CLEVELAND, 0., FRIDAY MORNING, JANUARY 8, 1943, LETO XLVI. - VOL. XLVI. Rusi so zavzeli 61 naselij je poudarjal včeraj predsednik Roosevelt, ko je govoril obema zbornicama kongresa. Naciji in fašisti so vprašali in dobili bodo - dovolj, je izjavil predsednik Kadar bomo zavezniki udarili na evropo, bomo udarili z vso silo, je zatrjeval roosevelt Reprint Prom The Milwaukee Journal Na sliki v gornjem levem kotu vidite mladega slovenskega letalskega poročnika Louis J. Kima iz Milwaukee, Wis. Spodaj sta njegova ponosna Sitaršak Mr. in Mrs. Mihael Kirn, ki vodita gostilno v Mttwamiee, Wis. Louis je bil nedavno doma na dopustu, da se je nekoliko oddahnil od bojev na Daljnem vzhodu. Kirn je sam zadel z bombo nek japonski rušilec, da se je potopil. Vodil je svoj roj v 40 napadih na Japonce. Njegovo letalo je bilo samo enkrat zadeto. Za svoje hrabre čine je mlademu poročniku podaril poveljnik ameriških marinov na Guadalcanalu krasen meč, ki gc* je nosil nek japonski general, predno je bil ubit na Guadalcanalu. Po 15. januarju se ne bo več smelo pošiljati paketov čez morje Washington. — Vojni tajnik je odredil, da se po 15. januarja ne sme več pošiljati zavojev vojakom preko morja. Poslati se bo smelo samo kak predmet, katerega vojak izrecno zahteva in če to odobri njegov poveljnik. Pa tudi taki paketi ne bodo smeli tehtati več kot 5 funtov in ne bodo smeli biti daljši kot 15 palcev. Revije Jln časopisi se smejo pošiljati vojakom preko morja samo od tiskaren in samo, če je vojak naročnik. Vojni tajrtik je izdal to odredbo radi ogromnih pošiljatev, ki gredo neprestano vojakom ter ni dovolj prevoznih sredstev na razpolago. i -o- Občni zbor čitalnice V nedeljo 10. januarja bo občni zbor Slovenske narodne čitalnice v čitalniških prostorih, 6417 St. Clair Ave. Priče-tek ob 1:30 popoldne. Članstvo Jugoslovani v severni Afriki London. — O priliki proslave jugoslovanskega narodnega dneva v Livingston Hall-u v West-minster-u, katerega je priredila tamošnja "Jugoslav Society," je podpredsednik vlade, g. dr. Krek v kratkem nagovoru povedal, da se je nahajala med onimi italijanskimi divizijami, katere so Nemci zapustili v puščavi, tudi tržaška divizija. V tej diviziji je bilo približno 2,000 Jugoslovanov iz onega slovenskega ozemlja, ki je bilo po mirovni pogodbi po pretekli vojni, prepuščeno Italiji. Ko so zavezniki zajeli ta del italijanske vojske, so se vsi Slovenci prostovoljno prijavili v vojaško službo zavezniških armad v Severni Afriki. -o- Pomanjkane delavcev v Hrvaški Dne 8. decembra je javil radio Paris, da je hrvaška delavska zbornica dognala, da se nahaja 400,000 hrvaških delavcev Nikola Tesla, slavni izumitelj, je umrl | New York. — Nikola Tesla, star 85 let, veleum na polju električnih iznajdb, je umrl v četrtek zvečer v New Yorlcu. Sin grškega očeta in srbske matere je bil rojen 10. julija 1857 v Smiljanu na Hrvaškem. Višješolsko izobrazbo je dobil na univerzi v Pragi. Leta 188.1 je dobil patent na svoj prvi izum v Budimpešti, j Tri leta pozneje je prišel v Ameriko. Nekaj časa je delal pri izumitelju Thomas Edisonu, kjer je delal načrte za motorje in generatorje. Kmalu potem je pa začel na svojo roko in je pošiljal v svet nebroj iznajdb v elektriki. Kmalu je zaslovel kot genij v raznih električnih aparatih. Vse svoje življenje je ostal samski. K počitku je šel skoro vsak dan ob 5:30 zjutraj in vstal je že ob 10:30 dopoldne. -o- ■ Amerikanci so potopili dva japonska transporta in uničili 18 letal Avstralija, 8. jan. — Pri svojem ponovnem poskusu, da bi izkrcali ojačenja na Novi Gvineji, so Japonci'izgubili dva velika transporta, katerih eden je bil natrpan z vojaštvom. Obenem so izgubili Japonci tudi 18 bojnih letal. Zavezniški letalci so spazili japonski konvoj 30 milj od Nove Britanije. To je bilo na 6. januarja! Najprej so zbili 8 japonskih letal, ki so hotela braniti ladje, nakar so vrgli bombe med ladjevje. Kmalu zatem so dospela na pozorišče druga zavezniška letala, ki so zbila še 10 japonskih letal in tako dobro pogodila dve transportni ladji, da sta se takoj potopili. -o- Smrt Franja Žebot-a London. — Jugoslovanska vlada je prejela vest, da je v zloglasnem koncentracijskem taborišču v Dachau (Nemčija) umrl g. Fran j o žebot, bivši narodni poslanik in podžupan mesta Maribor. je vljudno vabljeno, da se v obilnem številu udeleži. Dr. Crile umrl Včeraj je umrl svetovno znani kirurg, George W. Crile, ustanovitelj znane Cleveland klinike. Bil je star 78 let. V zadnji svetovni vojni je bil načelnik ameriškega zdravniškega kora v Franciji in je imel čin brigadirja. v inozemstvu in da se 200,000 izmed njih nahaja v Nemčiji. V bolnišnici . Mrs. i Anton Laurich, 212151 Arbor Ave., Euclid, O., je bila odpeljana v Mt. Sinai bolnišnico. Nahaja se v 3. nadstropju, ward 3. Prijateljice jo lahko obiščejo. Smrtna kosa Nagloma je umrl Joseph Prusnik, star 73 let, stanujoč na 15013 Sylvia Ave. pri družini Marinčič. Pogreb ima v oskrbi Želetov pogrebni zavod. Čas pogreba še ni določen. OČE 9 OTROK GRE V MORNARICO Jefferson, Pa. — Evan Wen-rich, star 34 let, po poklicu farmar, odide ta teden k mornarici. Doma bo pustil ženo in 9 otrok. Vlada bo plačevala ženi zanjo in za otroke $120 na mesec, dočim bo on zaslužil $78. Toliko doma na farmi ni zaslužil. Moskva, 8. jan.—Ruska armada, ki prodira ob spodnjem teku reke Don in v Kavkazu, je včeraj pognala Nemce iz 61 na-'selij. Ta« ruska kolona je oddaljena manj kot 75 milj od Ro-!stova ob Ornem morju. V Kavkazu požiga j o bežeči Nemci za seboj vasi, trdi polnočno poročilo. Berlinski radio je sinoči prvič priznal, da se nemška armada v Kavkazu umiče nazaj. Radio, ki je dolgo časa molčal o bojih na ruski fronti, je šele zdaj prišel na dan s poročilom o umikanju nemških čet v Kavkazu. Toda umik se vrši, kot se je trdilo na radiju, po "stra-tegičnih načrtih." Sinoči je javljalo rusko poročilo, da je ruska armada ob Donu zavzela dvoje železniških križišč, nek kolodvor in 14 naselij. V severnem Kavkazu so pa Rusi vzeli Nemcem 40 naselij in dva okrajna središča. \ Nemški umik v Kavkazu kaže na koncentrirano ofenzivo ruske armade, ki ogroža vso nemško silo v Kavkazu. Rusi so včeraj zavzeli važno mesto Bolšaja Orlovka, 75 milj vzhodno in nekoliko severno od Rostova. Rusi poročajo, da Nemci ne morejo vzdržati udarcev ruske armade v Kavkazu. Neprestano se umičejo, zažigajo vasi za seboj, razstreljujejo mostove in polagajo mine v ceste. Angleži so izgubili včeraj zavzeto višino v Tuniziji Severna Afrika, 7. jan. — Nemci so pregnali angleške čete z višine pri Jebel Azzag, katero so bili Angleži iztrgali Nemcem en dan prej. Ta višina obvladuje cesto, ki vodi v Ma-teur, in ki je oddaljen 20 milj od Bizerte. Osma angleška armada v Libiji se je ustavila pred nemškimi utrdbami kakih 180 milj zračne poti od Tripoli in počiva. Nemci so spustili v Algeriji, daleč za zavezniško armado svoje parašutarje, katerim je bil prideljen nek domačin za vodnika. Vodnika so ujeli in ga ustrelili. Na operacijo Mrs. Josephine Maček, 14614 Sylvia Ave. se nahaja v Glen-ville bolnišnici, kjer je bila v četrtek operirana. Obiski so dovoljeni, Zopet zaplenjeno žganje Vlada je včeraj zaplenila 116 zabojev žganja, katerega lastnik je, kot trdi policija, neki