriko, ki rnzsvetljuje vsako noč pijemontske in lombnrdske vasi? Da, MussolinL to je električni možak, to je magnet, duša lombardskih in pijemont-skih pokrajin, ki jih je prenovila elektrika, in nagon naših želja, iti vedno naprej... Boste že videli t> — Br. Še vedno se plete spor med Grčijo Turčijo radi izgnanega carigroiskega pa trijarha Konstantina IV Sprve1o bržčas! dosegli s|"orazuin na podlagi predloga | turške vlade, ki pravi, da Turčija ne na-1 sproluje temu, tla ostane patrijarbat kol i tak v Carigradu, zahteva pa. tla se za pa-1 trijarha imenuje drug pravoslavni doslo juustvenik. Rimsko nismo Tri (lave pod istim pnkrnalnm: kralj, papež, v vsaki številki. Nastal je iz tega fetjtonski roman najstrašnejše vnete, katerega upliv na ljud sivo je bil neizmeren. Za časa publikacije Rossijevih memo-arov so se vrstili 1.1 Mussoliitija najhujši napadi v tisku in parlamentu. Z ene in druge s'rani so skušali odkriti iu povzročili škandal v nasprotnikovem taboru. Taktika g. Albertinija. ravnatelja milanskega dnevnika er vlado, kakor tudi zoper je zaupna oseba palače Chigi; potrnt rdeče-Pčnega bersaljerja s petelinovimi peresi na klobuku: la stj-aži Kvirinitl. Slednjič pa Švicarja papeževe garde, ki drži v roki veliko helebardo. Vsekakor pa ostane Se prostora za neznanca, temno senco moža opozicije. Splošno pričakujejo za čas procesa Mat-teoltiievih morilcev mogočen pritisk, ki bo morda strmoglavil sedanjo vlado. In tu se slavi za vse problem: s kom bodo nadomestili ministrskega predsednika? In kako se bo ob tej priliki obnašala fa-Sistovska milica? To je namreč moč, ki jo lahko užene samo druga moi. Osebnosti, ki s«, dobro spoznajo na italijansko polPiko, so mi dejale, da bo za časa Rossijevega procesa, ki je insceniral Matleollijev umor. fašislovsko vlado izmenjala vojaška diktatura pod poveljstvom generala Glardina. Ta general bo postavil provizoričao vlado, ki bo pripravila povralek k normalni nstv ' Beležim to prerokovanje z vso rczer~e Omeniti moram 'udi, da so mi :ne-si-kntere osebe, ki niso navdušene ••> iaši-zem. dejale glede drakonsklh zako-o- -o-per tisk: »Res so d-akonsM. loda če vi vi ve.)eli, koliko laži in obrekovanja so lan na dan izlivali na Mussolinijal Ni bilo več niecoče, dopušč: ti v«e to. Onoz.icra bi se bila morala boriti s poštenim orožjem, kajti Mu^o"rl je iskren možak, na- Ugankarska manija *T Ameriki Čudna manija divja on9,T" oceana. V vsakem lokalu, kjer je zbranih par oseb, v plesnih dvoranah, v brezalkoholnih pivnicah, da, celo na ulicah "»Meva nova bolezen nebroj žrlev. Epidemiji je ime eros« w o r d s. Po naše bi jo imenovali križio uganko, Nemci jo nazivljejo Kreuz\voi1rStseI. Ljudje, ki zapadejo tej bolezni, trpe silne muke na duhu in na telesu. Zdaj, ko je doba karnevala, se ja«*'ja bolezen na zunaj zlasti na oblačilih. Bolniki se namreč odevajo v obleke, ki so posejane z 225 beli- ' in črnimi kvadrati. ki so v horizontal"! '" v vertikalni smeri popisani z -*ik',!akimi brez.niis"lnimi besedami. Okrog njih se zbirajo radovedneži, ki se v potu svojega obnza mučijo in napenjajo bedne možgane, bi razbrali zmisel skritih besedi. Za ples jim ni mar; a čeprav re pokusljo alkohola — ker ga ne snieio - in ne preplešejo vso noč niti treh plenov, jim je zjutraj, ko se vračajo domov, glava težka kakor svinec in oči nmnte v teUriju. Poleže" divja v Ameriki že nad dva meseca in kakor javljajo najnovejša poročila, se je razširila tudi že v Anglijo, kjer zavzema naravnost vznemirjajoče dimenzije. Skoraj vsi angleški listi, tako londonski kot provincijalni. prinašajo dan za dnem svojim čitateljein križne uganke. Podzemska železnica, avlnbnsi, restavranti in kavarn' io celo javni prostori so polni ljudi, ki •"> pečajo in govore izključno o teh uganka1". Zlokobne posledice namreč jele postajali vedno težje, in navdušeni amaterji se ni-»o ustrašili ni'i pre je ime malega glodalca. ki živi v Severni Ameriki. Zdaj oa [:o!dite v mirn!> Kdaj bo ljudi srečala pamet? | se zaljubljenca poročita. V to avrho j« policija seveda izpustila toreadorja, ker se je overila, da ni odvedel dekleta t silo. ampak da je Mercedes prišla prostovoljno k njemu. In roman se je zadovoljno končal. Riko-, borec si je le priboril krasno dekle, i njo pa tudi lepo doto ©*).000 funtov. Svojo obrt bo menda opustil. Srčkana žea-ka gotovo ne bo s tem zadovoljna, da n gre Casielles 5e nndalje , ko ima vendar doma dovolj prilike, da uveljavlja svoj talent v borbi z nežnim, a tem hujšim nasprotnikom — iivijensk® družico. Smrt v Saliar' Kar je v Evropi za zimski šport in zimsko . družabno življenje Švica, to je zn Ameriko Kanada. V K-nadi zlasti v Que-becu in njegovi okolici so slavna z.im«lta zdravilišča in zimski športni prni e i Tam se zbirajo športniki iz vse Amerike, tam je pozimi rnndevu onih ameriških milijonarjev in milijonark, ki si hočejo za spremenil«) privoščiti tudi snega in ledu. Ameriški lisli so polni ilustracij iz kanadskega življenja. V kolikor so to sportue j in ii.L.i b ie priredil ve, se ne r;iz!i!:ujejo dosti od evropskih, čeprav imajo seveda precej amerikanske primesi. V nekem ne»yorškem iltistrlr nem listu pa smo našli ljubko sliko, ki jo prinašamo tudi mi in kakorSne se v evropskih eldora-dih z;mske publike ne more dobili Mlad dečko na smučeb ima vpreženega malega medveda, ki je popolnoma vdomačen "n ga vozi po kanadskih sneženih poljanah. "oročali smo že, '1 se je ponesrečil 'Jean-Cas de». eden izmed obeh francoskih aeropbinov, ki se podala na drzno pol preko neizmereih saharskih puščav. Aeroptan je ob nesreči vodil podoficir Vandelle, ki je bil pri katastrofi ubit. do-čim »o bili ostali triie polniki ie ranjeni, Viudo sicer, vendar pe ne smrtno, tako da upajo, da bodo okrevali. Mladi VandeMe. čigar sliko danes prinašamo, je bil star šele °4 let in je veljal za enega najboljših francoskih pilotov. Stavili so v njega velike nade. ki pa jih je sed; j pokopal sa harski pesek. Roiran toreadoria Eden najslavnejših bikoborcev na Španskem, Bernardo Casielles. je prišel le dni v navskrižje z zrkonom in je zato imel opravili s policijo. Prijeli so ga, ker ga dolže, da je s silo odvedel lepo dekliro. Na eni svojih turnej v Mehiki je spoznal Casifllps mlado Mehikanko, krasno dekle, ki mu je takoj užgala srce. Sicer pa ni bila ljubezen le enostranska. Kakor se m slavnega toreadorja spodobi, je bilo le preveč naravno, da so OTijevile Mehikanke naravnost drle za njim in ga vabile na sestanke. Junak v borbah z biki pa «e je odloČil le za eno, za divno Mercedes, ki ji je položi' srce pred nožice. Dekle je vzplamtelo zanj in je sanjalo samo o svojem Bernardu. Mercedes je pregovorila starše, ki so kaj pelični mehikanski grandi. naj bi poselili staro domovino ameriških latinskih držav, Španijo. In tako je prillo. da se je cela družina nahajila že pol leta v Sala-manki Dekle pa je pred kratkim izginilo brez sledu. Tnkoj «n sumili, da mora biti toreador vmes. ki so ga starši zavrnili z njegovo ponudbo in prepovedali hčerki vsako na-daljn o zv"zo z njim. Svoj sum so »poročili policiji, ki je kmalu izsledila Casiel-lesa. ki se je nahajal v Madridu, in ga prijela. Bikoborec je priznal, da se nahaja lepa Mercedes pri njem in da dekle prav nič ne prikriva, da stauuje pri svojem ljubČku. Ko «o starSI videli, da ljubljena, a tako nepostuSna l-čerka ne odneha in narav-nosl išče škandal, so morali privolili, da i X Nov polotok v Črnem morju. V j bližini Sevastopula se je del strmega j morskega pobočja pogreznil v morje. ! Morska tla so se nato dvignila, nakar {se je prikaza! 150 metrov do!g polotok, v bližini pa več manjših otokov. X Dežela brez davkov in carin. Pri otvoritvi parlamenta Nove Fundlandije je izjavila vlada, da so finance dežele tako ugodne, da bol o carine za meso in netr !ei ukinjene. Vrh tega bo z.manj-5an bančni davek in kar je najvažneje, ; olpravljeni bodo tudi vsi dohodninski i davki. X Umorila lastno rodbino. Precej . č asa je o I tega, odkar se je izvršil v jWeierhi pri Knlmbachu na Bavarskem ; roparski urno-, ki je zahteval štiri žrtve, zakonska Maselova in dva otroka. Sedaj se je zadeva nepričakovano pojas-, nila. Mor;1ea sta oba preostala sina Ma-selovih. 141etni Kberhard in lfiletni Jurij. Izpovedala sta na poliei.fi, da sta imela mržnjo do svojih staršev in do obeh bratov. Jurij je vzel zvečer sekiro in kladivo v svojo sobo. Ponoči je »budil mlajšega brata in mu stisnil kladivo v roko. nakar sta se oba splazjla v sobi staršev in ostalih dveh bratov. Elmr-I hard je nainre; udaril očeta in mater parkrat s kladivom po glavi, pakar | jima je Jurij razklal s sekiro lobanji. ! Ido se je zgodilo potem z bratoma. Oba zločinca sta pngirala roparski umor. X Deset let v ženski obleki se js ' skrival voja£k' begunec v Parizu. Nedavno ie prišla k hišniku v pariškem okraru Ratigpolles gospodična Suzana Lnrvlgard, ki jo je hišnik poznal že celih deset let, toda tokrat je bila gospodična v niogovo veliko začudenje — v-moški obleki. Se bolj se je hišnik čudil, ko je gost>odič.na Suzana izjavila, da bo odslej tudi pred svetom to. kar prav rn (»rav je, Pavel Orappe. zakonski mož gospe, pri kateri stanuje, in da gre zadevo javit poltciii. kajti danes to že lahko «torj, ker ga čuva amnestija. Pavel flrnppe ie šel začetkom vojne k voiakom, kmalu se vrnil v Pariz, ter se skrival pri svoji ženi. Skoro dve leti ni stopil iz stano-I vanja. potem pa se je preohlokel za žepsko. Najprej je delal čipke doma za tovarno. V zadnjem času pa ie delal v tovarni za okvire ln dasi je bil med samimi ženskami, je ostal vendar vsem nesooznan. Sčasoma se je navadil govoriti z visokim glasoni, zrastli so mn dolgi lasje, brke pa si je dal odstraniti v nekem kosmetičnem laboratoriju. Njegova sveža polt In vitka postava 'sta mu varan je olajševali. | X Sredstvo nrot! debelosti. Pretekli teden je sporočil profesor dr. F.ppinger, ! asistent prve medicinske klinike, na |s^jt zdravniškega društva na Dunaju, da se mn je posrečilo odpraviti Izred-■ no de!>elo«t pri ljudeh z novasumlom, 'sredstvom, ki so ga doslej večinomi | uporabljati pri boleznih na obistih. Učinek obstoja v tem. da je v masti debelih Hudi polovico vode in precej kn-hiniske soli. Zato se da s tem sred-i stvom odpraviti preobilna voda iz vse-ga človeškega organizma, odstraniti so! in sjiloh zmanjšati nopotrebna množina »novi. ki povzroča preobilno del>e-l«sf. Dr. Eppinger je uporabil novasu* rol že Pri več ljudeh, in sioer z nsj>e-hom. Pri nekem zelo debelem gospodu .e je v dobrih dveh mesecih zmanjšala teža za 20 kilogramov. ie bil on gotovo najbolj zadovoljen. Dobil je svojo sceno in je radevnlje poplačal stroške za par polomljenih stobv. S svojo partnerico I larold nikdar ni bil zadovoljen. Nekoč pa je Hnrold bi! povabljen s svojim prijateljem Hnlom Roachom na obed. Hišna gespodinja je pripovedovala da je bih pred pol leta v Filadelfiji, kier je v nekem kinu opazila mlado deklico izredne lepote. Na njeno prošnjo jo je Bryant \Vashbum naslikal. Pokazr la je sliko i loydu. Rila Ž'e ljubka plavolasa mladenka, ime ji je ijlo Mildred Daviš. 0 svojem prvem . uradnem" srecanj-j ž njo poroča Mamici I !oyd takc!e: „Ko sem prvič videl Mildred v učilnici, sem se ustrašil. Bila ie kakor njena stara mati. Oblečena je bila v strašno cbleko, v kateri je tičal kakor v sodcu. Mddred je takoi ueenila, da mi njena obleki ne prija, in takoj mi je priznala, da ista ni njena obleka. Iz-o^o.l h si ;o je. In po! v solzah mi je dejala: ,*'e boste mi verjeli, če vam povem, kako stra.-no je za deklico, da je m!-da.' Ko sem ji nato šaleč se i dgovoril, naj je (o nikar pr^ ec ne skrbi, ker bo njena ncrreča sirurno od ;3ta do leta manjša, se je razsrdih in sem io kotna j ""miril. Pozneje se je izkazalo, da ni mogla nikier dobiti večje vloge, ker da ie — premlada. To je bi! tudi vzrok, t •> si je za ta obisk izposodila obleko. Hotela je, da bi izgledala starejša kakor je v resnici. 