Anthony Amato, ki vodi gostilno na 1715 E. 55. St. Na to žganje ni bil plačan zadnji federalni davek. Ne dovoli jo bonusa Vladni delavski urad ni dovolil White Motor Co., da bi plačala 2 odstotka bonusa svojim 3,400 delavcem za prošlo leto. Isto je odklonila Diamond Alkali Co. v Painesville. Prestala operacijo V torek je srečno prestala operacijo v Mt. Sinai bolnišnici Mrs. Louise Zeleznik, 6418 Spillcer Ave. Nahaja se v tretjem nadstropju, ward J. Prijateljice jo lahko obiščejo. -o- Kupujmo obrambne obveznice in znamke! Girardska naselbina poroča sledeče novice o naših fantih: Pvt. Viljem Ponigar je bil ranjen v bojih nekje v Afriki. Za hrabrost je bil odlikovan s častnim križcem. — Njegov brat korporal Alvin se bori proti Japoncem nekje na Daljnem vzhodu. — Pfc. Joseph Gorenc naznanja iz Guadalcanala, da ameriški marini, pri katerih služi, dobro klestijo Japonce. — Raymond Juvančič je bil povišan v korporala. — Corp. Joseph Piškur jo. bil nedavno doma na dopustu. — Edward Umek služi pri mornarici in je bil že v Afriki in nazaj. — K letalcem, mornariški oddelek, se je vpisal David Rostan. — Vsem vrlim gi-rardskim fantom želimo vso srečo in pa zdrav povratek iz vojne, (■a |*a Id Naša najstarejša podporna organizacija, KSKJ, je imela ob koncu leta 1942 že 1650 svojih članov v ameriški bojni sili. PaČ častno število. m m te Iz South Caroline se je oglasil Fx-ank J. Kožuh ter pošilja najlepše pozdrave vsem prijateljem in znancem. Rad bi videl, če bi se ga spomnili s kako kartico. Njegov naslov je: Pvt. Frank J. Kožuh, "C" Btry, 4th Bn. F. A., 77th Inf. Trng. Regt., Fort Jackson, South Carolina. Ki m »a Vse svoje prijatelje in znance pozdravlja Harry Beretič in se jim priporoča za kako pismo ali kartico. Njegov naslov je: Pvt. Harry Beretic, 306 Rec. Reg. APO 77, 77th Div. Fort Jackson, South Carolina, m l*a Mr. in Mrs. Joe Brodnik, 18611 Muskoka Ave., sta dobila obvestilo od sina, da je z dobrim uspehom končal radio šolo. Postal je korporal in bil imenovan učiteljem za radio. Corp. Joseph je pri marinih in njegov naslovi je: Corp. Joseph L. Brodnik, M. A. D., N. A. S., Tr. Sqd. No. 1, 1 R 1 2 E — 51, Jacksonville, Florida, čestitamo Joe. k na-> f predku! » fc Sem čez morje se je oglasil poznani Frank Glach, Cleve-landčan, ki želi vsem čitateljem Ameriške domovine srečno novo leto. Njegov naslov je>: Pvt. Frank Glach, 35511822 A. P. O. 695, C. D. c/o. Postmaster New York, N. Y. ISl is ® Pvt. Billie Lužar je bil na tridnevnem dopustu pri svojih starših, Mr. in Mrs. John Lužar, 3663 W. 58. St. Njegov naslov je: 1590 Service Unit. Tent City, Camp Perry, O. Na 4. januarja je pa odšel njegov brat k obrežni straži. Začasno je nastanjen v Clevelandu. Vso srečo, fanta, in zmagovit povratek. K IH ID Corp. John Smrfytik, sin Mr. in Mrs. John Smrtnik iz 19712 Muskoka Ave. je prišel za en teden domov na dopust iz Texasa. »a Rs Pa Pfc. Edward Rakar je prišel na dopust za 10 dni k očetu George Rakar, 1067 E. 69. St. Prijatelji ga lahko obiščejo na gornjem naslovu. Edward služi v Sabina Pass, Texas. t® Ps pa Edward Godic, sin Mr. in Mrs. Frank Godic, 1105 Norwood Rd. odide v soboto k mornarici. Le srečno jadraj, Eddie in vrni se zdrav zopet domov. Pa te l*a Pvt. Robert C. Leveč, sin Charlesa in Frances Leveč, 1073 Addison Rd. je prišel za 10 dni na dopust. V Fort Benning, Georgia je napravil izkušnje za parašutarja. Ravno danes obhaja svoj 21. rojstni dan. želimo mu vse najboljše. Njegov naslov je: Pvt. Robert C. Leveč, Co. "D," 506th Prcht. Inf. Fort i Benning, Georgia. lANDf * STAMPS AMERIŠKA If DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN J^zZ^ZT „ SLOVENIAN MORNING IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSFApER *0.6 Silna produkcija materiala v naših tovarnah le postavila Zedinjene države na pot zmage ■ Washington, 7. jan.—Predsednik Roosevelt je danes pova-°bema zbornicama kongresa, da se zadeva Združenih naro-|v p°miče proti Evropi, Aziji in Afriki, podpirana od "čudež-! Produkcije" v Zed. državah. V letu 1943, je poudarjal Mr. ^sevelt, bomo uspešno napredovali na potih, ki vodijo v Ber- Rim in Tokio.-- IKoosevelt je apeliral na kon- , I s> naj pozabi začasno na : potnske odredbe in naj de- . za edinstvo v deželi. I Prerokujem sicer, kdaj : I a v°jna končana," je govo- < ter izjavil:h | lske sile so vedele, da mo- i P zmagati leta 1942, ali pa lbafn° izgubiti vse- Ni mi ' La Se posebej povedati, da < LCe zmagalo v 1942." 1 I r-Roosevelt je nazval Zdru- < |Vo^rode kot najmogočnej- i L 3 ašk° zvezo v zgodovini, ki i jLeJJO ostati zed in j eni ter v o j n i vsak poskus 1 | ' Italije in Japonske, 1 S 'Ploh vsakega naroda, da bi ] oborožil. * tičr?JVeČJi in najvažnejši stra- 1 fl94„razv°ji vojne slike v le- - 1 fro bili dogodki na rus" 1 k "p govoril predsed- 1 ialii Junaška obramba ; Iskii erada, drugič, ofenziva ' L , flmade, pričeta v novem- ni P°nehala in ki je 1 4r & slJajne uspehe." « Čl edhik je zagotovil kon- 1 naša defenziva proti 1 Nen Čas preteklosti- "Naš 1 0 k , Jf zdaj prisiliti Japon- 1 tavi]i°3U' Prošl° leto sm« jo V j° nameravamo Padati" j. Položaja v Afriki je : doo.?SeVe?t zastavljal, da 1 iga QS^Ske sile pregnane z juž->riQ r°ž j a Sredozemskega J a, "Ka 'ronf'.Se. tiče dru£e fronte v JdaHj. je rekel predsednik: v p 1 bomo in silno udarili J^ropi. Povedati pa vam >rvešk-m' ak° b°mo udarili v Kfj, ' ali v zahodni Evropi, 1 ,2emski, Belgiji ali Fran- J v Sardiniji, ali v Sici- eh t .,Preko Balkana, ali na ;,Ročkah hkrati. iede nU Zaeot°vim vam, da ne krili t0' kje in kdaJ bomo o Ua evropsko celino, boji 2 Angleži in Rusi uda- k hor?T 2 vso sil°- Dan in izstre?-0 kupičili tQno za tono ke iJIVlh snovi na njih to- fni6čaVavne naprave in pri- ilsto i c | PrJ.e P°v,edal glede ofenziven.1 ^Ponski, katere pro-|n nn v adjah in letalih vsak Ivsak T'JUje' medtem ko na-k bo v raste> Japonski na-L0 ° Usi1 našo moč, kadar L j ^arili na njih lasten Ni 7 neprestano bombar-idnik Zraka' je rekel pred- PošfpZdruženi narod> si Želi-*jal M* ^ je iz-htje / , Roosevelt. "Naši ž Pa, ki se danes borijo, si f sam° trajnega miru, ampak tudi trajne zaposlitve zase, za svoje družine in sosede, kadar bodo odložili orožje. "Naša mladina, fantje in dekleta, hočejo zagotovila proti ekonomskim težavam in to zagotovilo jim lahko in mora preskrbeti naša vlada." Mr. Roosevelt je izjavil, da je ameriška industrija delala čudeže v produkciji in da je ponosen na to. Povedal je tudi, da smo pomnožili svojo bojno silo od 2,000,000 na 7,000,000 mož. Prošli mesec je bilo izgotov-1 j enih v naših tovarnah 5,500 letal, je povedal predsednik in produkcija se še viša. Vse leto smo zgradili 48,000 bojnih letal, kar je več, kot so jih zgradile Nemčija, Italija in Japonska skupaj, dalje 56,000 vozil za vojno, 670,000 strojnih pušk, 21,000 topov proti tankom, 10,-250,000,000 nabojev za puške. Kar se tiče naroda doma, je ; priznal predsednik, da bomo . čutili vojno nekoliko bolj z raz- J nim racioniranjem, toda je pri- } stavil, da je malo Amerikancev, katerim bi bilo več za dobra je- ] dila kot za patriotizem. Mr. Roosevelt je priznal, da je sedaj okrog poldrug milijon ameriških vojakov, mornarjev, marinov in letalcev v vojni službi izven našega ozemlja na raznih bojiščih. Mr. Roosevelt je hvalil Kaj-šeka, Churchilla in Stalina. Zbornica je pa najbolj ploskala, ko je imenoval ime kitajskega general Kajšeka. -o- Novi uradniki Društvo Tabor št. 137 SNPJ je izvolilo za letos sledeč odbor: Predsednik Frank Stemberger, podpredsednik Rudy Rožanc, tajnik Anton Zeleznik st., blagajnik John Vatovec, zapisni-karica Rose Vatovec, nadzorni odbor: John .Fabjančič, Anton Zeleznik Jr., Rudy Rožanc, bolniški nadzornik Frank Lukač; zdravniki dr. Perko, dr. Vikto-rin, dr. Sinkola, dr. Vouk. Seje so vsako 3. nedeljo v mesecu dopoldne v SDD na Prince Ave. Zaroka Mr. in Mrs. John Asseg, 15638 Holmes Ave. naznanjata, da se je zaročila ni ju hčerka Alice z Mr. Joseph Kožarjem, sinom Mrs. Rose Tomažič iz 723 E. 157. St. Oba zaročenca sta zelo aktivna pri fari Marije Vnebovzete. Važna seja Nocoj ob sedmih bo v Slovenskem društvenem domu na Holmes Ave. važna seja društva Napredek št. 132 ABZ. članstvo naj se udeleži v polnem številu., na rra pa Naši vojaki lm Mi "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor «117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland, Ohio Published dallv except Bundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 2a Ameriko In Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta $4.0C Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po poŠti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna Številka 3c SUBSCRIPTION RATES: Onited States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year V. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 lor 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th. 1909. at the Post Office at Cleveland, Ohio, undor the Act of March 3d. 1878. No. 6 Fri., Jan. 8, 1943 Stvarne besede odličnega Slovenca ,' s . - (Konec). Od 1. 789., ko je sin Karla Velikega Pipin premagal Slovene, do 1. 1919. so bili ti pod posrednim ali neposrednim sprva frankovsko-nemškim, pozneje nemškim gospodstvom. V tej toliko let trajajoči nemški fevdalni dobi, je bil Slovenec v popolni oblasti nemških plemičev in grofov. Ti so bili resnični lastniki njegove zemlje, njegovega telesa in njegove duše. Iz svobodnih posestnikov so postali najemniki in užitniki. Zemljišča niso smeli nikomer prodati, niti ga zapustiti. Stiskani na eni strani od nemških gospodov, katerim so morali robotati, dajati desetino in večne davke, na drugi strani, od 15. stoletja naprej, po Turkih, ki so skozi 300 let pustošili naše dežele, so bili naši predniki v tako brezupnem in obupnem položaju, da bi bili morali poginiti, ako bi ne bili — Sloveni, torej narod, ki je rodil Črtomire in druge slične junake. V vsem svojem "ponižanju in razžaljenju" je naš praded vzbujal celo v Nemcih toliko nehotnega spoštovanja in strahu, da so se nemški koroški deželni knezi do 15. stoletja uvajali v svojo službo na slovenskem gospo-svetskem polju v — slovenskem jeziku. V vseh teh stoletjih preganjanja in sistematičnega zatiranja so Slovenci ohranili svojo samobitnost, svoj jezik, svoje običaje in svojo vero. Trmast narod, zares, klen in neupogljiv narod, inteligenten narod, narod, ki pač zasluži boljšo usodo, kakor mu je bila dosedaj odmerjena. Vsa tako hvaljena nemška kultura ga ni mogla pridobiti in asimilirati vsa nemška brutalnost uničiti. Res, da je krvavel — kako tudi ne — in mnogo sloveaskega življa je tekom stoletij izginilo v nemškem morju. Toda, po več ko enajststo letih suženjstva, je jedro slovenskega naroda ostalo nedotaknjeno in življenjska sila njegova nezlomljena. Naravnost zgodovinski čudež je, da je mogel slovenski narod v vsem svojem trpljenju še sploh misliti na kako kulturo delo. In vendar je mislil in — deloval na kulturnem polju. Slovenski narod, ki je bil v Avstro-.ogrski brez svoje univerze, skoro brez slovenskih srednjih šol, je dal svetu Prešerna, katerega soneti se morejo v vsakem pogledu meriti s soneti Italijana Petrarke; rodil je Cankarja, tega glasnika socijalno zapostavljenih, slovenskega Pješkova — Gorkega, le da je njegovo zajetje življenja neprimerno globlje in njegov jezik odločno lepši; vzgojil je goriškega slavčka Gregorčiča, čigar zdrava lirika ne najde tekmeca med osladno-sentimentalnimi nemškimi liriki in — celo vrsto drugih. Ta narod, ki se je moral v potu svojega obraza boriti za vsakdanji kruh, je našel dovolj časa in sile, da si je ustanovil književno družbo sv. Mohorja, ki je štela pred 1. 1914. okoli stotisoč ud'ov in knjige te družbe so se nahajale in čitale v vsaki kmečki in meščanski hiši. Dejal sem — čitale! 'Ker naš narod je znal brati in govoriti lepo slovenščino. V Slovencih je bilo samo 3.5% analfabe-tov (ljudi, ki niso znali brati in pisati.) "Visokokulturm" italijanski narod p;i se je v istem času ponašal z nad 60' analfabeti v južni Italiji in so nemški kmetje govorih narečja, ki se tako razlikujejo od pismene nemščine, kakor se razlikuje kak afriški jezik od angleščine. Gospodarsko smo se visoko dvignili že v pokojni Avstriji, akoprav nam je ista delala ovire, kjerkoli je mogla. Razne denarne zavode, posojilnice, zadruge smo imeli skoro v vsaki vasi. V književnosti in znanstvu smo se mogli meriti z najkulturnejšimi narodi, naši zastopniki umetnosti so bili svetovnoznani. Mi lahko dokažemo svetu, da smo popolnoma usposobljeni, da živimo življenje samostojnega kulturnega naroda v družini ostalih kulturnih narodov. Le enega nismo poznali in nismo hoteli poznati in ne maramo tuai v bodoče, to je, raznih nadvojvod, grofov in sličnih plemenitašev, kakor se imenujejo. Nismo imeli svojih, še manj si želimo madžarskih, italijanskih in nemških. Narodom inferijarne ovčje menfcalnosti so taki gospodje morda potrebni. Naš narod pa je vse prev,eč inteligenten in demokratičen, da bi si pustil ukazovati od kakih lenih in degeneriranih plemenitašev. Nadvojvoda Oton in laški grof Sforza se menda zelo trudita, da bi nas Slovence vzela v svoje varstvo. Tema dvema gospodoma in vsem ostalim, ki gonijo slične želje, kličemo jasno, odločno in enkrat za vselej: Nikdar! V kolikor; bo na nas, ne bomo nikdar trpeli, da bi en sam Slovenec še kdaj ječal v tujem robstvu. Slovenci ne potrebujejo nikakega tujega varuštva. Živeli so kot miren in delaven narod na svoji zemlji in niso nikdar iztezali rok po tujem. Zgodovina Slovencev je čista in neomadeževana od krvi nedolžnih. Ako nadvojvoda Oton in grof Sforza hočeta komu nakjoniti blagoslov svojega vodstva, naj nemudoma zapustita Zedinjene države ter se podasta v Nemčijo in Italijo ter svojim rojakom, ki kakor volkodlaki v sadistični nasladi lokajo slovensko kri v slovenski deželi, tem naj govorita o kulturi in člo-večanstvu. Prav sedanja svetovna vojna dokazuje, da laški in nemški narod, kljub vsem težkim in svarilnim naukom, ki jima jih je dala zgodovina, še vedno nista postala dorasla, odgovorna in civilizirana. Narodi pa, ki še niso dosegli naj-prifriitivnejše stopnje civilizacije in kulture, si ne morejo prisvajati varuštva nad civiliziranimi narodi, ampak sami bodo morali sprejeti varuštvo istih vse do onega časa, ko bodo izpregledali, da se svet ne da vladati z ognjem in mečem. J)ne 8. januarja 1. 