1 larold Llovd je Mildred angažiral. Kako se je zgodilo, da jo je poročil, naj zopet pripoveduje HaroUI sam. ..Pripravljali smo ba? film „A Sailor Made Man" (Ilarcld llovd kot mornar — ta film smo v Ljubljani že videli). V ta namen sem potreboval vojno ladjo, čeprav sem takrat že prav dobro zaslužil, mi je vseeno bilo nemogoče ladji kratkomnlo kupiti. Moji rekviziti pa za vojno ladjo seveda izdaleka niso bili sposobni. Tako sva z Mildredjo otožno hodila po prist-nišču San Pedro in gledih, kje bi se dobilo kaj primernega. Ce ne poide drugače, sem končno obupano zaupal Mildredi, se ponori splazim v pristan in ladjo ukradem. Do tega pa k sreči ni prišlo. Slučajno sta naju opazila dva pomorska častnika, cula sta morda tudi kos najinega po-govera in sta se takoj ponudila, da mi stavljata na razpolago vse ameriško brodovje. Od tistega trenutka je bilo konec vseh težav. Dovoljeno mi je bilo vse, kar sem potreboval za film, in povrhu sva bila povabljena že na lunch. Skratka, film je dosegel uspeh, še pred-no je bil posnet. To mi je dalo mislili. Na vefer tistega znamenitega dne sem povabi! Mildred v restaurant. Tam sva jedla, pili in plesala. Pri tem sva se drug v drugega zaljubila in sva se domenila, da bi nama obema bilo v radost, če se poročiva. Tako sem Mildred Daviš v drgič angažiral, to pot za vse življenje..." [ Harolda Lloydi smo v I jnhljani videli v manjših groteskah, pa tudi že v večjih kom?dšh. Publika se je fe navadila, da re vidi več v njem zgolj komika grolcs'<. Ilaroldova prednost je. da znn karakte-rizirali b'di v farzi. Njegova zanimiva mimika se vedno skrbno prilagodi dogodku. ?e to dejstvo ga dviguje visoko nad igro slovitega Fairbrnksa. Ce čl^ vek skoči, ni treba, da je dober skakač. Kadar Fairbinks skoči, obrudt'j?mo njegov gimnastični e!m, če skoči 1 larold I.loyd, ne opazimo njegovih nog, marveč vidimo le n:egov o11 raz. Mnogokrat se je že poredko vprašanie. čemu nosi Harold I lovd tisto očMa, ki so po njem dobih svoie ime. Kaj n->merji ž niimi? Morda hoče svojemu obrazu nadeti i njimi nij~nso l"mike? ?e d-leč ne! Ie pozornost gledalcev bi rad obrnil na svoje oči. Tako. kakor vtaknemo sliko v okvir, da jo odločimo od ckolice. Prostor nam ne dopušča, da bi se na tem mestu spu".'ali v zanimivosti Ma-roldovega življenja kot filmskega igralca, ali pa da bi omenili »o ali ono anekdoto. Čitatelji so si iz teh vrstic gotovo zmli ustvariti primerno sliko o priljubljenem filmskem komiku. Morda pa drugič še kaj!_ n Ali ste že poslali na- n ! ročnino za ..Jutro"! I Ani. Adamit: Strsh Vračal se je z zaročenko s sprehoda. Ivica se mu je obe ala za roko in se nu-jala. da bi vzdržala njegov korak. Učitelj I Irast zs je odkril, si otrl z robcem čelo in de j-d: ..Kmalu bova v trgu. Si že trudna, jeli?" „Dckaj vetji si od mene in težko hodim tvoj korak. Ti si zelo močan, kaj?" se ie privila k njemu. „k'e zbojim se zlepa, da. V torek sem vrgel v telovr.dnici Vila. E, kosti so mu pokale." — C-crela so mu lica in ena ga je poslušala, vso znverovana v svojega „Somsona". Kaj čuda, da sta skoro prezrla nekoliko okajenega dolgina, ki je pravkar stopil iz obcestne gostilne. Dolgin je salutiral in pozdravil: „Dofccr dan, deber dan! Sem rekel — no. ali se ne odzdravi?" Zaročenca sta molčala in se žurila. „Ce se pozdravi, se tudi odzdravi! Ali sta gluha, a?" je krakal pij^niek. Mučno! Hrast je pogledal lvico, Ivica pa svoja nrafno hVosta čevelirka. „Ah, Rihtar je," je momljala. „Ti ga ne poznaš, pijančka, podrepnika, pretepača." KaVo naj pozna Hrast že vsakega človeka, ko je šele leto dni v trgu! Ozrl se je — glej. pijanec koraka za njima, preti s pestjo in zabavlja: .Razumeš, kaj, ti? Ce te pozdravim, se mi odzdravi; slišiš? Te že naučim m?rir!" Hrast, ves rdeč, se je ustavil. Iva ga je vlekla noprej: „Pamet, Ivo, pamet!" a bilo je že prepozno, kajti sta se nerila nasprotnika. Trenutno sta se drug drugega ustrašila: V očeh pijančka je plapolal zeleni zubelj alkohola, iz Hrastnikovih oči ie pa štreal divji plamen sovraštva. Se je že kdo pustil sramotiti vpričo obo-ževrnke? ,.Kaj hočeš, baraba? Hajd nazaj!" i Odločni in divji pogled sta Rihtarja takoj razorožila, da je za jecljal: .,Mislil sem. gospod, če vas lepo pozdravim, da, da — „Da vam dam tole" in Hrast je oplazil sitneža po obrazu. Rihtar se jo pograbil za glavo, omahnil je, se onotekd in klecnil na kolena. Njegova čepica je zletela v jarek ob cesti. Hrasta ie presunil — hud kes. Tudi ga je zabofel njen očitajoči pogled. ..Vsak me pa res ne bo, iva!" se je branil. „Pamet, pamet! Pojdiva, hitiva.44 Vlekla ga je naprej in drgetala. Sla sta in molčala. Pa se je ponraskal na levem sencu in je vzdihnfl: „Vrag ga vzemi!" Zopet ga je pogledala ia še bolj očita jtčc; pospešila je korak. „Kr.m bežiš?" se je us avil m se oz'l nazaj. - ,.GIej ga!" Rihtar jo je zopet ubiral za njima in kaj podjetno je mahal «JViKU» S t. 45 == 9 Nedelja 22. n. 192S Kraljestvo mode Tri otroške pomladanske obleke 100 let. L. 1809 80 ga sačeli gojiti hidl Francozi in 1. 1812 Angleži. L. 1748 pa je bil valček ? Linzu še prepovedan, češ, da je enedoslojen*. Tudi pesnik BOrger g» je smatral ta »nesramnega*, K. Jul. Weber pa se je iz valčka norčeval, čeS, da pletejo valček tudi komarji in muAice ter, da kakor divji petelini Vinc Martina. V operi je bil vložen valček, ki je žel velikanski uspeh, tako da je ta Martinova opera spcdrinila celo Mozartovo cFiga-rovo ženitev*. Potem je prišel valček sploh v opere (Gounodov leki ter klobuk, deceutuo okrašen z umetnini Tiiolicacii 6pop"'iijuie;o današnjo modno dano. K temu pride te originalni parfum Violelta di Parma, ki so ga radi njegovega finega in rteerla narazuega duha sprejele »se dame kot letnšuji moloi parfum — Dolii se » Ljubljani samo » prvi speeijaloi parfnmeriji M. BAR7L, Stritar eva uL 2. Tako se dobi na primer flak'>a a 20 grn. — Da prepričam cenjene dame o fmoiti tegt parfuma, ca oddaiam tudi na vago ia sicer 1 rtkg to Din. lOltt-a Dame. gospodične ne zamu ii •■ se udeležiti trnega tečaja z.a i/.del vame daniskii klnlmko* - Koliko di-uaria purilute, ako si kM>uke s>mn i/. gofav|>Hte — Prijavite sc trtttoi II/I naslov Kodn* sa'on & o'tl Ia veoslena že od leta 1840.. to je 84 let. Sedaj je feveda pri •ej rodbini v oskrbi. X Nemška razorožitev. O tem vpra-šanju govore Nemci radi s posmeškom. Sotrudnik li^ta »Berliner Taffeblatt* pripoveduje, da je nedavno obedoval v beriin-ki gostilni. Dobi pa nož. ki noče in noče rezati: hrbta mu ni bilo mogoče ločiti od rezila! Zahteva drug nož, a ta ni nič bol Si. Pok'iče g>oispodaria: «Ali nimate pri hiši noža. ki bi rezal?* —- «Ne, gos;>0'!.» odvrne gospodar hladnokrvno: »gospod pač mora vedeti, min,ajo v ta:.oni Sc na zimske mode« le, na ejeni pa so iz mnogo laž:ega bla« ga. Od leve na desno so: 1.) Kameno • zelen p'ašč iz kašmlrja z ovratnikom iz a.aske .islce; 2.) temnomodri ovratnikom in manšetami iz nc 'isice; 3.) plašč iz rjavega bob rovi no. % a f B> | a »kasha* z bele polar» mulineja z z rokama .. Pretil je in kričal kletvice. Kaj sedaj? „Saj sem vedela!" je kliktii'a !va. lo-da Hrast ni dolgo premišljal: z dek e-tom je prestopil cestni jarek in jo krenil preko krompirjevice. Za koruzo ko' za zaklonom sta tekla in se ustavila šele oa neki ozari cb strnišču. Ondi je n^Iedal Hrast srp, ga dvignil, da je lesketal v solncu in se hrooeč okrenil. 0,,;j. tetlaj se je na okrenil tudi Rilitar in — pobegnil. Poteirnil jo je kot bevskajoč pes. če se skloniš na cesti za Kamnom. Freganjanca sta se globoko oddahnila. — Ali je kdo videl? Kdor je l olcl; delavke. ki so pulile strnišče, so se glasno zasmeiale. Še isti večer je učitelj Hrast zvedel vse in še veliko več o Rihtarju, kot se je nadejal. Da, res: marsikdo se je bnl tega žga-niarja, zabavljača in pretepača in — gorje! tudi ubijalca. Bojda je pred leti pt lo!kel do smrti sosedovega Urbana, za kar se je moral postiti veliko, veliko le*. 2ut^n je trdil, di mu je pn'>od v trsr uradno prepovedan. Od sodišča, orožništva. župnnstva? Menda od vse gosposke, da. Nihče se pa ni spomini'.!, dd bi že videl župai a ali pa crožnik->, kt bi no tr?" razgrafajore?ra kla^ža po prdel in ca od vedel pred trški kanton onkraj meje. Na Hrasta so navalili skrbi polni časi. Takoj drugo jutro se je, grede v šolo, zaletel na vogalu v svojega na- protnika. Vrglo ju je oba: enega v redo ceste, drugerra v zid. Hrast se je »riliuljil in odhitei v šolo, Ril ..ir je pa redi cesle s povzdignjenim kazalcem retil za njim. Ob enajstih je poklical ?olski uprav-ik zelo zamišljenega učitelja v svojo isarno. Koga ugleda ondi, ko odpre rata? — Rihtarja, ki je sukal klobuk red stopicajočim upravnikom. Hrast ni iti vstopil. „Idarska izprememba je znatno vplivala na izpremembo živ-fjenja in vzgoge ameriške žene. Prvič v socialni zgodovini 60 dobite ženske toliko prostega časa, da so se mogle posvetiti tudi duševnemu delu. Razen tega je industrijska revolucija — tako ee naziva prehod iz hišne v tvornično industrijo — napravila žensko neodvisno v gospodarskem pogledu. ker so mnoge žene jasno dokazale, da si morejo za«ln-žiti svoj vsakdanji kruh tudi izven doma in kroga svoje rrdbine. Moški so prišli do prepričanja, da je nujno potrebno, da dobe ženske več kulturnih in političnih 0 svoboščin. Radi tega so vse ameriške ? države pričele izpreminjati stare zakone S in tako so polagoma ženske zadobile 's! mnogo pravic. To izpremembe so seveda a j izboljšale tudi soci.ja.lni položaj ženstva 2" j in mnogo pripomogle k temu. da so dr-t;, zavrte oblasti pričele posvečati večjo pozornost tudi dekliškim šolam. Drugi vpliv, ki je znatno deloval v tem pravcu. je ta, da je demokracija zahtevala enake pravice in dolžnosti za slehernega državljana. Videlo se je takoj, da mladenke niti iz daleka ne uživajo v 3o'ah istih udobnosti kot mladeniči. Po ameriški revoluciji so New-England države prve pokazale pot tudi d merim ameriškim državam, ker so otvorile vrata svojih javnih šol tudi devo"kam. Temu vzgledu so kmalu sledile vse ameriške države. Tekom XIX. stoletja je cvetel v Ameriki tip 9ole »Academy*. Te šole, v katerih je mladina dobivala pouk v latinščini, matematiki, prirodopisn, zgodovini ia zemljepisjn, so sprejmale brez vsakih omeiitev tudi devojke. Mnoge »akademije, pa so bite ustanovljene samo ta devojke. Daal jo bilo teh šol precej, vendar niso mogle zadovoljiti številne ameriške mladine, ki je hrepenela po srednješolski izobrazbi. Se pred meščansko vojno (1861.