1943 bo preteklo 25 let, kar je pokojni predsednik Zedinjenih držav Woodrow Wilson objavil svojih 14 točk, kjer govori v 10. in 11. o samoodločbi av-stroogrskih Slovanov. Zelje tega predsednika slavnega spomina se niso docela uresničile. Vsled londonskega pakta in rapallske pogodbe je stotisoče naših rojakov prišlo pod tujo peto. V kabinetu pokojnega Wilsona pa je bil mož, ki še živi, ki je največji mož sedanje dobe in o katerem smo prepričani, da je bil istih idej ko pokojni* Wilson. To je sedanji predsednik Zedinjenih držav Mr. Franklin Delano Roosevelt. Na njega se obračamo s ponižno prošnjo, da po1 tolikih stoletjih suženjstva reši ubogi, toda pošteni in zmožni slovenski narod smrti in pozabljenja. (Naprosilo se me je, da naj izdelam gornji referat za Narodni kongres. Torej ga priobčujem v "Zarji." (Za kakšen temeljit referat pa seveda ni bilo dovolj časa.) ;■ l Newburske novice f . .....«■»«» -—■>,»»»»«»« . . . h SREČNO NOVO LETO VSEM BREZ IZJEME Mimo je Božič in nasledni prazniki, sv. Štefan, sv. Janes Evangelist, Nedolžni otročiči in drugi. Da nas niso motile misli o številnih onih, kateri morda nimajo niti sledu Božiča na bojnem polju, bi bil letošni praznik rojstva Gospoda našega Jezusa Kristusa eden najves.ele.j-ših za večina delavcev, farmarjev in vseh onih, kateri v potu svojega obraza jedo svoj kruh. V letu 1943 smo. Kaj nam bo prinefelo to leto? Zmago? Morda, vsaj upamo in molimo, da, molimo za to. Ni vse ležeče na naših' bombnikih in tankih in na število ladij, ki jih zgradimo. Kadar se nas bo Bog usmilil, to se pravi, kadar se svet spametuje in se obrne nazaj k svojemu Stvarniku, takrat bo vojne konec. Toliko bo svet kmalu spoznal, da brez priznanja Boga kot našega vladarja, ni prave kulture in ne stalnega miru. Najbolj napredni narod v vedi in znanstvu, sploh v materialnem oziru, se je pokazal nečloveškega, krutega in zverinskega. Zakaj ? Brezverska kultura, ni kultura. * * * Torej velja tudi glede vojne rek, ki pravi MOLI in DELAJ. Oboje .je potrebno. Bombniki morajo biti in tanki. Zato nam vlada naklada davke in prosi pomoči. Obenem pa nas predsednik Združenih držav tudi poživlja k molitvi. Pameten mož, ta naš predsednik. Hitler hoče brez molitve in Boga premagati ves svet. Pa mu ne bo uspelo in najbrže že sam spoznava, da je založil večji kos, kot pa bo mogel prežvečiti. Celo ruskim komunistom se je začelo svitati, da ima morda vse eno še Bog kaj za reči na tem svetu in so zato najbrže, kot smo brali, ustavili bogokletni list "Bezbožnik." * * * Ljudje ( smo precej podobni malim otrokom, katerim so starši prepovedali igrati se z ognjem. Otroci ne ubogajo, mislijo, da se znajo varovati sami. Ogenj zanetiti znajo, ali požar ustaviti ne morejo. Tako je s svetom, ki sicer zelo dobro zna napraviti, si vsako j ako gorje s prelamljanjem božjih zapovedi, toda gorje odpraviti in ustaviti ne more in ne zna. * * * "Mi neprestano skušamo ozdraviti bljižnjega naših lastnih napak." Tako govori neki pisatelj in ima zelo prav. Krivo je to, da imamo oba očesa obrnjena od sebe. Zato pa imajo vsi redovi v svojih dnevnih opravilih tudi vsak dan petnajst minut izpraševanja vesti glede svoje previa daj oče napake. če bi to vpeljale tudi družine, bi v marsikateri družini lažje izhajali drug z drugim. * * * Pozor farani! Nov "Honor Roll" naših fantov pri vojakih je bil postavljen v cerkveno vežo. Preberite ga in poglejte, če je. tudi VAŠ VOJAK na tej listi. ičie ga ni, potem nam pošljite nemudoma njegovo ime, da ga vključimo. Mi smo skušali kar se je dalo napraviti popolen imenik. Toda pri tolikih imenih in vsled preobilega druzega dela se je prav lahko zgodilo, da smo katerega zgrešili, ali po naf-ši, ali pa po vaši krivdi. Mi želimo imeti VSA IMENA naših fantov iz te fare na tej listi, ki bo pozneje pritrjena na stranske oltarje v trajni spomin njim in VAM. Zato pa skrbite VI, da bo vključen tudi VAŠ, če še ni. POŠLJITE NAM IMENA. * * * Pa še nek a j: Novi farni VESTNIK, ki je sedaj v delu, bo nekaka ZGODOVINSKA KNJIGA, v kateri bi radi imeli slike vseh naših fantov, kateri se borijo za mir na svetu in za svobodo naše dežele. Slika v Vestniku bi bila trajni spomin vašega sina, oziroma moža. To knjigo bodo videli tudi poznejši rodovi in bodo ponosni, da je nekdo izmed sorodnikov se boril za to, kar bodo oni uživali. Sami pa boste spoznali, da vse to nekaj stane. Klišej in tisk imena pod sliko in prostor v Vestniku bo stal $5.00. Kdor želi toraj imeti tak skomin, naj prinese sliko in denar za stroške do konca tega meseca. m * rt Naši novi farani so: Michael Samarge, Carol Ann Novak, Judith Ann Modic, Mary Rosalinda Bradač, David Louis Strainer, Patricia Rose Adler, David Novički, Clarence Tabernik in Mary Ann Dardzinski, Ronald Papež, Katherine Zuppan, Patricia Jean Gregorič. Če bo vojna trajala dolgo invbodo vsi naši fanti na fronti, bo treba dati "oder" za več moških. * * >K "Vesel sem bil v življenju in vesel tudi umrjem," tako je zapisal 77 letni Harry L. Day pred smrtjo, ko je naročil, naj ne bo prevelikega žalovanja za njim. Tako mora zapisati le kristjan, kateri je vedno skušal spolnova-ti voljo božjo, in če je kedaj slučajno padel v greh, je takoj tudi ustal in obžaloval. Zaupanje v Boga rodi srečo in veselje. * * * Prihodnja nedelja je dan društev Najsvetejšega Imena. To je Kristusova vojska. Možje "in fantje, na noge! Komunisti imajo svoj dan, socijalisti imajo svojega. Ali naj se člani društva Najsvetejšega Imena skrijejo? Sram bi jih moralo biti, če bi se. Zato pa na plan. Zjutraj med mašo ob 7 je skupno sv. obhajilo. In nikdo naj se ne izgovarja, "saj sem bil za Božič." Saj si tudi za Božič jedel in hranil svoje telo, pa gotovo nisi rekel svoji ženi: "ženka, nič ne kuhaj te dni. Sem se za Božič dobro najedel pa napil." Kakor telo, tako duša potrebuje hrane, to si, že slišal stokrat, če ne večkrat. "Saj ne vem, kaj bi pri spovedi povedal." O ti svetnik svetniški ti. Pa, če res nimaš nič povedati, dobro. Potem ti pa ni treba k spovedi, potem prejmi pa sv. obhajilo brez zopetne spovedi. Saj ni zapisano, da bi moral človek iti k spovedi pred vsakim obhajilom; zlasti ne, če greš pogo- sto. Torej se nič ne kremži in ne izgovarjaj, kar pridi in prejmi svojega Boga, ne bo ti žal. * * V nedeljo popoldne ob 3 bodo litanije sv. Imena s kratkem nagovorom v cerkvi in potem seja za zvezo Najsvetejšega Imena. Za popoldan vabimo vse člane zveze in njih duhovne vodje in duhovnike sploh na sejo. * * * Dan je že dve minuti daljši. Ali niste opazili tega? Da nam Južna Amerika že pošilja sonce nazaj. Tako se ziblje svet sem in tja kakor gugalnica. Zakaj? "Narava!" Tako pravijo nekateri. Povejte nam vendar, kaj je to "Narava?" Kako, da "Narava" ve kaj mora delati, da se ohrani ves red na svetu? Povejte, no. * K * Za Božič grejo ljudje radi domov. Tudi John Peternell, eden naših faranov je odšel tik pred tem praznikom domov — v nebesa. Pokojni je precej dolgo bolehal za hudo boleznijo, katere mu ni mogla nobena zdravniška (Dalje na 3 strani) --o- V nedeljo se vidimo V nedeljo večer se nas vljudno vabi na lepo prireditev, ki se vrši v cerkveni dvorarii sv. Vida pod pokroviteljstvom mladinskih društev pri fari sv. Vida. Namen te prireditve je zelo plemenit in vreden naše podpore. Kakor smo že brali lepa vabila ,se bo dobiček porabil za darila našim vojakom, ki se nahajajo v službi strica Sama. Vsi, ki imamo sorodnike pri vojakih, dobro vemo, kako jih razveselimo z majhnim spo-minčkom od časa do časa. Pišejo nam, da so bili vsi v "luf-tu," ko so prejeli zavojčke od doma, pa naj si bo še tako malenkostna stvarca notri. Naša mladina, ki je še doma, -e tega dobro zaveda in zato bi se radi zopet enkrat spomnili vseh fantov od naše fare, ker vsi niso tako srečni, da bi dobivali stvari od doma in mi jih prav lahko razveselimo v kratki bodočnosti, ako se bomo odzvali, vabilu na to prireditev ter tako gmotno podprli dobro stvar. Torej vstopnina bo samo 50 centov in pričetek je ob osmih zvečer, tako bomo lahko imeli par ur lepe skupne zabave in vsi vemo, da v družbi človek vedno sreča prijatelja ali prijateljico, katero ni videl že več časa in vse to je za naše razvedrilo. In v teh resnih časih je koristno za naše zdravje, da si včasih odpočijemo živce. Kdor le more, naj pride v nedeljo večer k sv. Vidu v cerkveno dvorano, kjer bo naša mladina imela za nas pripravljeno lepo zabavo in če se bomo v lepem številu odzvali, jim bomo dali toliko več korajže za bodoče phireditve in to veselje bi morali ohraniti med seboj. Na svidenje v nedeljo večer! Albina Novak. -o- Članom dr. Najsv. Imena V začetku vsakega leta si delamo načrte, kako bomo gospodarili v dotičnem letu. Premišljamo, kaj bo treba letos popraviti pri hiši in kaj bi bilo treba napraviti novega. V društvenem življenju prav tako delamo načrte za tekoče poslovno leto, kdaj bo kakšna prireditev ali veselica itd. V nedeljo 10. januarja bo druga nedelja v tem mesecu. Vsaka druga nedelja v mesecu je posvečena sv. Imenu Jezusovemu, zato pa bomo imeli skupno sv. obhajilo v cerkvi fare sv. Lovrenca in sicer v nedeljo pri drugi maši, to je, ob sedmih zjutraj. Pridite vsi člani prav gotovo, petnajst minut pfed sedmo se zbiramo v cerkveni dvorani, da potem sku- pno odkorakamo v cerkev. Popoldne ob treh pa je cerkveno opravilo in nato pa bo.seja v cerkveni dvorani. Tudi na sejo pridite v velikem številu, ker bo gotovo precej zanimivosti in obenem pa tudi volitev odbora za leto 1943. V vojni smo. Naši sinovi se bojujejo na raznih frontah. Tudi mi stopimo v vojno in od-primo novo fronto. To je molitvena fronta, katero nam priporoča. Father Kazimir Zakraj-šek. Zato bi bilo pa priporočljivo in prav, da bi društva Najsvetejšega Imena osnovala novo fronto, v kateri bi prosili Gospoda vojnih trum, da odvzame to strašno šibo vojne od nas. Naše orožje ne bodo granate, bombniki in vojni zrakoplovi, kateri vsipljejo na zemljo smrt in gorje. Naše orožje naj bodo goreče molitve, katere naj hitijo pred stol božjega in pravičnega sodnika, Boga Stvarnika, v katerega jezo naj utolažijo, da bo zopet zavladal mir na zemlji, katerega smo tako potrebni. Pa ne samo člani društev Najsvetejšega Imena, vsi, prav vsi se zaupno obrnimo z gorečo prošnjo in molitvijo ter vzdihnimo večkrat: šibe vojne, reši nas o Gospod! "Prosite in se vam bo, dalo . . .," tako slišimo iz evangelija prošnji teden. Sleherni, kdor le prosi, prejme. Moja iskrena želja je, da bi se v letu 1943 vsi naši fantje zdravi in zmagoslavni vrnili domov. Dal Bog, da bi se naše želje uresničile kaj kmalu. Pozdrav, J. Resnik. -;0- Že pridemo Ko je angel oznanil pastirjem na trati rojstvo Gospodovo, so rekli: "Pojdimo pogledat, da vidimo, kaj je na stvari." Ta teden se vse navskriž oznanja v fari sv. Vida za nedeljo večer nekaj izvanrednega. Pravijo, da kaj takega pa še ne poprej. Do sedaj so nas vabile posamezne skupine, sedaj jih je pa kar enega pol ducata, bi rekel, stopilo, in ti so izbrali najboljše iz najboljšega, vse to da bi za začetek novega leta 1943 nam faranom dali podlage in korajže za vse dni tega leta. Naštevati kaj da bo, bi bilo preveč. Gotovo pa je, da bo "O.K." in da je vredno, da pridemo. Posebno pa še radi tega, ker se bo to pot zavzela mladina, mladinska društva, ki imajo nekateri od teh že veliko preizkušenj. Mnogokrat so nas že fino zabavali, kaj še v nedeljo večer, ko bo vsa ta moč zložena v en program. Za sebe sem prepričan, da bo vredno, da pohiti-mo v velike prostore pod novo cerkvijo, kjer smo se že mnogokrat prav fino in po domače zabavali. Zakaj pa ne bi šli, saj gremo v svojo domačo družbo in naši domači, ki so istega duha in prepričanja nas bodo zabavali. Ako bo kdo od nas v ta namen kaj potrošil, bo to šteto za domačo narodno obrambo. Bog živi naše, ki se trudijo, da bi nam veselje storili, obenem pa tudi našim vojakom kaj poslali. Anton Grdina. Glas iz Euclida Nedelja, dne 10. januarja, je določena kot praznik društev Najsvetejšega Imena po celi Ameriki. Na ta dan, katoliški možje javno pokažejo svoje prepričanje s tem, da skupno pristopili k mizi Gospodovi, k sv. obhajilu. Letos ima ta dan posebni pomen, ko je toliko naših mladih mož in fantov v vojni službi in se borijo za to, da bomo še nadalje imeli pravico svobodno spolnjevati svoje verske dolžnosti. V vseh taboriščih, kjer je ameriški vojak, bodo v nedeljo javno praznovali praznik Najsv. Imena. Ali ni toraj naša sveta dolžnost, da udi mi tu doma storimo isto? S>83 Toraj vsak katoliški mož,1 v nedeljo 10. januarja pr>:' pi k mizi Gospodovi in prej sv. obhajilo ter ga daruje svojega dragega vojaka. Pri nas tu pri sv. Kris' >f>r; ki liam bo marsikaj lepel )ris pomembnega polagal na.s1 Jal Torej naj ne manjka n° ^v ga člana v nedeljo zjutrSj;'ov kor tudi ne zvečer. Vabi"' 'ov< tudi vse ostale farane, P"1 ?ibc pa vas očete, ki imate siif 1 p armadi, da se nam prid1'1 ako Zvečer je pa seveda goto*1 o S( bo cerkev napolnjena od,plei šev in sorodnikov onih, ' v r imena bodo javno odkfiftud počaščena kakor tudi od gih, ki bodo skupno m0'1 eh'c srečen povratek vseh inf' He pravični mir. ' Pc Še enkrat vas vse vabi'"1 teda gotovo ne zamudite pri$ deti vojne slike. ftlj. Na svidenje v nedeljo M set nuarja pri sv. Kristini! nje Pozdrav! Za društvo a cl< svetejšega Imena fare sv' stine, drv Frank Hochevar, 1 0 Oi __,_________a i i. illlliii" ijk ;verjafl ^ af pf e «111»'" g Nesreča je hotela, da -f mornariški poročnik i111 poročnik oba zaljubila v istega dekleta. Da je b',1 sreča še večja, sta tu'' služila na isti ladji. Zatof na vso moč sovražila in j? la drug drugemu škodo^f1 vsaki priliki. Na ladji je navada, nik, ki ima službo, zapiše' žbeno knjige vse, kar se 1 njegove straže pripeti. ^ stopi nekega dne službi poročnik, vidi v svoje vel' čudenje zapisano v knjigo s pisavo poročnih' avgusta — podporočnik pijan." _ Podporočnik je buli' , časa v pisanje in ni vede bi napravil. Končno m" de srečna misel v glavo. * "( pero in zapiše: "15. avg1'' poročnik enkrat v e n d 3 zen." ŽALOST IN VESELJE Spisi Andrejčkovega Jožeta. eter, ki je bil nekdaj pri farjih, ali kakor mi pra-Pri kanonirjih, naučil se in(*i tudi nekoliko brati, pi-m računiti, kar je bilo rav-najneogibneje potreba, ako lotel izračuniti, kam poj de >la z najboljim uspehom, e ^e zadrvi v velikanska ne-:a okna, kakor se topničar-cagih norčujejo. To vse je obrniti v prid svojemu ncu- Gospod fajmošter so Poskrbeli potrebnih knjig, 'sako nedeljo popoldne je A1eša brati in pisati. Fan-® imel dobro glavo in ob času je bral že tako ko> je bilo veselje, in '0Va Pisava je bila tako li-da so se