—1865.) je bil na Vzhodu ustanovljen nov tip deklRske srednie šole — ihigh school», v katero se je spretemala ona mladina, ki je hrepenela po višji irohrazbi, nego so jo nudile osnovne šole. Po končam' državlianski voini so se šole hitro ustanavljale po vsej Ameriki in danes prednjačijo Zedin:ene države po številu svojih srednjih in dmsrih šol celemu gvetn. Vse te Sole obisknie sedaj že več mladenk nego mladeničev. V šolskem letu tin./IMft. te objtnvalo srrd-wte šole 75.2 % deklic in le 42.8 aia enkrat na mesec ter etane za Jugoslavijo 2 vsemi prilogami, z modno prTo«?o in s kroinfmi polomi vred letno 64 Din, polletno 82 Din. četrtletno 16 Din. Naroča se pri M. Prunkovi. Ljubljana, Kar-lovska e. 20. Februarska številka bo imela modno prilogo in krojno polo. telj je sam poznal osebe, ki jih slika, deloma je junak tudi sam (Rudolf), zato bo njegove slike tako realistične in i kulturno-historičnega gledišča zelo pomembne. Pa tudi v estetičnem ozira so te slike pravi biseri in imajo neko posebnost, ki jih dela izredno zanimive: vsako posamezno poglavje, dasi tesno spojeno s prejšnjim in sledečim, tvori tudi samo ^ase zaokroženo celoto. Ni sicer vse čisto zlato, kar čitamo v teb sli- — Knjiga bo gotovo prav dobro služila vsem interesentom in prizadetim. Cena i je 15 Din ter se dobiva Cirilmetodski knjižiti, Zagreb, Preradovičev trg 4. Filatelija cKohlova priročna knjiga pisemskih znamk> v k< nkurzu. Vest o propadu zveze kah. vendar pa je v n fih toliko zares po- j z o. z., ki je izdajala največje in najpopol-etičnih in globoko občutenih mest, da nejše delo fil. literature, je pretresla vse napravi knjiga na čitatelja traien vtis in zbiralce. Novi bi bil moral da vzbudi v njem toplo sočustrovan-e in simpatijo do junakov, ki jim je da! Mur-ger priimek bohčme 'kar je poslovenjeno z besedo »cigan*, seveda ni pod to besedo razumeti ekrane v vsakdanjem smislu, o tem pojmu sicer razpravlja pisatelj sam obširno v svojem predgovoru). JOSEPH DE M-USTRE LA FRANC-MACONNERIE. Rieder et Cte. sta pravkar izdala to knjižico, obsegajoč« 125 strani. Uvod ji je napisal Emil Dermenghem. ki dobro pozna avtorja, sardinskega mnistra na petrogra.Bkera dvoru. Joseph de Maistre (umrl 1.1821.) js doslei velial za ver-! zveze za »novi natis>, kar dokazujejo — skega in ultramontanskega filozofa in je j sodni spisi. Ce je res tako, potem je sod-slovel zlasti po delih papežu* in ; nija zvišala njih ceno, kar so že pred raz-»Koirtes do Sain.t-Pčfersbourg». Se celo j stavno trdili filatelisti, katere je sodnija ljubljanski »Domoljub. se je tik pred vo- i popolnoma nedolžne še držala v zaporu, ko litvami skl oevai nanj kot na klerikalno ' so pravi krivci že vse priznali. Ko zbere-avtoriteto. Pedai pa je zagledal beli dan mo točne podatke, sledi obširno poročilo iziti pod uredništvom dr. Herberta Munka v 25 obširnih zvezkih, ki bi po abecednem redu obsegali opise vseh znamk sveta, pa je dospel le do tretjega zvezka. Tolažijo nas vesti, da filatelisti ne bodo pustili ogromnega dela in truda največjih strokovnjakov sveta neobjavljenega in da bo še izhajal. Pade reto r i talsifikati po 15 in 20 K so bili zaradi neke civilne pravde dolgo časa deponirani, pred kratkim je bilo pa to po mnenju soduije ničvredno blago baje prodano v Zagreb za 36.000 dinarjev, češ, da ce gre za falzifikate, temveč po edini merodajni defioiciij nemške filatelistične U še nikdar natisnjeni spis iz leta 1782.. ki kaže De Maistre-a v čisto drugi luči, kot privrženca prostozidarstva! KNJIGO O STANOVANJSKEM ZAKONU je izdal v Zagrebu pod naslovom »Stanovanjsko pravo sedaj in v bodočnosti* odvetnik dr. Livoslav Sik. Knjiga je spi sana na podlagi časopisnih izvestij, fu-zemske in inozemske jud katnre ter raznih pravniških del. V«ebina obsega sledeče odstavke: Nove ia stare zgradbe. Kaj se je dogodilo 1. januarja 1925.? Mnenja, da stanovxnjski zakon ni prenehal. Kako bod» razsojala sodišča. Reforma tal. Osnovni temelji stanovan-skega zakona. Opravičene želje h:šnih posestnikov. Opravičene željo najetnni-kov. Pred novim stanovanjskim zakonom. Pravice hišnega pasesKtika in najemnika in, če bo treba, tudi anketa o tej za dober g!as naših znamk prevažni zadevi. Volitve so se za agitacijo polastile tudi poštnih znamk. Na Nemškem je namreč razposlala republikanska stranka volilcem ogromno množino znamk iz le4 1922. in 1923. s pretiskom: <\Vahlt die Partelen der Republik Iv Maribor je pa postavil serijo skrinjic, ki po številu odgovarja 14 različnim znamkam od 3 vinarjev do 10 K naše prve serije z napisom »Država SIlSi. V obeh serijah je bilo nekaj vrednosti prav malo rabljenih. Koliko je vreden par, ki drži skopaj? Znamka 5t. 2 Združenih držav sa 10 centov, črna, stane posamezna po katalogu 400 frankov, nerazdeljen par teh dveh znamk je pa nedavno dosegel na neki an. gleški razprodaji čez 10.000 frankov. Z jucroslovenskega književnega trga V sledečem poročamo o nekaterih hrvatsko-srbskih knjigah, ki so izšlo pred božičem 1924. Istarska književna Zadruga je izdala clstarsUe narodne pjesn*», in to pesmi, ki so izšle v Trstu 18S0.. a k tem je dodanih mnogo pesmi iz drugih zbirk. Ves z.načaj pesmi kaže eredino med slovenskimi ln hrvatskimi narodnimi pesmimi. Knjigo (238 strani) je dobiti pri Jnrro-slovenski Matici v Zagrebu (Šabornica) za 25 Din. — V črnogorski Podgorci je izdal Mičun M. Pavičevld »piesme za narod*: »Ognjenim stazama* (31 str.): gospoda Pavičeviča poznamo še iz časov pred vojno, ko je — takrat je bi.1 uradnik v črnogorskem min;strstvn inostranih del — tudi v ljubi Vinskem »Slovanu* priohčeval pesmi; dobro pozna dtiha junaške naše narodno pesmi. Po načinu narodnih pesmi opeva v pričujoči zbirki dogodke svetovne vojne; v evropski vojni vstaia naravno tudi kralievič Marko: v rokah ima bliske m grome, za pasom velike tope, čelo mu je poPana široka, brki so mu planinski grebeni; vila ga skoptie v Vardaru in počesa s sedmimi hand/.ari ter ga na krilatem šareu pošlje nad Dunaj. Berlin, Caritrrad in Sofijo. — Profesor stare zgodovine na zagrebški univerzi dr. Orsra Novak V napisal obsežno monografijo «Hvar» (Beotrrad. 1924. 2. zvezek »Tstorrske Bibliioteke*. 238 straur.'). kjer nam opisuje otok Rvar 2 •reoCTnfsko - geoloSkesra. zgodovinskega, literarnega in nmetniško-arhitekturne^a stališča, a ni koncu s statistiko prikaz znje milo podnehjo teea našetra otoka. — V Zajrrebu izhaVv že par tet »Narodna kniižnica* (redakciia uprava v Zagrebu, Vo'ničk» ulica 13). kl v niej iz-bfiiaio antologije raiboljših jugosloven-skih pesnikov s primernimi tivodi: do sedaj so v tel serih' izšli: Petnr Prerado-vlč, Fr. Prešeren, G juro Jake udeležile sledeče države: Italija, Francija, Španija, Madžarska, Češkoslovaška, AngiSja. Nemčija Avstrija. Rumnnija. Belsrija. Poljska ter ameriške 7/edirvpne države. Razstavilo je W>2 inte- in svetn*, ki se pa prijetno razlikujejo od ohičane medvome h) povojne lite- ; re?entov. Sejem je posetilo okoli 100.000 ratnre. Fitvžgar je pod vtisom on h pre- i OReh_ Jugoslavija se takrat prireditve ni tresljivih časov leto za letom (1915 do Udeležila In v sl-ižbenero katalogu t-ej. 1910). skorol kakor kronist, za pisava I do- ; ma je bilo brati ^ W7pof;,!lla „a ra7, ?odke in dnšerne dispozici.ie med vo no. • „avo .vnje p„blikaci;e »imo ena »lo-Tako se mu je posrečilo, da je vstvaril venska založniška institucij ki na •« kljub oviram avstrijske cenzure, ki mn j tako skromna ^ pj vrej^, jmeno-je začeto povest konfiscirala ln tako nje -atj_ nadaljnje dozorevanje preprečila, celotno razvojno sliko našega medvojnega živ|re-nja od mobilizacije do politične osvoboditve. Prav posebno karakteristiko daje »Pre-rokovani*, slika notran;ih razporov, v katerih sredi splošne pokvarienosti vendarle zmaguje dobrota človekove narave in krepost. Jedro tega zvezka »Zbranih spisov* tvorijo «Boj;». ki so poleg »Dekle Ančke* gotovo najbol:ša Finžgar-jeva povest iz slovenskega vaškega življenja. TADEUSZ Z1ELTNSK1: ANTIČNI IN MODERNI SVET. Poslovenil dr. Glonar, Splošna knjižni-ca — znanstvena zbirka, zvezek VII. V Lmhljani 1925. Založila Zvezna tiskarna In knjiga mt 101 etran. Cena broš. Din 36. vez. Din 45. Knjiga ohse:ra osem predavanj, ki jih je imel znameniti po!*ki učenjak svoje dni pred abiturijenti srednjih šol v Petro-gradu in obravnava razmerje anričnera, pred vsem grškega duševnega sveta do problemcv. ki se pojavl;ajo v moderni človeški družbi. Za na« knjižni trg je knjiga popolna covost. ker je prva slovenska kniiga. ki s širokega stališča odpira kulturnozgodovinske perspektive in obravnava kulturnozgodovinske probleme. Posebno aktuelnost ji daje stališče glede nalog in obiske srednjih šol, zato liodo po njej radi segli vsi. ki se zanimate za probleme srednješolske reforme pri nas tn jo bodo t zanimanjem in užitkom čitail. pa naj so že prijatelji ali nasprotniki tega ali onega srednješolskega tipa. Poleg razstave modernih knjig so gj Sejem knjig v Florenci bo izdal službeni katalog, v katerem bodo omenjeni vsi razstavljalci. Poleg tega »me V6ak razstavi ia'ec tiskati tudi svoje lastno kataloge in mar'feste. ki 6e tičejo izključno njihovih podjetij. Ravnateljstva sejma pa si pridržuje pravico zabraniti razširevanje tiskovin, ki bi obsegale neprimeren tekst ter nasprotovale ugledu drugih razstavljavcev. Katalogi 6o lahko natisnjeni v domačem, francoskem, ali pa italijanskem jezikn. Na razstavi se bodo knjige tudi prodajte. Pri teh prodajah pripade razstav* nemu odboru od modernih knjižnih izdaj 15 %, od antikvaričnih izdaj pa 10-f-knpn* tvne. N', ««Snn leta 1922. je Mo prodanih za 63.370 lir morienvh knjig ter za okolo 40.000 lir antikvaričnih izdaj. Najlepše kupčije so napravile Italija^ Francl.-a, Nemčija in Avstrija, najslabše naha:ali v okviru razstave sledeči odseki: i Pa Madžarska in Japonska. Precej kup-Raz.stava antikvitet, razstava Hustratorjev P3 J8 bi,° »ktenjenih tudi izven sej-in knjgosl kari *v. n:>tori.VM ma- Razstavni odbor se obveže prirediti knjigoveštva, industrijska razstava ta 0 Pri,iki otvoritve razstave mednarodni vezanje kn:ig ln materijal. ki sp.idi k sestanek privatnih založnikov, ki se b> temu. dalje fotografiie in grafična nn j seveda v Florenci. nost. kartografska razstava, razstava pc- Pejmskim interesentom je dovoljen«, pulnrne knlture ter tehn.čna nz*- ivi credi,i sekcije pe strokah, kakor so n&-grafčnih izdelkov. Na letošnien srteu Povile pred tremi leti Francija. Nemči-bodo zastopane vee te panoge ter se Jim Avstrija in Rusija, ali pa '^hko dru-pridruži še razstava verskih kiji,' n Z*6*, kakor so storile Italija. Spanja. versk'h slik ter oo.-inarska raz.sava. ki pa ho obsegala samo italijanske liste. Sejem prirejate itall.ianksi knjigarnarji — izdajatelj s pomočjo florentinskeg* mesta, rmske vlade, trgovskih zbori* otvori,„jn ge;. Ameriške Zedinjene države in še nekatere druge države. Predmeti, kl bod3 razstavlteni. morajo biti na mestu v Florenci najpozneje 10. aprilv Sekcije pa morajo biti urejene že tri dni pred av», in privatnikov. Kot predrta vnU »^imr. fitngira razstavni odbor katerenri stoji na čelu eden izmed na.iveč'ih italijan.-kft založnikov, ravnatelj Remporad '»id-stvo razstave je poverjeno prof. Fums- Vsak udeležnik razstave mora računati z gotovimi gmotnimi izdatki, ki obsegajo v prvi vrsti transportne stroške v Florenco in nazaj. Dalje je treba plačati razstavni prostor, odškodnino za H. MURGER: LA BOHfiME. Roman, poslovenil I. Tominee. Spi o Sna knjižnica St. 39. V Ljubljani 1924. ZaVv lila Zvezna tiskarna in knjigarna. 402 strani. Cena broš. Din 35. vez. Din 42. Murgertev roman »La Boh6me», slike iz življenj* ciganov (bohemov). je svetovno znano delo. prevedeno skoro v vse večje jezike, t vspehom dramatizirano in uprizorteeo. Istotako je iz romana prirejena znana opera istega naslova, ki se je že st« bi stokm pela na vseh odrih g velikim uspehom. Sedaj smo dobili tudi slovenski prevod tega ljubkega romana. Prevajalec pripomlnfe v uvodu -all-ju. kot glavni tate!k pa fung,-i gorf. - , Barfiicci i uporabljeno pohištvo, soraimeren oel I stroškov za službeni katalog, sorazmeren Cili florentinskega sejma je vzaem-i» del j^atkov za zavarovanj razstavnih in neposredno spoznavanje knjižne pre predmetov, vsoto za oskrbovanje mate-dukcije raznih narodov. Italijani hočejr. ^^^ v katerein dospejo knjige na me-v prvi vrsti pokazati svoje lastno delt 3to jt p n Po slovanskem svetu Haišman Poročali smo že, da je kralj Aleksander odlikoval z redom sv. Save Češkega publicista in narodnega delavca Jana HajS-mana, direktorja v češkoslovaškem notranjem ministrstvu. Danes prinašamo sliko tega požrtvovalnega, a skromnega moža, ki je med vojno riskiral svoje življenje ravno tako v interesu jugosloven-ske kakor češkoslovaške stvari in ki še danes neumorno dela za čim tesnejše zbližanje obeh narodov. Hajšman je danes v najlepši moški dobi, zato se lahko nadejamo, da bo njegovo delo rodilo še mnogo lepega sadu. Reforma srednjih šol v Češkoslovaški Reforma pouka v osnovnih kakor tndi •Vrsrednjih šolah je vprašanje, s katerim se danes resno bavio skoro v vseh kulturnih državah. Povsod skušajo prilagoditi pouk čim bolj sedanjim življenjskim razmeram in potrebam Za nas Jugoslovane je zanimiv}, kako nameravajo izvesti reformo srednjega šolstva r Češkoslovaški, ki je ena najboM naprednih slovanskih držav. 2e lansko spomlad je češkoslovaško prosvetno ministrstvo imenovalo posebno komisijo, ki se je bavila predvsem s prineipijelnimi vprašanji reforme srednjega šolstva, z istočasno reformo meščanskih šol in reformo izobrazbe ljud-skošolskega učiteljstva. Komisija je razpravljala o telesni in nravni vzgoji, o razdelitvi urnika in učnih predmetov, o načrtih in metodah posameznih predmetov, o vprašanjih administrativnega značaja in čisto tehničnih zadevah itd. Nedavno je komisija izročila ministrstvu svoje prvo poročilo z načrtom zakona o srednjih šolah. Ta načrt sedaj proučujejo še posebej strokovnjaki y prosvetnem ministrstvu. Temeljna misel nove organizacije sred- i "'"..""""^l" « 1 racl'a Pa m" mogla več rešiti živi enja. Določila glede sprejema in napredovanja učeneev temelje na načelu, da nai vstopijo v srednjo šolo saino učenci, ki so za uk sposobni, in da mora biti srednja šola dostopna vsem nadarjenim nčen-cem. V zvezi s tem se omogoča tudi lažji prestop z meščanske na srednjo šolo. Meščanska šola bi se v toliko zenačila s srednjo šolo, da bi meščanskošolski učenec lahko prestopi v odgovarjajoči razred srednje šo'» brez posebnega izpita, oziroma, da bi položil izpit samo v onih predmetih (živih jezikih), ki se "a meščanski šoli ne pouču.ejo. Omogočenje prestopa iz meščanske na srednjo šolo ter s tem odgoditev odločitve za sme' študija do petega razreda, torej do 15. lete starosti, pomenja s sociaiveira stališči eno najvažnejših iz-prememb v načrtu. Ta izpremfmha je velik por* pcite-r za prebivalstvo v maniših >raj!li bn-7 srednjih šol, ker omogoča., da ostane učerec doma pri sfaiSih vsal pr?a leta in da prestopi šele pozneje na srednjo šolo v drugem kraju. Pomembna je tudi določba, d* pouk v nižji srednji šoli postavi na podlago potika v domovinoznanstvu, s čimer se zbližata tndi sredn:a in osnovna šola ter se tako doseže enotnost izobrazbe vsega prebivalstva v zmislu demokratični'' načel. V zvezi s tem je stremljenje, dati izobrazbi bolj praktičen in času primeren značaj. To doka7iije tudi obveznost pouka v ročnih delih, domovinoznanstvu, higieni, petju, živih jezikih. »Jasli slovanskih, in premestitev potika klasičnih je7'kov v višje razrede. Ustvaritelji načrta reforme srednj» Hole so proučili tudi njegovo finančno stran ter dokazujejo v svoji utemeljitvi, da bi nameravana reforma na prinesla državi nobenih novih bremen. Iz navedenega je razvidno, da so stremljenja po reformi srednjega šolstva v Češkoslovaški v veliki meri slišna stremljenjem našega prosvetnega ministrstva, proti katerim se je v gotovih krogih naše javnosti pojavit odpor šifer boli it političnih kakor pa praktičnih ozirov. Tragična smrt prof. Kulhitskega najintimnejšega prijatelja zadnjega ruskega earia Nikolaja II. Profesor anatomfe Aleksander Kulhit-sky se je pred kratkim časom v Londonu smrtno ponesrečil. Zapustil je okoli poldneva svoj v tretjem nadstropju annto- ostal do izbruha revolucije in nato sledečega vladarjevega pregnanja njegov najzvestejši svetovalec. Bil Je več let na-učni mir.ister. Od svojega vsemogočnega mecena 'e bil kmetski sin povišan v stan plemstva in odlikovan z mnogimi redi. Kerensky je dal po zmagi revolucije carjevega ljubljenca zapreti. Kulhitsky je bil od revolucijonarnega tribunala obsojen na smrt, aH par dni pozneje pomiloščen. Prošnjo za pomiloščenje je Kerensky usli-šal le zato, ker si je profesor anatomije pridobil kot minister znatne zasluge za povzdigo ljudske prosvete. Kulhitsky je smel zapustiti Petrograd. Ker puritanskl mož ni imel nikakega premoženja in Je bil! tudi razrešen svojega službenega mesta kot proiesor, je bil prisiljen, zaslužiti si svoj kruh kot navaden tovarniški delavec v nel^em ruskem provincijalnem mestu. Nazadnje se mu je posre^lo prekoračiti rusko mejo fn čez Carigrad z neko angleško vojno ladjo priti " Lor.don. Na Anelr*Vem je imel ">1hitsky številne prijatelje, med njimi Ml vodjo londonskega anitomskega Instituta, profesorja Srnitha, ki ie brezdomovinca sprejel z velikim veseljem In mu stavil na razpolago laboratorij za nadaljevan e znanstvenih del. Londonsko društvo zdravnikov je dalo ruskemu profesorju znatno letno subvencijo na razpolago. Sedaj se je mogel starostni učenjak zopet posvetiti znanosti, kateri je podaril mnogoštev"-e iznajdbe in znatne razprave. Na dan p'»d nesrečo z dvigalom, katerega žrtev je postal, ie obhajal ruski anatom sv~i devetinšestdeseti rojstni dan. skem prospektu ali pa na Oktobrski postaji. Tako je čisto vse prepojeno z revolucionarnimi spomini. Od Moskve do Leningrada traja vožnja z brzovlakom 12 ur. Vlak vozi zelo točno. Ce gledate medpotoma skozi okno v vlaku, se vam pokaže žalostna slika, kakšna je bila še pred kratkim vsa Rusija. Tvor-niška podjetja ob progi so večinoma razdejana. Carsko selo je dobilo novo 'me. Imenuje se »Djetskoje selo., ker je preurejeno v zdravilišče za deco. Toda sprenodimo se po Pctrogradu! Nevski prospekt je prekrščen v »Prospekt 25. oktobra«. Spomenik carja Aleksandra Tretjega izgleda kakor strašilo. Da si ljudje to laže vtisnejo v spomin, vidimo na obeh straneh konja, katerega jaše car, napis »Strašilo«. Spodaj stoji par ironič i n'h -erzov. • Leningrad je danes krepka boljševiška ' pf*ctojanka. Število prebivalstva v mest-i I se 'e v zadnjem letu znatno pomnožil". Izza usodne lanske jesenske poplave reke Ne- e je danes videti le malo dokazov, da je reka napravila toliko škode. Najslabši vtis popravljajo > Leningradu na obiskovalca hiše in palače. Vse kriči po renaraturah. Slovita Zimska palač-- izgleda naravnost mizerno. Nič boljše nI s petrograjsklmi predmestji. Tudi tam je vse zapuščeno In v slabem stanju. Vidi pa se. da se sedanji vlastodržci trudijo. da bi napravili iz Leningrada pošteno mesto, v. katerem bi zopet živel sijaj nekdanje carske prestolice. Mihail Frnnze »•vi vojni komisar sovj-'''!'« Rusije. Smrt odličnega trškega pravnika. Pred par dnevi je umrl v Pragi 6e«ki pravnik dr. Ferdinand Psntuie''. prvi predsednik najvišjega sodišča v češkoslovaški drinvL Pantuček je veljal za enega izmed najboljših čeSkih juristov ter si je pridobil tudi v časih, ki so bili za Čehe izredno težki, odlične zasluge za svoj narod. Za časa persekucij je na vse mogoče načine branil češke ideale, po prevratu pa je postal zaslužen organizator češkoslovaškega pravosodstvn. Pokopali »o ga z vsemi častmi, ki tičejo tako odličnemu narodnemu delavcu in strokovnjaku. To je pravi za m o tek Aspirin tableta katere izvrstno polajiav.jo boli. Pazite n* modro-!>e!o-rJeHo ' pečatno znamko! tujem. Danes velja za enega Izmed najboljših interpretov NVagnerjevega reperto« arja. Ob njegovi petindvrjsetletnicl j« draždanska opera uprizorila , v kalerih je pel ju-bilar vlogo ttansa Sachsa. Ker poje Pl*» ške tudi v Nar. divadlu v Pragi, je sklenila gledališka uprava, da se proslavi pevčev jubilej tudi na domačih de6kah. Plaške bo pel v , ki bo urejena po pravilih •ličnih ustanov v vojski in komunističnih sirokovnih organizacijah. Uredništva, ki bodo včlanjena v zvezi, bodo morala pošiljati provincijalnim listom članke, kli-šeje in slike ter kratkomnlo zalagati listo na kmetih s svojim gradivom. Takisto bodo redakcije velikih listov pošiljale v manjše kraje svoje urednike, da bodo organizirali pokrajinski tisk ne samo po lokalnih potrebah posameznih krajev, an- Te dni je sovjet ljudskih komisarjev njega šolstva je, uvesti enotno srednjo šolo, v kolikor je to možno in dopustno s pedagoškega stališča. Nova srednja šola bi bila prva štiri leta enotna ter bi se v njej predvsem gojilo domoznanstvo in pouk živih jezikov. Ahsolviranje sedm h razredov srednje šole naj bi omogočilo mičnega instituta ležeči laboratorij in se : Un,'i® soeijalističnlh sovjetskih republik je hotel podati v dvigalu v četrto nad-! P°'rdil sklep vrhovne Instance koinuni-stropje. Vrata dvigala pa so se prezgodaj stične stranke glede odstvavilve Trockega odprla in kratkovidni profesor je padel v * mesta ljudskega komi9;irijata za vojsko globino. Nesrečnež je bil prepeljan v bliž- mornarico ler potrdil, da postane nje-1 va knjiga cZene ia ljubimke slovanskih t ministrski »vet odločil, da izdela zakonski njo bolnico. Na njem takoj izvršena ope- ! Pnv naslednik Frunze. S tem je odstavi-J pesnikov*. I predlog o avtorskem pravu. Predlog se Gledališki jubilej češkega pevr« na nanaša na literarne izdelke meh vret, na Peiiasedemdesetlefnira Varla»a Be neša Sumavskeca. Češki pisatelj Vaclav' pak tudi po splošnih smernicah rdečega Beneš-ftumavsky je pred kratkim prazno- ' časnikarstva v RusijL val svoj petinsedemdeseti rojstni dan. Raistava načrtov za Leninov spe-Jubilar je bil rojen v Plznu, je po pokli-1 menik. V akademiji umetnosti v Lenin-cu še danes novinar in je napisal veliko gradu je otvorjena razstava načrtov za število ljudskih romanov, katere poznajo Leninov spomenik. Razstave »e je ud®-vse plasti češkega Zivlja . težilo 17 tekmovalcev deloma arhitektov František Krapi! — sedemde«etlet deloma kiparjev, nik. Ravnatelj Narom v državno službi ! *den Izmed maleKa J,evila (mih- ki 50 s,aIi! p08es!i Besnrabije. Sicer pa se trdi tudi,1 -^v-iejgi reprezentant čeških pevcev na , - Kdor bo hotel vstopiti na'visoko šolo! fatln^u vladarju ruskega naroda čl-.ve- | da so se izrlihnil Petrov č svojo d-išo in kako žalostna figura je kral tega jeklenesra tnačaia Jokai, ki je zataiil svoje prppričanje. čim mu i« pretila npasnost. AH Jokai kot pisatelj in eden največjih romsntikov odtehta Jnkaia-omahliivca. Rurni mladosti so sledila zrela leta ustvarja;očera dela in Jokai je napisal nad 150 romanov, več sto povesti. par gledaliških iger in na tisoče prispevkov za rame madžarske liste. Jokai ima mnofo »kupnega s slovaškim življenjem. Njegov oče je bil rojen v slovaški vasi Stare Dalv pri Komornn. kjer je imela rodbina Jokai de Asva lepo v«>leposestvn. Mali Jokai je prpživel dve ieti pri svoiem dpdu v Stari Dalv. kjer s« je naučil od slovaških pastirjev dokaj dobro slovaS?'ne. Vpliv slovaškega liv-Ijena in ljudskih običajev se po7na » njegovih romanih. Jokai je ustvaril pozneje za neki liumoristični list tudi tip madžaronskecra Slovaka Zebulon Tal!6-rossv, slovaškega kmeta, ki drži t ma- j džarskimi majrnati. TI se dobremu Slo- 1 vaku v obraz hlinijo in prilizujejo, za j hrbtom se mu pa posmehuejo. ker slabo i7govarja slovaške besede in dela slovnične napake. Jokai je iivel dve leti tudi v Bratislavi aa počitnicah pri nekem pro- fesorju. Tu se Je povrSno setnanil z nemščino, v tahvalo je pa »zel s seboj profpsorievega sina, ki se je zanimal z» madžarščino. Madžarske manjšine praznujejo daees povsod, zlasti pa v Komornn. njegovo stoletnico. V Komomu je bil ustanovljen v ta namen posebni odbor, ki bo prireml v proslavo Jokaievega spomina vs« leto svečanosti. Povahljeni bodo dip!omatičn< in literarni tastopniki vsega sveta. Odbor je poskrbel tudi za Jokaiev življenjepis. ki ga je napisal madžarski vseučili-Ski profesor Pavel Erdelv. Izdan je bil obširen almanah, v katerem ijrra glavno vlogo bolest in žalost madžarskih patrl-jotov, ki so izgubili v Jokaiu svoj ideal. Iz ostankov marmornatega spomenika Marije Tereriie v Bratislavi, ki so jih odnesli Madžari ob prevratu, napravijo Jokaievi čestllci več majhnih pisateljevih kipov, ki '"h bodo prodajali patrijotom po 1000 Kč komad. Poleg teira so prt-redfli raz-stavo vseh njegovih del in spominov. Vse drugo pa presega ples v Ko-mornu, na katerem nastopijo dane* -rostje v maskah in kostumih junakov is Jokaipvih romanov. Jnkai je namreč na* p:saJ štiri romane, »a katere je vtel »nov iz zgodovine nekdanjega Komorna. TI romani so: »Prokleta rodbina., «Po!t-tiča moda., «Z'ati človek. In «Datna B morskimi očmi.. V »Politični modi. opj. 3u;e Jokai gvoje in življenj« prijatelja Tedenski borzni pregled Zasreb, 21. februarja. V efektih so je prošli 'eden tendenca nekoliko nčvrslila in to v bančnih papirjih. Eden vzrokov za to je pričakovanje, da bodo dividende velikih bank letos ostale Iste kakor lani, a vrhu tega zelo nizki današnji tečaji nudijo kupcem zelo ugodno obrestovan je. Od bančni papirjev je ta teden zabeležila večji porast Litorale in to od 63 na 79 Baje je vzrok temu, da je ta zavod prodal svojo podružnico na Reki ca večjo vsoto, radi čes-r mu je tečaj na Reki poskočil na 31 lir t-" sorazmerno porasel v Zagrebu. Popr*-'i° se je tudi Hipo. Dalje je bilo moč"o povpraševanje po Ljubljanski kreditni, VMere tečaj je aato čvrsto tendiral Zanimanje za te delnice je nastalo zaradi tega, ker se je razširila govorica, da gre za fuzijo z nekim večjim