celo gospod faj-I čudili, ko jim jo je pri-nekega dne Peter pokanj ni imel Aleš nobenega J Vec, neizrekljiva želja ga >nala po vednostih. Kedar v°zil po vodi, vsedel se "enco in ondi pisaril, če je 0bl1 kak listič papirja, ali Prebiral in potem skušal Se enkrat v glavi ponoviti. ° SJ je izbistril um, ter si sl 11 mnogo lepih vednosti. e^ne in duševne vaje so p j j edino Alešovo vesele ure je plaval po Savi eSa do brega, plezal po lh skalah lahno kot srna, na visoke smreke, kjer jezdile vrane in šoje. Za-nJegov'ega ^zagorelega d> svitlih, živih oči in čr-°.0stlh las, sodili so abotni neverni ljudje, da ta fant ir. p kaka dru^a božja ti'li . vili so si, da so ga i- C1gani, da 'ima čudne L**, da lahko vsakemu bS itd,; ali Peter, bolj jaj an' nego oni nevedneži, no tje vsemu temu ter ilo^«V0je sosede obotnike, Sove kriv° S0di-'0 zaradi °bličja in nenavad-I cn°«ti, katero si je pri- akov mn°g0ter'h vajah" rQ a Ijudsk^ Ibojazen in Al^°Jenje je bilo tudi uzrok, v ltUdi P°zneje ni zaha-tud ak°ršno druščino, pa >Hli 1 111 mog,el> ker so se ga feu, j, ,vVa večerna. zabava je > Vadno po večerji neko- kdai Aleš' i in 7 breskvijo štiri zve- 'Oče i tri zaporedoma?" koncu ' fSte-le' kjer je ena Ai nekolik« bolj svetla?" «Je ,les radovedno. ^'voVte'.tiste; ~t0 je a, . * btin zvezde so ko-! p0Sdej Pa oje. ~ Sedaj [ondi u naravnost nad hišo 'tlo.v f Zapazil še drugo ,(J zvezdo." iJetn!6 imam- °če> - kako ; 110 miglja. "To je poljarska zvezda, dobro si zapomni. Meni jo je pokazal neki korporal, ko smo ravno neko noč marširali po temnem gozdu. Rekel mi je, da se po tej zvezdi človek lahko vedno ravna in razloči, proti kateremu kraju gre. Ta zvezda je na sever j i in vedno na jistem mestu. Mornarji se po noči ravnajo po njej." "Poljarska zvezda je to?" čudil se je Aleš ter jo pazno ogledoval. "Oče, ko bi se po Savi vozil, ali bi se tudi lahko ravnal po njej?" "Po Savi ni treba, ker imamo vedno obrežje pred očmi, toraj ne moremo zaiti, ali na morji je potrebno, ker ni krog in krog druzega kot voda, kolikor oči presežejo. Po več dni plava ladij a po morji, urno kot ptica v zraku, preden, zagledajo mornarji kaki otok ali suho zemljo." "Oh jemine," vzdihnil je Aleš, morje mora vendar strašno veliko biti, morda še veče, nego vsa naša soseska. Jeli-te, jaz bi ga ne preplaval?" "To je, da ne, ljubi moj, ko bi celo leto neprenehoma plaval ?" "O jejhata? — Ali ste ga že vi kedaj videli?" "V Trstu in Benetkah sem ga videl, pa to je le majhen del, neizmerne morske planjave, kakor uni-le studenček za hišo, kjer si ti včasih mline delal proti 'Savi. Morje je neizrečeno globoko, takove barke nosi, kot je naš farovž in še veče. Na takovi ladij i prebiva lahko več ljudi, nego jih je v našej vasi, razun tega pa nalože nanje še mnogo blaga. Kedar je vihar, zaganja morje take valove, kot hribovje in ladij e premetava semteftje, kot kake lističe. Oh, ljubi moj, ondi je strašno, ne pravi zastonj pregovor: kdor ne zna moliti, naj se gre na morje učit." To starčevo pripovedovanje je dečka tako unelo, da si ni mogel izbiti iz glave teh čudodelnih reči, vedno je popraše-val to in uno, in starec mu ni mogel dovej razodeti vsega. V mislih si je slikal Aleš neznano morje. Mislil si ga j"e tako širocega, kot je vsa okolica, katero je včasih ogledoval na bližnjem hribu, pa to se mu je zdelo še premajheno, da bi bilo treba plavati celo leto, preden bi prišel do kraja. Snoval si je še večega, kolikor mu je dopuščala njegova domišljija, ali vendar si ni mogel popolnoma misliti, kolikšno bi bilo. In potem velikanske ladij e, toli-košne kot domači farovž in ta se je vendar zdel Alešu naj veča hiša na svetu, saj še ni nikdar nikjer veče videl. Domača bajtica se mu je zdela v primeri s farovžem z dvema nadstropjema, kot majhni kozji hlevec. In takove barke se sučejo po morji, na njih prebiva mnogo ljudi, več, nego jih ob nedeljah vy cerkev pride. Kaj pa še-le valovi, valovi! ki premetavajo takove ladije, kot pe-resce; kakovi morajo ti biti! Gotovo veči, nego homec sv. Le-narda, na katerem stoji majhe-na cerkvica. Kaj tacega do danes Aleš še ni slišal, še v nobe-nej knjigi ni'čital tega, čeravno so mu jih gospod fajmošter že mnogo posodili. Sklenil je pri prvej priložnosti prositi jih za kake takove knjige, da bi potem še kaj več zvedel o morji, ladij ah in valovih. — Njegova domišjija je bila preslaba, vse to si naslikati, zdelo se mu je vse tako čudno, da bi gotovo dvomil o vsem tem in mislil, da ga je Peter le nalagal, ko ne bi bil vedel, da "stari oče" vedno govore resnico. (Dalje prihodnjič) NEWBURSKE NOVICE (Nadaljevanje z 2 strani) pomoč več odvzeti. Končno ga je rešila smrt in odšel je, da praznuje Božič v večnosti. Bog mu daj večni pokoj. Vsem ostalim izražamo naše sožalje. * * * "Noben načrt, kateri Boga izpusti, ne bo zmanjšal kriminalnosti in zboljšal človeško družbo," je rekel sodnik Ruegemer iz okolice Stearns County, Minn. To je resnično. To je zgodovina dokazala že neštetokrat. Pa je človek tako trmoglav, da hoče navzlic vsem dokazom iti svojo pot v časno nesrečo in v večno pogubo. f * * * Med številnimi božičnimi pozdravi je bil tudi eden od gotove Duše iz nekega daljnega mesta. Tudi tej Duši sem hvaležen. sjs sjs ?Js Joe Zadnik, eden naših gostilničarjev, nam je prinesel za $900.00 sales stamps. Hvala lepa, Joe! Te znamke bi morale vreči cerkvi vsaj $27.00. * !|S * Precejšne število naših fantov vojakov je bilo za Božič ali pa tik pred Božičem doma na dopustu. Osebno so se oglasili pri nas: Cpl. Edward škufca, ki je daroval za oltarje $5.00, Pfc. Joseph Shimik $10.00, Stan Pr-hne U. S. N. $5.00, Cpl. Louis Papež $5.00, Pvt. Frank Kenik $5.00, Pvt. Emil Yakich $5.00. Vsem tem, kakor tudi vsem drugim, ki so prispevali za oltarje prav iskrena zahvala in Bolgl plati stotero. Najtopleje moramo zahvaliti naše farane za njih požrtvovalnost v preteklem letu. Društvo sv. Rešnjega- Telesa je vnovič zopet darovalo $589.00. Bog lonaj taužntkrat. * * * Če misliš, da so tvoji križi najtežji, potem poslušaj naslednje: Pred gotovo cerkvijo v mestu prodaja časopise, da se preživi, pohabljenec, katerega nikdo ne vidi kdaj potrtega ali žalostnega: Ime mu je Frank. Frank ni bil vedno tak, kot je sedaj. Tudi katoličan ni bil, kot je danes. Bil je protestant, sin zelo zagrizenih potestantov-skih staršev. Bil je zdrav in čil, da malo takih. Ko je šel skozi višje šole (college), je nekega dne pofesor zgodovine govoril o katoliški cerkvi, katero je risal, kot najslabšo reč na svetu in je pravil, kako katoliška cerkev nasprotuje izobrazbi in hoče imeti vse ljudi igno-rantne; da prepoveduje branje sv. pisma in še druge slične laži. To je Franka napotilo, da se je hotel prepričati, koliko, če sploh kaj, je resnice na tem. (Če bi vsi dijaki delali tako, bi taki laži-pofesorji kmalu morali utihniti.) Frank je res pronašel, da so v starih časih, predno je bil iz-najden tisk in so morali vse knjige pisati na roke, res imeli sv. pismo v čitalnici na verižici zato, da ga kdo ni vzel s seboj domov, prav kakor še danes priklene telefon kompanija svojo knjigo. Frank je prona-šel, da je katoliška cerkev vseskozi pospeševala izobrazbo, zidala šole in podpirala in ustanavljala univerze. Celo v Ameriki je bila prva šola