zavodom. Ta onvoric* pa je ferez vsake podlage in ■*-+<■> <"> Špekulacija gotovo zopet opustila računanje s pretiranim tečajem. Tudi po Eskomptni se je ta teden v večji meri povpraševalo. Zanimanje za industrijske papirje pa je bilo ves teden neznatno in se je zlasti položaj v lesnih papirjih poslabšal, ker trpi lesna industrija radi zmanjšanega Izvoza. Močno je padel G oran in. Pri državnih papirjih je dnevno naraščalo zanimanje za vojno Škodo, ki je v nekaj dneh skočila od 140 na 153, to je gkoro za 10 odst. Opaža se, da se je zaradi objavljenega izvlečenja dobitkov začela za te obveznice zanimati tudi SirSa publika. Večji nakupni nalogi za vojno Ikodo prihajajo še nadalje iz inozemstva, zlasti iz Trsta. Na deviznem tržišču ta teden ni bilo posebnih dogodkov. Dinar se je na zunanjih tržiščih prilično stabiliziral in zato tudi v ZagTebu ni bilo znatnejših sprememb. Le deviza Pariz, ki je bila mednarodno slaba, beleži večji padec. Povpraševanje je bilo ves čas majhno, a blaga precej, ker je tudi Nmodna banka dajala blago v vseh čekih. Promet ie bil minimalen in se j° gibal med 4.5 do 5.5 milijona dinarjev dnevno. V današnjem irvob-dneni prometu je kila tenden-a v efektih čvrsta. Zaključki: Eskomptna 111, Dnbrovačka 410, vojna Skoda 152 do 153. — V devizah tendenca nespremenjena. Promet minimalen Za posamezne devize so zabeleženi naslednji tečaji: Dunaj 0.0875. Italija 254. London 295, New-York 61.75. Psriz 325 do 320, Praga 183.5 ln Švica 1192 5. potem društvo ustanoviti podružnice v Beogradu in Zagrebu. Te podružnice ln pa tajništvo v Ljubljani bi se dnevno vzajemno obveščale o kreditnih razmerah na «-ojem področju. Prijave sprejema ta informacije daje o vLšini članarine tajništvo Društva tadn-strijrev In veletrgoveev v Ljubljani. Dalmatinova ulica 7, II. nadstr. Kmetska posojilnic*? ljubljanske okolica 45. redni občni zbor Kmetske posojil -ce ljubljanske okolice, res:, zadr. z neom. zavezo v Ljuoljanl, se je vršil dne 19. februarja L 1. Za upravno leto 1924. izkazu;e bilanca tega najstarejšega slovenskega zavoda v Ljubljani stalen in krepak napredek. Upravno imetje se Je zvišalo na 87.430.284 Din 58 par. Stanje hranilnih vlog je doseglo 77,606.216.99 Din; prirastek v letu 1924. znaša torei 18.413.331.02 Din Po-soiila so dosegla 68,776.900 73 Din V zaščito domačega gospodarstva se je p.*-služeval zavod čin kulantneiše obrestne mere pri kreditih kljub visokemu porast-ku obrestne mere pri vezanih vlogah. Cl-st: dobiček je dosegel pri tem Din. Vsak čas mobilna vsota naložene"- a . narja je Izkazovala ob sklepu leta. f 'rej še v sezoni na višje napetosti kreditov 8,793.188.52 Din Zavod je emanclpiran od vsake denarne krize In vestno varuje trajno in čim višjo mobilnost Portfelj lastnih vrednostnih listin se je znižai na 8.145'69 Din. Tu je ponovno pr pomniti, da so odpisani vsi avstrijski In ogrski papirji, »lasti vojna posojila. Odpisana ie tudi kur zna razlika v sen medvojnih naložb na Dunaju tako. ua Je v zavodu Izbrisana vsaka nepovoljna sled izza vo ne dobe. Rezervni zakladi so se zvišali na 2.027.933 17 Din. Število deležnikov se ie zvišalo na 4357. Denarni promet je narastel na 460.179.010.54 Din. V občnokorlst— narodne namene j» zavod v letu 1924 r'olno darova! vKle <.ne-ske, izkazane tv?* upravnimi stroški, med drugim 30.000 Ilir ob vremenski nezgodi v pogorju nad Medvodami. Od č'stega dobička pa je občni zbor na novo dodnl v enake namene 65.000 Din. 381 Varstvo pred r.eracio-Delnim kreditiranjem Vedno rastoče potrebe jugoslovenske trgovine izredno obremenjujejo podjetja Industrijcev in veletrgovcev. Seveda je potreba po rastočem kreditu predvsem posledica sedanjih splošno težavnih razmer v trgovini. Vendar pa otežkoča situacijo dobaviteljev Se prav posebno gotovi od-, etotek jugoGlovenskega trgovstva zaradi v. zadnjem času sa množeče nemorale v poslovanju. Da tri se proti takim kredit zahtevajo-Bim nevrednežem zavarovali in da bi se obvarovali nesolidnih odjemalcev, so si ljubljanski industrije! in veletrgovci osnovali Društvo industrijcev in veletrgovrev. Čigar namen je vzajemno obveščanje članov o kreditnih razmerah na domačih in Inozemskih tržiščih. Svoj namen namerava društvo dosegati s tem, da bo po nalogu 6vojih članov opo-minjevalo zamudnike in tako zvane šika-aerje potom lastnega društvenega tajništva, ki bo o njih v korist članov tudi vodilo evidenco. CIani pa so po društvenih pravilih zavezani, da morajo dati lake odjemalce opominjati po društvenem taj- j ništvu. Po sebi razumljivo, da se bo namen, ki' ga zasleduje društvo, dosegel popolneje in i hitreje, čim več bo Štelo društvo članov. Zato je želeti in obstoja ta namen že od vsega početka, da bi se društvo razširilo na industrije« in veletrgovce po vsej državi. Pri odgovarjajoči udeležbi namerava Petofija. Jokal ni sin današnje Madžarske. om je bil dete dobe, boreče se za svobodo in napredek. In njegova dela so skupna last vsega človeštva. Pisatelj Joka? lahko čez nekaj let popravi marsikaj. kar so man-'Si in v ečji Tisze v preteklosti in sedanjosti pokvarili, če ne napravijo iz nJega rdeče-belo-zeleno ma-škarado. Š6 kratek pregled .Tokaievih del. Prvi roman je bil »TTžtzkrtznapok* (»Dela v-nikii). Sledili so: »Bela roža» (1R54), »Turčiia in Madžarska* (1855). »Madžarski Nahob» (1856), »Črni di|am»nti» (1870). »Kako človek osivi. (1872). »Norci ljubezni (1873X »Mož z okamenelim srcem* (1874), »Roman bodočega stoletja* (1876). »Moi tvoj, njegov* (1876). »Komsdiianti živlienia* (1877), »Rab Rabv* (1880). »Pater Peter* (1881). »7.en- ( ski las* (1883). »Igralec, ki dobi* (!««?).! »Skozi vse pekite* (1884). »Po desetih letih* (1885), »Ciganski baron* (188.7), »Mali kralji* (1886), »Bogati siromaki* (1891), »Oba Trenka* (1894). »Kakšna Skoda, da se mora človek postarati!* (1896), »1848* (1897). »Priletni mož še nI starec* (1*98), .Kathlannet* (1899). Nismo omenili vseh njegovih del. ali že iz i naštetih je razvidno, da je bil Jokai iz-1 redno pflodovit Krasna zbirka njegovih . »branih spisov Je izšla leta 1698. v 100 ■vezkOi, 1 Poraba umetnih gnojil v Češkoslovaški V CeSkoslovaSki je bilo v L 1924. uporabljenih 330.000 ton fostorovlh, lOo.OOO ton dušikovih ln 70.000 ton kalijevih gnojil. Poleg lega so se uporabljala Se razna domaČa gnojila a le v tem. da :e nemška vlada namenoma pospeševala inflacijo. Sedal manjka državni blagajni ena milijarda, da dobi zopet potrebno elastičnost. Da «1 preskrbi to milijardo, hoče vlada predvsem izterjati davčne za« Stanke ln plačevanje zapadlih davkov pospeševati s tein, da f o voli 5 odstotni odbitek. Razen teza namerava vlada najeti zunanje posojalo. Amerika že sedaj izlavlia, da bi mogla podpisati II*1 milijonov do-larlev. Nekoliko pozneje namerava vlada Izdati konsolldaci sko posojilo. Kar se tiče položaja francoskega franka. se moi4 pomisliti, da je kurz dolarja Izza šest mesecev stabilen. Ako je torej kurz funta šterlinga poskočil, se to ne more pripisati padcu franka, temveč porastu funta šterlinga napram dolarju. Vlada bo ustanovila terminsko valutno blagajno, pri kateri bodo udeležene vse banke. Industn|alcl bodo potem mogli razumeti, da je v njihovem interesu, podpirati to blagajno. Z mirnostjo In razumnostjo bo mogoče premagati sedanjo krizo. Zločin jo. zaključuje minister, ako Francoz pri sedan Ih prilikah izgovarja besedo bankrot Tržni pregled LJUBLJANSKI TRG. Ves prošli teden je bila na trgu obilica vsega blaga razen krompirja, ki ga je sem in tja primanjkovalo. Zlasti mnogo prihaja na trg svinjine. Cene naprsni predhodnemu tednu ne kažejo bistvenih sprememb. Slanina se drži na precej niz« kih cenah; jajca istotako. Cene: goveje meso 17 — 25, svinjsko meso 20 — 25, teletina 25 — 30. slsnina 25 — 27. mast 35 Din kg. Kokoši 25 do 60, gosi 150 — 200. jajca l - 1.25 Din komad. Mleko 2.50 — 3 Din liier. smeta, na 1.25 — 1.50 Din merica, sirovo maslo 40 Din kg. Zelenjava: rdečkasta solata 1.25 — 1.50, motovileč 1 — 1.25. Spinača 1.50 — 2 Din, vse po merici: karfijola 10 — 12 Din kg. ko'eraba 0.50 — 2 Din komad; petršilj 0.25 — 0.50 Din, hren 0.50 — 1 Din korenin«; zelinate glave 1 _ 3. repa 0.50 — 1. redkev 0.75 — 1.50, pesa 0.25 — 0.50. korenje 0 25 — 0.50 Din komad: češenj 0.75 — 1 Din glavi, ca. čebul« 4 — 5 Din kg: kislo zelje 2.50 do 3. kisla rep« 2 — 2.50 Din kg; krom. pir 1.75 2 Din kg. Divji zajci so se prodajali po 75 — 1-0 Din komad. MARIBORSKI TRO. Trg je bil sicer dobro preskrbljen, to« da slabo obiskan. Tromet je bil srednji. Slaninnrji so pripe'iali vterai 87 vozov svinjskega mesa na trg: nekateri so ime« 11 kar po 4 do 6 prašičev naloženih na vozovih. Prodajali so svinjino po 20 do 35. slanino 25 do 30 in drob po 15 do 20 T n kg: do oači mesarii p« govei'ino po 15 do 17.50, teletino 18 do 20, svinjino 20 do 22. klobase 25 d<- 35. prel»a;eno meso 40 do 45, drob po 8 do 15 Din kg. Nekateri so prod«ia!i vse tri vrste mesa po 20 Din povprečno. V mestni mcsn;ci pa se je prodajalo goveje meso po 15 do 16 50, telečje po 20, svinjsko pa po 22 Din kg. Perutnii.e je bilo okrog 700 komadov. Cene so bi'o knkor pretečeni teden: ko« košim 25 do 60. racam in gosem 60 do 100 in puranom 100 do 200 Din komad. Krompirja, zelenjave, sadja in drugih živil je bilo 6 vozov. Cene so bile: krom. pirju 10JO za mernik (7 in pol kg), želj« natim glavam, ohrovtu in endlvi(»solati 1.59 — 8 Din komad, solati 13 — 16, kislemu ze'ju 3.50 — 4. kisli repi 2 Din kg. čebuli 3 — 6. česnju 4 do 10 Din veti jabolksm 2.50 do 6, hruškam 6 do 20, dateljem 25 — 50. figam 15 — 16 Din kg (oziroma 6—10 Din venec), lim-nam 0.75 — 1, poma ančam 1 do 2.50 Din ko. mad, maslu 40 — 45. kuhanemu 54 D:n kg. mleku 3 do 3.50, Bučnem olju 25 do 30 Din liter, jajcem 1 do 1.25 Din komad. Sena so kmetje pripel'ali v sredo dne 19. t m. g vozov in 5 vosov slame, v soboto 21. t m. pa 6 vozov sena in 3 vo» zove slame. Prodajali so: seno po 75 do 90, slamo pa pr 55 do 65 Din 100 kg. Novosadska blagovna borza (21. t m.) Pšenica: baška, 1 vagon 475; sremska, I vagon 460. T u r š č i c a: baška, 7 vago» nov 197.5 — 200: baška, februar, 5 vago« r.ov 200; marc.april, 16 vagonov 210 do 2,'.s>; banatska. pariteta Zenta. 6 vago< nov 197-5: sremska. 6 vagonov 200—202.5 sremska. Klenak. 5 vagonov 200. Moka: baza »0* 665. Otrobi: v jutast:h vre« čah, 2 vagona 185. Tendcnca nestano« vitna. — Majhno oslabljenje cen na žitnem tržišču. Na našem tržišču i« zavladal pie-cejSen zastoj v kupčiji. Povpraševanja iz inozemstva ni skoro nohenega. Glavni vzrok temu so naše previsoke cene, ki so se sicer ta teden zniža!«, vendar premalo. Tudi domači promet ni bil velik, ker imajo pasivni kraji Se prilične zaloge. Kupci so precej rezervirani, ker pričakujejo znatnejšega padca cen. Pšenica, baška, 75—76 kg, se je trgovala po 450 - l«0 Din. srbijanska. 70-71 kg, 6—7 odstot., paritetno v Beogradu pa po 390 —400 Din. Maniše količine pšenice sta kupovali Dalmacija in Primorje. — Prasterflona prevzema podružnice Centro-lrgobanke. Kakor poročajo iz Zagreba. s*a se Prva hrvatska šted onica in Centralna banka za trgovino, obrt in industrijo, d. d. v Zagrebu d igovorili. da prva prevzame od druge n:one podružnice v Brodu na Savi. Diakovu, Ivancu, Farlovru Mariboru, Novem Sadu, Potegi in Vsraždinn. — Delavstvo, zaposleno v naSI Industriji je Z.naialo I. 1921. 175 607 oseb v 17513 pod iet jih. Od teh je bih 25.636 žensk in 110071 moških. — NaSa trgovinska agencija v Amsterdamu. 