katoliška. To je Franka napotilo, da je začel proučevati tudi krščanski nauk in na dan, ko je bil krščen in je postal katoličan, ga je lastni oče pahnil iz doma in mu vso podporo za šole odpovedal. Frank je moral šole prekiniti in iti na delo, clfi se preživi. Nekega dne ga na potu na delo zadene avtomobil, mu zlomi več kosti in ga napravi kripelj*-na (pohabljenca) in nesposobnega za vsako delo. Toda pri vsem tem je Frank ostal vesel. Dobil je končno to mesto pred cerkvijo in s prodajanjem časopisa se je preživljal za si- V Cleveland bo zopet prišel cirkus. Gala predstava za od-prtijo bo v nedeljo zvečer 10. januarja. Predstave bodo vsak dan popoldne in zvečer, razen ob sobotah do 24. januarja. V pretečenih letih je več kot dva milijona oseb iz severne Ohio posetilo Al Sirat Grotto cirkuse, ki so največja privlačna sila zabave željnim ljudem v teh krajih. Kot vedno bodo cirkuške predstave v clevelandski Areni na 3737 Euclid Ave. Vsakdo bo dobil lahko dober sedež. Pri vsaki predstavi bo 29 dejanj. Najboljši umteniki bodo nastopali s svojimi izvežbanimi konji, tigri, levi itd. Vstopnice za cirkuške predstave so že v prodaji v Areni in v trgovini z oblekami. Bond. Za večerne predstave in za nedeljo popoldne so rezervirani sedeži po $2.20, $1.85, $1.35 in 95c; splošna vstopnina 55c. Za popoldanske predstave so rezervirani sedeži po $1.50, $1.00 in 75c; splošna vstopnina 55c. Ob sobotah ne bo predstav. lo. Ko so ga vprašali, kako more biti tako vesel pri vsej svoji nesreči, je rekel: "Bog je tako hotel, da sem kupil resnico prave vere za časne dobrine. Ni mi žal. Moj notranji mir in milost so več vredne, kot vse to, kar sem izgubil vsled pristopa v pravo sv. cerkev." Ali nas je kaj sram, ki za vsako malenkost tarnamo in se protivimo božji volji? Moralo bi nas biti. * )}: * v nedeljo zvečer ob 7 se bomo zbrali v cerkveni dvorani vsi Slovenci iz tukajšnje naselbine. Vsi, ki spadamo pod zvon sv. Lovrenca, da ustanovimo podružnico Slovenskega Narodnega Sveta v Ameriki. Na ta shod vabimo vse, prav vsi, brez razlike mišljenja, bodisi v političnem oziru ali pa v verskem. Ako nam je res kaj na tem, da naš narod v Sloveniji ne umrje, potem bomo pustili vse drugo na strani in se združili za moralno in drugo pomoč. Če smo majhen narod, potem bodimo vsaj tisti, kar nas je ene misli glede zahtev za narod v domovini. Torej vas vabimo VSE v nedeljo, 10. januarja v cerkveno dvorano ob 7 zvečer. Pridite vsi, moški'in ženske in Pomagajmo rešiti, kar se da. * * * Igra "Božična Nevesta" je sicer že minula pred par tedni. I Ker pa je to moje prvo poročilo od tistega časa, zato naj mi bo dovoljeno javno pohvaliti igralce in igralke za njih trud, j kakor tudi vse one, kateri so se udeležili. Igralci so se potrudili, da so svoje vloge poznali in se besedila naučili na pamet. To je veliko, ker ima vsak igralec svoje zasebne skrbi in je igra le postranska zadeva. Vsi so bili voljni in s takimi igralci, ki se res trudijo, da bi sledili navodilu, je prijetno delati. Bodoča igra bo lažje vsebine in radi tega tudi lažje za igralce in igralke, komedija bo. * * * Moč uniforme je že taka, da j j jo Z or nova Emma, doli iz ] Brooklyna ni mogla prenesti, < ampak je vzela uniformo z Leo c Zupanom vred za svoje premoženje. Leo je prišel toliko od 1 svoje vojaške službe, da je po- 1 dal roko v znamenje zvestobe 1 Emmi, potem pa prav kmalu t zopet odšel k svoji službi v ar- i mado. Mlademu paru čestita- ( mo in želimo prav veliko sre- £ če, ko se Leo povrne iz lova na 1 Fritze ali pa na Hirohitije. c * * * Nič manj ko 500 mest in kra- 1 jev je v Združenih državah, ka- r teri nosijo ime kakega svetnika ali pa ime božje skrivnosti. 1 Menda ni tudi ene države, kate- 2 ra ne bi imela takega imena, t Kaj nam to znači? To nam pove, kako velik del imajo katoli- r čani pri razvitju te dežele. 1 * * * Kako malo se more človek s ponašati s svojim življenjem t in odkladati pokoro "na konec" 1 življenja. Dva naša farana sta i umrla drug za drugim in oba nagloma. John Fortuna iz sosednje i Maple Heights, O., je bil sicer č že precej v letih, 69 let je imel. Vendar je še delal in se c pehal sem in tja. Kar naenkrat N pa ga zgrabi srčna bolezen in naredi konec vsemu nadaljne- 1 mu delu in ga pošlje v večnost r pripravljenega, kolikor je pač 1 bil.. * * * t Frank Fink je imel gostilno. ' Je tu pa tam nekaj bolehal, to- t da nihče ni pričakoval kaj hu- ' dega. V torek jutro ga žena najde mrtvega v postelji. Ta- 1 ko je človeško življenje in radi ' tega nas opominja Zveličar ■ sam: "Bodite pripravljeni, ker 1 ne veste ne ure, ne dneva." In 1 zopet reče: "Le pravoverni in 1 po veri živeči kristjan, kateri ' zaupa v Boga in ve, da ga po >! smrti čakajo inebegja," le tak 1 more biti v resnici vesel vsak * čas v tem življenju." Pokojnim naj sveti večna luč. Ostalim naj bo tukaj izraženo naše globoko sožalje. * * * ; Krščanski nauk za otroke iz publik šol se je pričel ta teden. ! V Maple Heights je nauk ob ' torkih po šoli, v Warrensville Heights ob četrtkih po šoli. Za : vse druge pa je nauk v šoli sv. Lovrenca ob sobotah zjutraj ob 9. Vsi ti otroci naj pridejo ob nedeljah k šolski maši 8:45 in po maši imajo zopet nauk v šoli. Cerkveni zakon jasno in strogo zapoveduje staršem, da skrbe, da imajo otroci, kateri pohajajo v brezverske šole vsaj dvakrat na teden pouk v krščanskem nauku. Poleg tega pa je seveda potreba, da je tudi doma zgled krščanskega življenja, da je skupna molitev vsak dan in da starši skrbe, da otroci redno prejemajo sv. zakramente in prihajajo vsako nedeljo k sv. maši. * * * St. Lawrence Stage and Curtain Guild priredi veseloigro v nedeljo, 7. marca. NAŠA DEKLETA Slika iz našega kraja. Spisal FodKoričan. "Zato ker se hčere povišujejo, in glavo po koncu nosijo, in grede z očmi migajo, in z rokami ploskajo, in premerjajo svoje stopinje, in hodijo po plesavsko." —Izaija 3. 16. 1. Mati in hči. Sredpostne nedelje popolu-dne sta bili Jeranka in njena hči .Uršika sami doma. OČe se je bil po krščanskem nauku ustavil pri cerkvi, da nekoliko pokramlja z znanci in sorodniki na trgu, in ker je postalo ondi hladno, zavili so v bližnjo gostilno, da se ogrejejo in zgovore do konca. Otroci so bili za vasjo, kjer j so se na prekopjih drevili in prekopicavali, pozdravljajoč z vriskanjem in vpitjem vračajo-čo se pomlad. Uršika je imela objokane oči, prsa so seji nemirno vzdigova-la, kakor bi v njih igrala togo-ta, in kadar je drknila po cvetočem obrazu solza, privil se je iz prsi tudi globok vzdihijaj. Gledala je pred se na mizo ali skozi okno po vasi, kakor bi ne hotela gledati matere, ki je sedela pri peči in si grela hrbet. "Toliko imaš že obleke kakor nobena druga v vasi, pa še nimaš dovolj," očita ji mati. "Kakšna obleka pa je to! . . . Vsaka ima lepšo kakor jaz," zažene se hčerka in z ruto potegne preko oči j. "Saj ni res! ... Nobena nima take kakor je ta, ki so ti jo kupil oče za božič." "O, seveda ne! ... Vi pa veste! ... Vi hodite k maši zjutraj, ko prihaja samo stari svet pa ne vidite dekličev, ki prihajajo ob desetih. ..." "Vsako nedeljo jih gledani, ko gredo po vasi v cerkev in iz cerkve, in vem, kako so oblečene." "Vi prav nič ne veste, ko vidite samo domače ... Ko bi vi videli nas v