7. odlokom ministrstva trgovine in industrije se ie ustanovila v Amsterdamu naSa trgovinska »genera. — Redni občni zbor ima Delniška Stav-bin«ka družba »Pnion* v Ljubljani, dne 1». marc« ob 16 nri — Poravnalno postopanje je uvedeno o itnovini Franca RoSkari«, trgovca z nieianim blagom v I.jtibUani (narok za sklepanje poravnave ie 13. marca oh 10.) in <> imovini Ann na FUingerja trgovca v Ma ribo nt fnarofe za sklepanje poravnave 30 marca nI 9 1. — Pnostava vn,l"*»p prometa. Uprava Brodnrskega sindikata obvešča interesl-ra.no*. da se z 21. t. m. otvarja blagovni promet na vseh progah. Svedočbe o Izvoru blaga. Izdane po zndrskl Trgovski zborrlcl je smatrati v bodoče po odločbi carinskega sveta. ki jo ie odobril finančni min ster, kot polno-moč-« dokaz o izvo-i hlaga. — Javna l!rlta<-!K °estni okrajni odbor na Vrhniki razpi»n:e na dan 13. marca javno ofertafno liritirivi za oddaio zgradl>e novega želez.obelonskega mostu čez. Oradaščco » Polhovem Gradcu. Po-droKneisi podatki «o razvidni iz razglasa v »Pr-dtern listu*. rr K metliško-obrtna razstava v Snbo-llcl. V Snbotici s« vrše priprave za veliko kmetiisko in obrtno razstavo, ki se bo vršila meseca avgtt«ta. Na tej razstavi bodo sodelovaii poljedelci iz cele držare ter celokupna indnstri:a in obrt iz Vojvodine. =r Prodala starega materilala (kovinskega) se bo vršila 20. marca pri direkciji državnih železne v Loihljani. Predmet.,; oglasi »o v Trgovski in obrtniški 7borrici v Lhihljani na vpogled. — Dobave. Vr* le se bodo naslednje oferfalne licitacije: 5. mar^a v pisarni ^tnrr.e volne bolnice r l.inbtiani glede dobave mesa. mleka inasti. fžola In raz. nw« 5|>eoeri:skego hl»g»: 12. marca pri direkciji državi.ih žei«znic v Pubot:ci 'Vde oddiie zgradbe knrilnVe v VrSru: 1*. marca pri direkciji držnrn'h želpmic v ?iibntici glede dobave kurilnice v No-i-em Padu: tfi. marca pri komisiji za razmejitev z. 1to'iio v t.iiiM nnl glede dobave cementnh mejniko? itd.: 20. marca pri upravi barutane v Kamniku glede dobave jelovib hiodov in jelševine; pri direkciji državnih žeiez.nc v Sarajevo glede dohave 110.000 kg kovaškega olja, glede dobave železa za rešetke in glede dobave borovih desk. — Predmetni oglasi so v Trgovski in obrtuiški zbornici r Ljubljani na vpogled. — Donavsko savsko-jadranska železnica. Z Dunaja poročalo, da se bo marčev kupon avstrrskih obligacij Donavsko-sa vsko-ja dra nske železnice izplačeval po 0.69 dolarja od 1. marca dalje. — Poravnava Lomhardne in eskompt--e hanke no Dunaju. Z Dunaja poroča »o; V pognimih. ki so se vršila zadnje dni, ie dobila l.omhardna in eskomptna banka od finančne uprave zagotovilo, da bo reorganizaeijski načr4 s strani vlade po-tren. Po tem načrtu bo Lombardna ;n eskomntna hnnka povišala delniško glavnico od 1.2 na 12 militard. delnice se bodo z-aložile v razmerju 20 za 1 in upnikom se bo ponudila 80 odstot. poravnalna kvota. — Zakonsko fiksiranje maksimalne obrestne mere v Madžarski. V zvezi s stabilizacijo krone zahteva io madžarski gospodarski krogi, da se fiksira zakonsko najvišje dopustna obrestna mera. — NadprodnVciia jajec v Madžarski. Zaradi blage zime ie v Madžarski produkcija ja:ec izredno velika in prihajajo ogrtitrne količine tega blaga na tržišče. Cone wicem so kakor drugod tako tudi na Madžarskem zelo nizke. = Obtok novčanic v Madžarski je po izkazu 15. t. m. nazadoval za 167.9 milijarde na 4 09"» 6 m liiarde mK. — Posetnikom Lvonskega veleseJma. Za poset l.von-kega velesejma n! treba notmtie posebne legitimaciie, ampak Je dovolj, da vsak p-isetnik se-ma sporoči železniški postaji, na kateri vstopi, da potnje na Lvonski velesejem ter se pri osebni blagajni legit mir3 s potnim listom, izstavljenim za Lvon. Do Postojne ie polovična vožn:a, skozi Ital;Vo ni železniških ugodnosti in stane vožnja °d Postojne do Mod s ne 1. razred Lit 2."2. 11. razred Lit 169. Ul. razred Lit 98. Od Moda-ne do l.vona velja II. razred 48 fr. tnr-retnr. Priporoča se vsakemu posetniku, da sporoči na naslov »Agenee Commer-ciate Privilčgiče. Lvon 44, rue Vietor Bogo. za katere dni rabi v Lvonu stanovanje. — Češkoslovaško. poljska trgovinska po^aianja. Iz. Varšave poročaio. da gospodarska pogaianja med Ce^kos-lov-sko in Poljsko ugodno poteka:o. Deslej se je uredilo vprašan* železniških tarif, t-in-zita in za 'zvo* določenega premoga. Tndi glede drugih vpraJani ne obstoje ovire za iiTodno rešitev. Podpis trgovinske pogodite se bo izvršil najhrže koncem t. m. — Vprašanje povratka na zlato vr'-'to v Franciji. Nepmstano valovanje fr.ir~»-skega franka, ki zelo otežuje vsakršna kalkiilaci'0. vedno boli pomnožuie CT"'e ot.ih. ki so za povmtek na z.'ato vsl"*o, češ, da za francosko gospidarstvo ni d u-ge.ga izh ida. Vendar je večina France"iv nroti temu. da bi se proces prehod,- na ■»lato valuto izvedel z devalvacijo, k-jti Francozi kot zmagovalci v vojni sm-"ra. io. da se more frank, kakoršen je dr es, dvigniti do zlatega franka brez devrvv ciie. Pred kratkim je vseučTščni p-">fe-sor fore!, napisal o povratkti na z'sto valuto razpravo k'er pravi med drugim: Vsi Franoozi čutiio. da je ustvaritev zdrave valute neobhodno potrebna. Nekateri smatrajo, da se sedania znižana vrednost fra.nka more d .-igniti do zlate paritete. dočim drug5 menijo da naj se frank obdrži nekaj časa na stabilnem knrzn, notem pa naj se pre "do na zlato valuto. To zadn;e nariranie zagovarja tudi pr°fe-«or Rore1. ki izraža želio nai hi se Fran-ciia č'm prej vrnila na osnovo iz leta 1014.: to pomen;. da naj bi Fe novčaniee v obtoku izmenjale v odgovarjajočem razmerin v zlate. Lastnik In lz.l*iatelj Knnjrr ;j »Jutra*, i Mgovorni urednik Pr. Brnznvi«, Tisti helniSke 'istoirtie. d. d v Liubl' 'i. Vreme l.inl.t.nna 21. fcbrnsri* I9'F> roet io l inbl'?in» nsd mor'em Kr*i opazovan in ob Zračni tlak /.račua temperatur« Vetet obi&cuo O— 1(1 Padu »Ilir ! tam l.iuhliau* 7 /5-3 -4-1-0 brez vetta obiacuo 0.1 I.jubliina . 14 756 3 -f-5 0 sever „ — | Ljubljana . ii 7.ofi-1 +36 sev vz.h. dež — /.aereli . . 7. 757 7 01) tire t vetra w 7-0 | Beograd . 7. 757 5 ov n reč. oblač. — Uunai . . 7 dež 1-0 • rae» . . 7. ?57-5 00 ter. vzh. i Burnost 7. V Liabl'Soi harorreter nižji, tetnner nižja V preteklem tednu Je nastopi naposled popoln vremenski preobrat, ki je prinesel hlad, dež in sneg. Prevrat je nastopil najprej na zapadu Velika depresija, ki se je tako dolgo držala v severozapadtum delu Evrope, se je po dolgem času odmaknila proti vzhodu do Rusije, na kar so na njeni za-padni strani planili na jug mrzli severni vetrovi ter dovedli mrzel polarni zrak preko Velike Britanije do Francije tn Španije. To je pomenilo začetek prevrata. Mrzle zračne plasti so se pričele mešati z izredno toplimi in vlažnimi, kakor so se nahajale nad večino Fvrope, In pričelo je silno deževati. Mešan e zraka pa Je povzročilo tudi silne vihar e, vrtince in nevihte; pri tem so se, kakor ob poletnih nevihtah, zračne plasti mešale tudi v vertikaln' smeri in nenadoma se Je shladil zrak do zelo nizke temperature, kar je prineslo sneg. Ta vremenska pre-kucija z nevihto, viharjem in snegom je nastopila najprej v Španiji in južni Franciji; okrog Madrida Je pričelo snežiti fe Solne* »rha'B ob 651 taha a ob 1737 v soboto, v nedeljo pa se le neurje raztegnilo proti severovzhodu. V pondel.ek ln torek je divjalo najhujše v severnem delu Sredozemskega morja od Pirenejev pa do našiga Jadrana. V Alpah je prijelo snežiti; pri nas je prevrat nastopil v i noči od pondeljka na torek In v torek opoldne je že snežilo od višine 700 m navzgor, po nižavju pa šele v petek. Med tem so padle v Alpah in v severnem delu Siedozemsktga morja zelo velike množine dežja, da so ponekod nastopile tudi povodnji. Ohladitev je nastopila po vsej Evropi, !e v Rusiji ima o enako temperaturo kot poprejšnji teden; tam hlad šele nastopi. Padavin pa v severni in srednji Evropi niso imtli tako obilnih kot mi na jugu. Koncem tedna se vremenski položaj še ni prav nič izboljšal; podoba je, da nam je pričakovati novih padavin in slabega vremena. • Vremensko poročilo za nedeljo: Ko gotovo vreme. Preje nralo kot toplo, ALEK5 ANDER. • DU/\Af ZVESTOBA IDO GROBA (LA DAAE DE-A\ON$OkEAU> 77 „Gospod grof," vpraša kralj, „! do 20tl OOO Din. Stanovan e na razpolago. Reflektira se sami> na starejšo, izkušeno in a^ilno moč. Ponudbe pod .Strojno kl učjvnič; rstvo* na upravo .Jutra". NajkrasnejSe in trpežno s|ipchi$tvo v, --.i: B po najugodnejših cenah pri ....." tvrdki 751a Andlovic Lludl^ana Vidovclsnakn cesta S Kome sketca uilea 23 lili !m. SINGER šivalni stroji so na vsem sveta poznani kot najboljši ' inger šivalni stroji, BCURNfc & Cl)„ NEW Y0Rk Prodaj i na obroke LJUBLJANA, Sele-burgova ul. 3 Centrala za SHS : 35 » ZAGREB, fclaruličeva ulica 5 Zastopstva v vseh mestih laaBSBBOBBBB Rasi ias za amžuje „lsOflM »)ki>iiito zavarovani*sredstvo proti pieSavosti.iznadsnjn las in prhntu. Di.bivi se v vseh lekarnah, drugi-ri ah in iirivnicah, ali pa ua pošilja po povzetju zt 101) lim (in 10 Din za poStinun) 80 a Kosmetičn! latora srij ..LEDA" t Zaireau. N količka i. IV N X f\ i t J I 1 \ h Pozor! Kroja oo nainnvejini pom:adansklh modelih za Mojače, »ivl-l|e in dame, kl ftlijo same izdelali garderobo, izdeluit- li» razpošilja po pošti! Posebr al pouk v prikro-Jevanjo moških ta damakih oblak laven tečaja. Vstop vedno. i-t.a Od ministrstva za trgovino i industrijo konces. kro na šola Židovska S. Liusljana grafični z a vod za vsa dela, spadajoča v tiskarsko stroko DELNIŠKA TISKARNA D. D. Odvztnlb dr. D. Salberger je odprl svolo oMtiiln jlsarno v Liutomeri!, Blauni trg. MtM Te o d, Korn, Ljubljana Poljan --3r\ oosta it. 3 kroveo. stavbni, aralanterljakt ln okrasni klepar, tnstalaotje vočovedo*. UTaprava strelovodov. Kopališke 13 kloaetae napravo izdelovanje po*ni iz plo'evioe r, < firnuž. Imrvo, lak ia med vsake velikosti kakor tudi posod (škatb) ta kntistrve. 73 a Tiskarna za umetniška In navadna dela v eno- aii večbarvni izvedbi Moderno opremljena knjigoveznica Izdelovanje trgovskih knjig V Ljubljani, Miklošičeva cesta 16 „AUGOLATOR" iiihtiUcijski »parat os une manjkati v nobeni družini, sultanti si gn mora vsak posameznik, ako »krlii za svoje zdravje —,. AUGOLATOH*4, io-halaciiski aparat, zoravi z m|8i»;iruejšim iispt-h-ni vse lioletni saptiih oipinov kakor: prehlajenjs, kašelj, oslovski kašelj, naduho, ooltančni in bronhij mi katar, vratne in piiučne bolezni, vnetje pljučnih konie. posled es inflaence, sstms itd. itd. Prednosti aparata: Kaiblaptije olinate in fotleus tekočioe. Ni t mkaki »vcii s kurjavo, torei ogois vareu. Komoduo ee mor« oponldjati tuil' r poaielji. Takoj po uporabi *e paeijeut lahko poda na mrzli zrak ter js popolnoma zavarovan pred ponovnim pre-hlajen em. Presenetljiv učinek takoj po uparabi. Ce a takni uporab jive^a in popolnega aparata „A0QOX«ATOB" 135 Din, poštnina ia ovujaioa so zaračuna posebej. Zahtevajte takoj brezplačnih prospektov. JOŽE ČEBUL J afsstars - koaisija, Jeseaice aa 6orea]«Ma Generalno zastopstva sa SB8. Aiatioatasi Mali oglasi, ki služijo v posredovalne ln socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5*-% Ženltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din t*—. Najmanjši znesek Din 10'-% sifffihm Gostilna «Prl sodčku* vab) Tse prijatelje, ljubitelje dobre kapljice In zabave ca Veselico, ki Jo priredi t svojih prostorih v nedeljo 22. i m. od 3. ure popoldne naprej. 4117 Slike za legitimacije »deluje najhitreje fotograf Hugoc B I b i e r, Ljubljana, Valvasorjev trg. 69 Ugodna prilika asnjenlm damam — ker zato solidno, lepo ln poceni Izdelujem tn prenarejara vsakovrstne obleke ln perilo. — Ponudbe na upravo „jutra" pod iliro „Ugodnost 1846". 3S22 ščetarskl mojster trezen is zanesljiv, ki je •možen samostojno voditi delavnico in poučevati vajence, se sprejme. Nastop službe lahko takoj. Brana, stanovanje ter sploh vsa oskrba v hiSi. Prednost imajo neožcnjenl. Ponudbe na upravo »Jutra.. SS57 Gospodinjo išče državni uradnik (vdovec).— Želi ee starejšo gospodično ali mlado vdovo brez otrok, ki bi Imela veselje z dveiua do pet let starima otrokoma. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod „Boijta raoč St. 6924". 4107 Učitelj italijanščine M ISče. Ponudbe pod ..Itall-JaniOlca na upravo .Jutra". 3916 Kaj nudi učni tečaj? To, da si boste izpotavljali klobuke is starih ostankov vedno po modi sebi in svojim hčeram. Vpišite se takoj v učni tečaj mednega ealon* Vivod-MozetiS red Skelijo 21/11. — Pričetek nures. £818 Cetrtoletnica »Sče primerne SnetrnkclJc pod Slfro .Zanesljiv- 1962" na .npraro ..Jutra". 4120 (dobe > Dosatla najavile su 63 osobe da sa peter? prvog 111 dru-gog broja ..FORTUNE" Hala ua catječajo I posredovanje camješlenja (administracija Osljek I.) naSii odgovarajufce camjeStenje. Besplatne ogledne primjerke ae Saljetno. — Pomete iskijučer.o. Pojedle! tiroj 10 dinara, jnjeaečno 35, S ietvrtsodiScja 100 diuara. 67 Cenam zavod v Ljubljani s p r o J m e uradnika Ea vnanjo službo a stalno Vlačo, dnevnico itd. Mesto Je »lasti ugodno za reducirane javne !n zasebne uradnike ln bivše čsatniko. Oferte z referencam! je naslovit! na opravo ..Jutra" pod značko »Stalna cinžba 1S52". DD26 Zoboiehnib pcrfefeten v zlatu in kavčuka, se sprejme takoj v Ljubljani. — Dopise na upravo „Jutra" pod ..Zobotehnlk", 40 SS Upravitelj za velepoeeatvo v Vojvodlnt, ea ISče. Stanovanje Ic bruna prosto. Plača po dogovoru — Ponudbe z navedbo Izobrazbe ln dosedanje prakse aa upr. „Jutra" pod ,,Dober gospodar". 3652 Zastopstvo otajno la dobro idočo, ae odda trg. potniku, ki je ie vpeljan tn stalno potuje po Slavoniji, Bosni, Banatu in Bački tor drugemu trgovskemu zastopniku, ki Jo vpeljan po vsej Srbiji. Predmet zelo idoč in konkurenčen proti 10 odst. provizije, na debelo-Doplse ca upravo „Jutra" pod Sliro „10 odst. engroa". ■1050 Upravni aradnlk popolnoma veSČ v«eb rajonskih lo upravnih poslov, želi nameščeuja pri Industrijskem ali trgovskem podjetju. Naslov pova uprava .,Jutra" pod »Uradnik 22". 4001 Kontoristlnja ■ večletno prakse v knjigovodstvu, korespondenci ln v vseh pisarniških poslih, ISd« mesta. — Ponrudbe ca upravo „Jutra" pod ..Vestna 1901". 4021 Gospodična e triletno trgovsko prakso, zmožna vseh pisarniških del, išče mesta kontorlslinje za takoj ali event. pozneje. — Ponudbe na upravo .jMtra" pod ..Praksa 1979". 4133 Dekle poštenega vedenja, t 30.000 Din gotovine, išče primerne službe na deželi. — Ponudbe pod ..Stalno mesto 1915" na podružnico .Jutra" v Celju. 4026 Avto gestsedeles, v tzbnrnem stanju. dobro ohranjen, se zele ugodno proda. Informacij« daje Goreč, palača Ljubljanske kredita* banke t LJubljani. 2999 Železni sodi od ribjega olja (100 kom.), ae prodajo v Prečni ulici S. 4125 Lepa, zlata avba naprodaj v trgovini Jos. rodkraJSek, LJ-ubljana, Jurčičev trg. 4143 Umivalnik z ogledalom ln raar-iorjetn, omara s predali In klavir, proda Span, Turjažki trs 5, I. cadstr. 413) Za izdelavo čevljev Ima stalno v zalegi iml bastln zegel vseh barv, beli rips, barvasti skramln, podloge trakove Itd. po najnižjih dnevnih cenah Franc Cpobaih d. z o. z. Kranj Samo m debelo! Ceniki na razpolago! Kufiim Različne trame ln bordonale od 4 do 12 m dolžine, kupim. Ponudbe ca upravo ..Jutra" pod značko .,TakojSnjo plačilo 1351". 3043 Kupim gabrove hlode od 30 cm debeline naprej. — Blago gladko ln od 130 do 4 m dolgo. Ponudbe na upr. .Jutra" pod Slfro „Gabrovl hlodi 1811". 3351 Stavbišča v alptnskem kopališča Vrba (Velden) ob Vrbskem jezeru, so ugodno prodajo. Krasna solnčna lega. Dobro la do-blčkanoeno catoiecje kapitala. — Naslov pove uprava ..Jutra". 4040 Večjo množico dobrega gnoja proda Anton Zaje, mesar na Rebrastib cevi (Rlppechelzrohre) okoli 40 metrov, ca. 65 mm notranje in ca. 180 mm zunanje evot-lobe, rabljene, toda paro držeče. kupi A. Ivane, Mengeš. Slovenija. Posestva vile la gostilne, proda pisarna Zagorski v Mariboru, Barvarska 3. 40S8 Hiša v Podgorl pri Kamnika, *e po nizki ceni proda. — VpraSanja pod ..Ugodno 1947" na upravo ..Jutra". 4094 Worthington-sesalka--Stanovanje , Soba se odda s hrano dT-ekina za "l3 000 -17*000 P0^1^ V Kamili gorici i obstojno U 2 rt s pritikll- ' 2 gospodoma s 1. marcem » Do 200.00(1 Din dam za majhno vilo ali ttSo ___ v d o f-run: stanju v LJubljani. 3350 Posredovalci izključeni. Ponudba pod šifro ..Okoličan" na upravo ..Jutra". 1067 In vi, milostljiva gospa? 2elite U, da se končno iznebile valih peg? Veselite se li čiste ia bele kože? Poizkusite torej LEKARNARJA FELLERJA ELSA-POMADO ZA OBRAZ IN OBVAROVANJE K02B, to odlično sredstvo sa lepoto, za vzdrževanje mladenttko koie. ki zanesljivo odstrani vse nečistosti kože^ prišče, pege, liSaj, zajedavce, ogrce, da, eelo nabori in gube se odstranijo t redno masažo s pomočjo Fellerjeve kavkaSke Elsa-pomade za obraz in obvarovanja kože. ZA P0IZKUSNJ0 2 lončka z z*vojninn tn poštnine za 36 IMn, toda le tedaj, ako se denar pošlje v naprej, kajti po povzetju je poštnina za 10 Din viSja, torej 46 Din »» Naročila nasloviti na: EUGEN V. FELLER, lekarnar v Stublci Donjl, Elsa trg 243, Hrvatska. ELSA TtKltCE UUJIN0 MLEKO, tdealno nego »alao sredstvo za pvlt. ELSA LILtJINO ULECNu MILO, EL8A BtiKAKSOVO. ELSA GUCEKINSKo MILO so mita ispol« vsak« elegantne gospe. II Pekovski vajenec kater! je £e nekoliko ta-vežbaa v tej obrti, se sprejme Naslov povo uprava „Jutra" 414S Sprejmeta so dva mlada delavca katera bi Izučil specialne ] obrti. Prednost imajo taki. i ki so bili že zaposlonl pri I kaki ključavničarski ali te-! aru elični delavnici. Ponudbe ca postni predal fltev. 152, Ljubljano. 4153 Brivski pomočnik mla.tSa, samostojna moč. dobi trajen zaslužek pri J. Krlžka v Crlkvenicl (Pri-j morje). Sokoli imajo prednost. Nastop takoj. 4156 Izurjeno prodajalko Jedita netarifirana TISKAEA n provincljainom gradu, tražl vroteog akcl-dančnog i mcrkantiloog sla-Eara u L-jemačkom 1 hrvat-akom slog-j, zatim »trojara 1 ulagačlcu u stalnu kondl-cljc. uz t a r 1 f d e uvjeto. — Poatide sa zabtjevom plače, tipraviti nc. upravu liata pod Eifrom „Stalnu kocdizlja". 3S37 Trgovski pomočnik aober prodajalec. Izurjen v matiufakfjm! In Špecerijski stroki, ee sprejme pod ugodnimi pogoji rri tvrdkl Karel CiinperSek. Sevnica. Oziralo re bo lo ca jirvisvrstce starejša moči. SS43 Vinski potnik Trgovina vina v LJubljani, IJčo provlzljskega potnika za takoj. Ponudbe pod ..Prlma vinski potnik" na upravo »Jutra". 3300 Učenee • primerno Šolsko predls-obrazbo, ee sprejme v večjo trgovino z mešanim blasom v Ljubljani. Hrana In stanovanje v blSl. Naslov pove uprara .^Intra". S951 Išče se kuharica katera bi opravjjala tudi vsa bISna dela. Siaroet od o0~35 let. — Naslov aove uprava „Jutra". 4015 Prlstavnib (m a ler) » Beno, brez otrok, se sprejme v Ljubljani. Omenjena oskrbujeta govejo živino in prašičerejo ter vrt za zo-Jenjavo. Nastop siaibe 1. aH 13. marca t. 1. Plamene ponudbo s pogoji je poslat! na epravo „Jutra" pod značko ..Majer". 4127 Provlzijski potnik ta etatno potov^njo po .Tu ro-siaviji i.'Vfn Slovenije ee išče Ba takoj. Prednost imajo oni, ki so verzirnni v galanterijskih in kovinskih predmetih. — Ponudbe pod «£eriozea» ca upravo «Jctra». 4014 Služkinjo , s Je sposobna tudi 3a rf.-r.o°.to]no gospodinjstvo, ISče Jvlcozdravolk K u 11 e r e r, Braslovčo pri Celju. 4064 Namestnika dentrjem, za realltetno pisarno v LJubljani, ISče pl-%rna Zagorski v Mariboru. Barvarska 3. 4087 'ISče su svojo Špecerijsko ln galanterijsko trgovino Na-i bavljalna zadruga državnih ; nslužbeccev. Ponudtio s sprl-i>oviiii Ji eo3lati aa naslov: I Nobavljalra zadruga. Novo ! mesto. Nastop aiuibe čim preje mogoče. 4155 (iščejo) Mizarski pomočnik dobro Izveiban, ISče mosta. Naslov povo uprava „Jatra" 3831 Plačilna natakarica ifJe mesta s 1. marcem. — Ponudbe tia upravo ..Jutra" v Celju pod Slfro „Plačllua" 3333 Dama veSča slovenščino, cemSčIne, BtenogreflJe, deloma srbohrv. ter cirilice, ISče taeata. VeSča jo tudi popolnoma klavirja, dre tudi kot vzgojiteljica. — Ponudbo ca upravo ..J-utra" pod filfro ..Inteligentna 1013" 4043 Viču St. 100. 3087 defektca, za 15.000 -17.000 „ litrov vode na uro, ee kupi. Stsnovanjs.ia hlfle: v pri- I rami, v star! al! novi hIM, sredini mesta. Naslov pove Mlad mesar, pomočnik iSčo elužbe. — Naslov pove uprava ..Jutra", 4068 Nov damskl kostum se proda za 700 Dic v Levstikovi UL 19/111, desno. 3935 Teozofisti, pozor! Proda »o prav ceno dobro ohrunjec ..Jakob Lorberjev : Bvang. Jobaunes", 7 zvez-i kov v polusnju. Naslov po\e uprava ..Jutra", 3932 Izvežbana kuharica z dolgoletnim službovanjem, i 5 č c mesta v Ljubljani pri družini ali v gostilni. Naslov pove uprava „Jutra". 4072 Izprašan kurjač samski, z večletno prakso, želi premenltl službo. Cenj. ponudbe pod Šifro ..Kurjač" na podružnico ..Jutra" v Celju. 4062 161etna deklica pridna In poltenih starSev, bi sa rada izučila v trgovini. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod šifro ..Marljiva 2001". 4169 301etna gospa zelo Izobražena, govori Stlri Jezike, izurjena v gospodinjstva. bivanju, trgovini, gostilni ln v vseh domačih poslih, želi prlmeroega mesta, najraje v Mariboru, eventualno v Ljubljani ali Celju. Dopise prosi na podru2nico ..Jutra" Maribor pod ..Brez dola". 4167 Nojeva peresa (Etrausfedern) Izbrani komadi beie barve, za nakit toalet, za pahljačo, so ceno prodajo. Ogledajo se lahko v slaščičarni H. T r o o, ae-lenburgova ulica. 4053 Spalna oprava k! Je bila razstavljena na velesejmu. ee po znižani ceni proda. — Polzve se ua velesejmu, pavlljoa E. 3924 Nov voz •rednjevellk, popolnoma zaprt, na vzmetlh, za prevažanje blasa, proda karto-nažna tovarna A. B a b k a, Ljubljana, Rimska cesta 19. 3913 Proda •« earadi pomanjkanja prostora večja množina solidno izdelanih, zložljivih vrtnih stolov in A. ZnidarSfčevlh panjev. — Pismene pouudbe na L. Aiiačič, splošno parno mizarstvo, Ljubljana, Hrenova ulica 8. Obenem &e priporočam ca vsa stavbena in pohištvena dela. 400-1 Pohištvo lepa spalnica In kuhinjska oprava Is trdega lesa. »e poceni proda. VpraSa sc pri hlSnilru na Večni poti ft. 1 (vsak večer od 18.—20. ure) 4159 Starine In drugo pohiSt»o; pliS za pohištvo, otroško posteljo. | omaro za lod, nov pralni »troj la otroSko bano, prodam. 4162 Pozor krojači! Proda ee po nizki ceni Ce skoro nov ..Sluger" krojaški Šivale! stroj. Ogleda se pri Francu Ogrlnu. Oospoevctskn cesta 14. dvoriSče. 4164 Prodajalka mežane stroka, mlajša mo4, želi mesto premenitl. Cenj. i ponudbe na upravo ..Jutra" i pod „Veetua 18". 3146 i Trgovski pomočnik železničar, ISčo službo v ka- . , , ... , kem mestu Slovenije. Gre 1= pisarniška pisalna rudi kot skladiščnik. — Po- mlaa- dobro ohranjeno, so nudbe pod ..PoStoa 1898" preda. Naslov pove uprava na upravo „Jatra". 4018 ..Jutra". -905 Hrastova jedilnica Inteligentna gospodična trgovsko naobraiena. samostojna nemška feore3pondeu-tinja in kcjlgovodkinja, ISče me3ta v dobri trgovski hiši s popolno csitrbo. Poučuje tudi Golobveme otroke v nem-Sfiinl. — Ponudbe pod značko Zanesljiva moč 1892" na •upravo „Jutra". 4012 Les Strokovnjak, izvežban v v;eb manipulacijah v lesni stroki, Uče službe kot prejcmaiec, cs-kupovalcc, skiaaiščnik ali kot pisarniški uradnik. — Ponudbe ood «S. Z.» ca upravo d \V0?thl0K™n- velik hodnik. 2 jedilnici, en. otrok, ki plača do 1250 Din sesalka" " 3776 ba z» služkinjo, kuhinja in mesečno. Oatalo po pogodbi. ' __postranski prostori. VI. nad- Ponudb? aa upravo ..Jutra" stropju 3 sob in velik hod- pod značko ..Stanovanje". Suho bukovo oglje ic drva kupujem. Plačilo pri prevzetju. Ponudbe ns oprsvo «Jutra» pod »Takojčnje plačilo.. 3332 Plohe hrastovo, bukeve, jesenove, lipove, bostove in orehove knpim proti gotovini ob prevnetju. Itlodi ie od 5 cm debelosti naprej. — Ponudbe ca upravo «Jutra, pod «Takojjnie plači lo 1851». - ' uprava ..Jutra". 407T 4055 nik. v podstrešju 2 sobi, soba za gladenjo in su&enjo perila ln drug! podstrešni prostori, v sutereau velika gospodarska klet, 3. prostori. ^ ^prejmo v vso oskrbo. — pralnica s pečjo, peč za peko Naslov pove uprava „Jutra" Dijak Orehove hlode od 30 cm naprej, lepo blago, kupim proti takojšnjemu plačilu. — Ponudbo se prosi )x>d značko ..Orehovi hlodi 197S" na upravo „Jutra". 4136 Hlode gaber. Jasen, lipa, oreh. bukev Is hrast, ponudite tvrdkl S. Kupclk, Podplat. 4141 Poleg hiSe se nahaja vrt ln dvorISče. hlev, skladišče za zolepjsvo ln orodje ter pod ea "seno. brez Inventarja. Soba za hlapce, ojiva, travniki 4 In pol ha s sadnim drevjem ter gozdovi: 3 parcele emrekovega gozda 3 ha 04 a 78 m, 3 parcelo buko-E929 vega gozda 3 ha 61 a 08 m, 4 parcele bukev 11 ha 39 a 67 m (okoli tri četrtino posekanih). Naslov pove upr. ..Jutra". 4073 3952 Dijak se sprejme na stanovanje le brano. Strogo nadzorstvo la Itislrukelja v blil. Naslov v nprav! ..Jutra". 1115 Lokomobilo od 40 ft. s. naprej tn generator. ki'plm. Ponudbe na_ upr. ..Jutra" pod značko mobila 1958". Stavbna parcela se proda poleg nemškega drsališča na Uožnodolski c. v Ljubljani. Več pove Andrej Lorenztmi. Cojzova ul. 3/TI v Ljubljani. 416e Dva solidna gospoda se sprejmeta v sredini mesta na stacovanje In hrano a 1. marcem. — Naslov pove uprava ..Jutra". 4145 Moderno stanovanje se odda. iS 6obe. kuhinja, proti predplačilu za 3 do 3 leti. — Poftni predal 103. 3S53 Sobo brez oprave v Ljubljani ali okolici !5če upokojeni 43!etni, vsestransko na-obrsieni državni uslužbenec. Zeli pa tudi znanja e prtletno gospodično ali vdovo, ki ima nekaj premoženja ali kako obrt i>opi?e ca i:oravo »Jutra, pod »Poštenost 3889.. Tajnost zajamčena. 4007 Sobo 7rafala in «inha elegantno tn mirno, ss elektr. mračna in cisia soua razsvetljavo, oddam s vso s posebnim vhodom, blizu oskrbo aH brez Iste v svoji glavnega kolodvora, se s 1. vili v Sp. feldkl, Maurerteva marcem odda le boljSemu ulico 288. 1119 gospodu. Nasiov pove uprava Boljša gospodična lPče sobo. Ponudbe na upr, „Jutra" pod „BoljSa 1969"-4132 Kot sostanovalec se sprejme gospod na sta-novsr.je In Izdatno hrano v Wolfovl allcl št. l/I, desno. (Separlras vhod). 4137 Trgovina s meSanlm blagom In vino-Lnko- točem v Industrijskem kraju, 4129 se odda z vsem Inventarjem ..Jutra" pod značko feičeva cesta" .Mlklo-4103 Lepa soba ., i prevzem 75.000 dinarjev. — Štedilnik I Ponudbe oa upravo ..Jutra" dobro ohranjen, kupim. — Pod Slfro ..Industrijski kraj" Ponudbo z navedbo cene na : 3923 upravo ..Jutra" pod znnčko v čajem. Potreben kapital za zračna solnčna, a električno uprava ..Jutra". ..Štedilnik". 4034 Pivnico v Laškem odda za gostilno, dogovorno tudi za kino dr. Kol Se k. 3S47 Vreče hj krpe Iz jute tn papirnato LaSko. za embalažo, kupi ..Konku- j---------- rencija", Ljubljana VII. — ,, 40661 Restavracija razsvetljavo, s o odda s 1. aarrem. — Kje, pove uprava „ Jutra". 4080 Eno ali dve sobi prazni al! opremljeni, v cea* tru mesta (nasproti sodni je) takoj za oddati. Naelov pove 4163 - prvovrstna, se proda aH odda v najem v Beogradu. — Restavracija se nabaja na Srebrne krone se kopijo. Ponudbe ns upr. glavni ulici - je moderno ..Jutra" pod „Kroae 1890". opremljena la dobro vpeljana. .- .— Vi.lns nrva irnrivi lutr. ' 41'n Naslov peva uprava ..Jutra' 2732 Išče se suha klet ca. 15X5 m, po možnosti v mestu. Ponudbe pod «iUet/tS8i. na opravo »Jutra*. Stanovanje 2 sobi. predsoba, kuhinja tn v*« prltiklise, elektr. razsvetljava, c e n t r n m mesta. vac opremljen o, se takoj odda za daljšo dobo proti rnei sečni najemnini 1500 Dic. — Prednost Ima kdor plača euo leto naprej. — Ponudbe pod ..Mebllrano 1500" oa upravo ..Jutra". 4122 Lepa, velika soba opremljena, za eno al! dve _____...___ v„ oibi. se takoj odda ca Voj- eprejmem rospodlčno v b.l-vode Mlilfta (Kutnovl) cest! Na3lov Stanovanje obstoječe lz 4 neb tn knfctnj« s modernim komfortna), v nov! higl, v sredini mesta, se odda v najem L marca aH pozneje. Naslov pove npr. ..Jutra". 4159 Več gospodov ee sprelme ns stanovanje hrano na Sv. Petra cesti 29, I. nadstr. (vdova LenčeV). •1156 Na stanovanje in hrano U. 23/1, levo. 3910 Iščem stanovanje večjih sob s prltlklloa-ml. ali b t S I c « v najem v LJubljani, Celju. Ptuju ali Kompleten mlin malo rabljen, se proda. — urLn V prUlvu'.10 jf'^. Velika restavr. dvorana praven za vodo ali' na paro. se edda v najem z vso .pravo »P"* v/*lem kfaJu Siovenl- Im» tri pare belih kamnov, kakemu vinskemu trgovcu, ki ,v, ^kočem letu. koruznih In črnih ter luSČU- dob« in pooeui vina. _ j tudi kupim isto. — Ponudim 14 stroj ,4lapld- popolnoma Nasiov pove uprava «Jutra». proti vknjižbi večje posojilo nov. Vse se lahko ogleda v | 4009 ?!'_ na!croJ uprava ..Jutra", Soba pogonu. Naslov povo uprava , J utra". 3863 event. s brano, p« odda ■ 1. marcem v bližini pntte 1 ali 2 gospodoma. Naslnv povs uprava ..Jutra". 4154 KopiUU Hiša s trg. lokalom in vrtom, na najbolj promet- »trokl. najrajSo nino. Ogla Sam prvič, nisem posredovalec. — Popisne po-Gosfilno cudbe do konca februarja , . Oa naslov: ga. G r a d j e k učem za dobo 1 let« proa vzame v najem mlad zakon- j0i|ca, pofitno ležeče. Ljub- vknjižbi na veliko arondlra-sk! par, I z vet b a c v tej ljana L 3754 n0 po.es'.vo oa prvo meeto. 83.000 Din posojila kakem , --—.i iiivui.1- - - - i -- . Obresti plačam .u uum, nem kraju v Kranju (Kok- prometnem kraju na Gorcn.- | __'četrtletno naprej. Denar ra- rliko predmestje Stev. 41) »kI*m- Naslov pova uprava V centru mesta, so oddajo blm &Q 10 mart.a_ _ R-vire izključen«. Dilmit« od tel. postaje. Daleč I posebnim vbodom, v sredini prltlklia. Posojilo Je brez- — Potiodb« rod »London, na naokoli nI nobenega milna. I aieata. se odda aolldnema j obrestno, vknjižba na prvo upravo »Jutra.. 4028 Kraj Je Jako doblčkaaoeea. ta mirnemu samcu. Pismeno 1 a,-sto. — Ponudbe ca up-avo 1 Dopise ne nadev: R o t b • l. ponudbe pod tlfro ..Miren" I ..Jutra" pel ..Pomlad 1935" j Rožni M-SmbM. «08« I D« oprava .Jutra". «124 j 4081' (Doiic na 15. tiranij Mlad gospod Mmnstojeo »trojevodja. Seli znanja • prlproMo gospodično. od 20—23 let staro. — Prednost Imajo Šivilje. Resna pnoudbe . sliko ln polnim naslovom oa opravo ..Jutra" pod Mto »Strojevodja 196G" 4130 M. M. B. T jutri taka Mnogo p. od Sm. 409S MoJa ženka! Prejel Pet a. oboje. Takrat Poljub«. o». — 3690 Ženitovanja posreduje ..Fortuna", kooc. posredovalni biro v Sarajevu. Zahtevajte aatauCufJiib pojasnil. 3737 Kateri samostojen obrtnik bl Dote) poroCItl pridno kmetsko dekle i neka} premoienja. — Cenlene dopise s polnim oa-slovom na upravo ..Jutra" ped mačka ..Pomlad 1920". 404$ Znanja žel! 3«leieo simpatičen samec, prlv. uradnik In trgovec (fin ln blag mafa)) .radi Čimprejšnje ženltve i Istotako gospodično aH vdovico z nekaj premoženja, trgovino Itd. Dtekreclja Caa'na stvar! — Samo rečne dopise, Ce mogoče a sliko, se prosi pod Utre ..Srečna pomlad 1954". 4105 Dama želi znanja ▼ svrho Senltve z dobro sltu-Iranlrn gospodom od 40—50 let starim. Ponudbe na upr. „Jutra" ood ..Sreča 1918". 4042 Znanja želi ▼ svrbo Senltve gospod lepega značala * gospodično, ki razume življenje In ki bl mu v zakonu pripomogla do sreče. — Doplae pod značko ..Rola" na podruia. ..Jutra" v Celju. Radi pomanjkanja znanja s* Seli seznaniti 291etna gospodična Iz dežele, dobra gospodinja. v svrbo lenltve z gospodom aH samostojnim vdovcem, 35—45 let starim. Samo resne ponudbe a sliko na upravo ..Jutra'* pod šifro ..Vesela »pomlad 1095". 4150 7 zxjuOt}tnv Dotična oseba katera Je Izgubljeoo listnico z ielezoiSko legitimacijo ua Cosposvelskl cesti nalla. Je poznana. — Prosi s«, da Jo vrua. — Naslov legllluaclJu. 4142 Izgubil je reven dijak od Gradišča do uradniške menze 500 Din. Ker denar nI bil njegova last, se prusl najditelja, da ga Izroči proti oagradi v upravi ..Jutra". 413» Zlat prstan se Je našel. — Naslov pove uprava „Jutra". 416S Zlat prstan z rellklm ametlstom. se je Izeubll. — Odda naj ee ga proti aagradl v upr. .Jutra'. 4157 18 let priznan* ..L a r u c I d" pliule najptKtirnele ozdravijo kapa vico (Trtpperl. - Oohiv. se pr vseh leksrnat po 20 l)lo Ska'ija Po poMi ra/.|.o*tlja lekarna Bliix. Suhotlca. Zastopstva »prejema ssentura ..Roma-aija" Sarajevo, Nemanllna ulica 37. 8762 V oskrbo sprejmem zdravega dečka ali deklice 3—12 let staro, siroto ali revnih starSev. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod znamko „Oskrba". 3618 Kino-Buflet se odda. Ponudbe na Blltnl Kino Matica, LJubljana 3609 Vljudno obveščam cenjeno občinstvo, da sem se vrnila na Zalnkarjevo ulico St. 13. Priporočam »e za odstranitev kurjih očes In nudim revmatično bolnim športno tlvCno Ia Sve« po esntvo »nliac"« cenah Cri? ii Edine prej o T9 0» »daj n 6S Dlo 110 85 m n n s » 11» « H n «» n Vedno nov«0tll 77/a II A. Šinkovec nasl. R. Soss Ljubljana, Mostni trg 19. Katera poštena sdrava lo bogatejša kmetsk^ deklica ali vdova, želi po posredovanju poročiti mladega posestnika In gostilničarja naj nemudoma sporoči svoje zmožnosti pod ..Srečna Alelnja 1925" Tajnost zajamčena, dopisi se vrnejo. 4170 iEggzai Pes prepeličar 6 mesecev star In kitara, m proda. Naslov pove uprava „Jutra". 4121 >1' Stare gosli fcapujeni. tudi 6tabže MUDr. Jože Sekula Maribor, Koroška cesta 15/1 Telefon St 17 Ordinipa: dopoldne od 9. do 11., popoldne od 2.(14.) do 4.(16.) ton* Trgovina z mešanim blagom prvovrstni prostor r sredini Mari- J_A bora se 7*radi družinskih -zmer UgOdllO prOUS* Cenj. ponndbe na podruinieo „ Jutra" Maribor pod ..ZaSijUfaBl SOdOČlOlT, •a> Kdor oglašuje, ta napreduje! j Naročite - j znamenite svetovne romane: Coster-Debeljak, Ulenspiegel. Roman. Broi 60 Din, ve*. 70 Din, pošt 3 Din. Fogazzaro-Budal, Svetnik. Broš. 64 Din, rez. 72 Din, poŠt. 2 50 Din. Barbusse-Debeljak, Ogenj. Roman. Broš. 30 Din, vez. 38 Din, pošt '„ fiO Din. Hurban Vajanskl • Albrecht, Leteče eeaee. Broš. 22 Din, vez. 2£ Din pošt 1-50 Dia Slenkiewicz-Mole, Z cgnjem in meSem. BroS. 106 Din, ver 120 Din, pošt 5 50. Zsdaja Jih Tiskovna zadruga v Ljuiiljoni Prešernova nlica 54-, i 3 8 a iaa*aaaass«aa*i 1 ■3—— — - Franjo Samec dri. SHnmmJrmimk Cilka Samec, roj Mu rs* poročena Sv. Ltaart w Slor. gor. Ljutomer 22. februarja 192S ^ 'W4s__ Od treh let naprej starega otroka se sprejme t dobro oskrbo (rejoj. Naslov se naj pošlje t upravo »Jutra« pod »Miren otrok« Naprodaj takoj == enonadstropna = trgouska hišo 5 pehamo na proinetuem kraju t Slo reniji zaraili bolezni za polovično vrednost. — Naslov pove uprava „Jtitra". »19, Vsak dan sveže namočena ?<* polenovka flnfcn l/erbič, Liuliliana ijančevanje ozdravi! hitro in ae da bi pijanec veilel, «AI>stiuentol». Dobiva sevste leuieub po 30.50, bo in t4ul)in R zpošilja ga proti oaprej*nji poslalvi zoeska (priporočeno pismo in £0 Din za poštnino in zavoininol, Sesellschatt t. chem. u. metallurg. Industr e m. b. H., Wien XIII 2, Wissgr.llgatse 5. o ccccecccccccaecococcccc©«c«<&c>cc© 0 e 1 Podeželske odre l 2 « 9 opozarjamo e I oa mm igre i; zbirke Ur. i Schonherr, Zemlja. Življenska kome- e dija, 15 Din, po pošti 75 p vež. S Svoboda - Govekar. Poslednji mol « Veseloigra 14 Din, po pošti 75 p feč. S Linhart, Županova Micka. Komedija § Veseli dan ali Matiček se ženi. g Komedija 20 Din, po pošti 1 Dia več. g V kratkem izide: JS Nučič - Govekar, Narodni posianeo. c c Naročila sprejema: S Tiskovna zadruga v Ljubljani | Prešernova ulica 54. | Ha-Ha* Ha ne bodei strjjal ne, imam mo^no obleko, ker sem kupil sukno V valetrgrovlni R. Starmeckl, Celja Št, 20, katera rai-pošilj.i lr[>eino sukno m 60 Din, močan ševjot m 70 Din, fini kamgarn m 90 Din. Ilustrovani cenik z čez 1000 slikami se poSlje vsakrmu zastonj, vzorcioariram sa tvorničkim jamstvom tafcodjer n naj-im. 75a Jrnpnje stalno v vsaki množini, in sicer: pohance, kura za peči. kure in purane, ter jo plačuje po najboljših dnevn.h cenah v 1 M Čakovec (Medismurie). T.I*Jon S*. 3, 4. nt* G£Z KCMPRE^OSH ROriOL-L^B-URE Generalna zasfupstvo Motoremabrik Darmstadt h'UHS E STROJE i!B$M][ Poglejte naše sk sd šče Piacevne polakšice kompte na montaz-i 8 R R C F! UM d. i ZAGREB, PantJVČak IB. LEIPZIGU U PROLJEČB 1925/ OD 1.-7. MARTA TEHNIČKI SAJAM OD 1.-11.MARTA. Vsa noiasnlla kakor lurtl nakatila za seimski znak In adresar daj« častni zastopnik za tirvatžko, Slavonijo, Slovenno in Dalmaciio 766-a Sokolovič & Co. Bied^srodna odpira in c rinsKO posredništvo Tel. 25-73 Zagreb Paromlin Prodam j dvovprežno „Viktorija* j kočij«, lovski voz, 2 konjski opremi, 2 sedli, ace-I tilenski aparat, različno pohištvo iz trdega lesa, dobro ohranjeno, skoro novo, po n^odni ceni. Poizve sa v trgovini Treo nasledniki na Jesenioah tOOS" Elitni e'ek!r1Cnl lits-itelji „V£SNA" 1«. Pcj finik. L'Db!!ana. 61«-da|j»k8 ui 8. II. (Pik. zavri) fotografira t svoieui ateljeja maske celo ncl in sicer za športni karaenal, Slavi«*«. SalEtlovs malfcerai!« In tekniSkl p!ei — Drageicii pi itart&ili CSICa m Ost «4 8—12 it U—18 sra. s H i š a s tremi stanovanji, t neposredni bližini nova hiša s dvema stanovanjema ob deželni cfBti in vodi, pripravni za 'tale olirt, za hišums »ravnik in njiva na Savi pri Je