nedeljo pred cerkvijo, ko se snidemo iz cele doline. Mene je kar sram med njimi in ne vem kam pogledati, ker imam tako grde obleke." "Jej, kak lažeš! ... Za sedem nedelj imaš preobleke, pa kaj takega zineš, ko vem, da ima težko še katera toliko in tako lepih oblek kakor ti!" "Pa pojdite gledat, ako meni ne verjamete! — Kaj mi hoče toliko obleke, ki pa ni nova . . . druge so pa vse nove. Stro-kova Marijančka ima svetlo modro z drobnimi belimi pikami, Kadunjka temno zeleno z rumenimi rižami, Samka ru-javkasto, pa kaj bi vam še pravila, pa pojdite sami gledat. In vse se že pomenjkujejo, da bodo za veliko noč nove. . . . Oh, samo jaz ne! . . . " "Vidiš, temnordeče obleke s svilenimi našivi, ki se ti take poda, pa vendar nobena nima. Uršika, meni verjemi, da se ne bode nobena tako postavila, kakor se boš ti." "I, seveda! ... V tem rdečem, ki je tako po starem narejeno in ima tiste široke, napihnjene rokave z balončki, kakor jih verne nosijo.,. . . Tega pa res večne oblečem ..." (Dalje prihodnjič.) ""delo dobijo" MOŠKI IN ŽENSKE da bi čistili URADE ponoči STALNO DELO Dobra plača na uro Vprašajte v pondeljek AETNA WINDOW CLEANING CO. 1430 E. 27. Si. » pri Superior "____(7) Delo dobi mesar Izučen mesar dobi dobro in stalno delo v slovenski mesnici. Za naslov vprašajte v uradu tega lista. (x) -*2- IZURJENI OPERATORJI BORING MILLS (Horizontal and Vertical) Assemblers ON MACHINE TOOLS Plača od ure, povrhu overtime. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu, se na priglasite. WELLMAN ENGINEERING 7000 Central (7) Vsi bivši uslužbenci Forest Garment Company ki je sedaj Brunner Company 632 W. St. Clair Ave. in ženske, ki jih veseli šivanje oblek m pralnih cblaičil, naj pridejo k razgovoru z Mr. J. PALCO za stalno delo čez leto. Polni ali delni čas. Plača od ure ali od kosa. _Ol) NEIZKUŠENI in DELNO IZKUŠENI za jeklena dela Delo zunaj Inšpektorji Delo znotraj S predznanjem ali brez Plača od ure Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu, se ne priglasite. CLEVELAND TRACTOR 19300 Euclid Ave. (7) MALI OGLASI Dekleta iščeta sobe Dvoje deklet išče 2 ali 3 sobe s kopalnico. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče ENdi-cott 9029. (7' LEPI DOHODKI! Naprodaj je hiša za eno družino, 8 sob. Nahaja se na 910 E. 75. St. Vsa notranjost je v izvrstnem stanju. Pokličite za pojasnila HEnderson 1956. Hiša naprodaj Proda se hiša 8 sob ali pa se ;udi zamenja za lot; nahaja se /ta 519 E. 185. St. blizu Lake Shore Blvd. Lot je 55x187. Hitremu kupcu se proda poceni, John Robich Building Contractor 18650 Meredith Ave. KE-5152 (7) Loti naprodaj Naprodaj je dober lot ali se' iamenja za cenejši lot, meri 44x 140, nahaja se na 19770 Lake jhore Blvd. (front). Lot za trgovino, 50x100, na-laja se na Waterloo Rd. in 158. 3t. v slovenski naselbini, se pro-la ali zamenja za cenejši lot. Tu se vam nudi prilika za do-)ro investicijo. Dajte ponudbo. John Robich Building Contractor 18650 Meredith Ave. KE-5152 (7) Tri sobe se oddajo Odda se 3 čedne sobe s kopa-iščem, spodaj; odda se mirnemu iaru. Nasldv se dobi v uradu tega lista. (7) Lepa prilika Naprodaj je popravi,jalnica "e vi jev % vsem orodjem in stroji. •>Ta teden dela $100 prometa in •eč. Zglasite se na 14610 St. Jlair Ave., ali pokličite IVanhoe >045. Jako lepa prilika za pod-i jetnega človeka (x) ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, In* 6016 St Clafir Ave. Telefoni ENdlcoM 811» ........ Ignac Slapnik, st. CVETLIČAR HEnderson 1126 6102 St. Clair Avenue "Gospod, danes je petek." Sedaj pa je dedec začel psovati farje, ki so že ob vso oblast. Saj je tudi 011 katolik, toda za farje in njih zapovedi se ne meni noben pameten človek več —. Štefana ga je gledala s široko odprtimi očmi, ki se svetijo kakor bqžje zvezdice na nebu, in je rekla: "Gospod, zabavljati je lahko, katoliško živeti je teže, pa toliko častne-je." seda: svetnica. "Potem, prečastiti gospod," drzno pravi učitelj, "lahko pustim v letopisu oporečene besede o vaši osebi?" "Nikakor ne," pravi Albert prijazneje, nič več tako osor-no. "Bolj, ko preje, zahtevam, da jih izbrišete: Čast velja drugi . . . Toda, da bi pustil lečo in Štajer na cedilu, tega ne rečem več. Če so v Štajru makabej'ske device, naj bodo tudi makabejski mbžje ..." Zlati ptič je zletel iz sobe. Modre zimske sence so legale okoli. Iz delavnice, kjer so bratje na opatovo povelje popravljali namizno in posteljno opravo, so se čuli psalmi, v katerih so bratje z zamolklimi glasovi prepevali čast najčistejše Device. Zvonec je zapel in obmolknila je molitev. Učitelj zakliče: "Makabejski bratje — vem, kje so. — Kar sem pisal, sem pisal — resnica je. Hvaljen Jezus in JUNAKINJA IZ ŠTAJRA PREVEL DR. JOS. JERŠE Nobene besedice ni več črh-nil in, gospod pater, kar je najlepše, zadnjič sem ga v svoje veliko začudenje videl v cerkvi pri vaši pridigi. ... In on ni edini, ki ga je izpreobrnila beseda te deklice. . . . Zares, božja milost je ž njo. . . . Poznate li, gospod pater, Abrahama, štajerdorfskega mesarja? Jud je in je rekel, da je Štefana makabejska devica z modinske-ga gorovja. Rekel je, čast, komur čast, in vi, pater, pravite, da Bog ni blagoslovil vaših besedi. Štefan^ je vaša izpove-denka, to vemo vsi. Torej velja beseda: Na njtih sadovih jih boste spoznali." "Res, velja!" je vzkliknil Albert, ki so se mu širile prsi in je čutil, kako se mu lajša srce. "Res, čast, komur čast. Pa ta čast ne velja meni. Božja milost dela velike reči v tej plemeniti duši. Kar dela Štefana, dela v moči svoje žive, čudovite vere in svojega pobožnega srca. Verjemite mi, da je že v Admontu tako lepo živela in da je bila že takrat . . . kar je danes ..." Obmolknil je, na ustnicah pa mu je plavala be- 1943 — 3 KROŽNI Točna postrežba! Zavarujem vam vašo 1" pohištva, kot tudi vaSj Točna in zanesljiva pP®^ Za podrobnosti vprašajte John Prišel 15908 Parkgrove KEnmore 2473-R. $ 4814 SUPERIOR AVE. Vedno vesela družba Prvovrstno žganje - pivo - vino okrepčila rum božeglav WINERY 6010 ST. CLAIR AVE. Najfinejša vina, domačega izdelka, dobite na kozarce ali v večji količini za na dom. Postrežemo tudi z okusnim prigrizkom. Se priporočamo! GROTTO CIRKUS Zvečer: 10. do 24. januarja (razen v soboto) POPOLDNE VSAK DAN VSTOPNICE PRI BOND'S IN ARENI Zveč $2:20, $1.85, $1.35, 95c Pop. $1.50, $1.00. 75c, 55c Splošna vstopnina 55c £ Oblak Furniture l TRGOVINA S POHIŠTV' Y Pohištvo in vse potrebi" Y za dom G612 ST. CLAIR AV®- Y HEnderson 2978 . ARENA 3737 Euclid BODITE PREVIDEN W' Mnogo nesreče se pripeti rafflBN jenih cči. Dajte si pregledati "I ^ se b-ste pciutili varne. Vid "'l, tak. da lahko razločite številk*fnot tru brzine, da vidite, kako hitjjk] v Imamo 30 let izkušnje v preiti Imamo 30 let izkušnje v prel^f J( vida in umerjanju očal. ZadoWj-j^ ste v vsakem oziru. Mi imamo polno zalogo f™ >"c nogavic za zabrekle žile. pel n EDWARD A. Lekarna—farmacija in optom* '^O1 potrebščine. ^ 7102 St. Clair M* -—- Pr -H k, Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke THE MAY CO. NASA VELIKA LETNA RAZPRODAJA MOŠKIH "Colebrooke" SRAJC BLISS COAL CO. PREMOG IN DRVA Zastopstvo WHITING STOKERS 22290 LAKELAND BLVD. KEnmore 0808 |OWMBf> \ 694 Cleveland, Ohio __J CONDENSED STATEMENT OF CONDITION, DECEMBER 31, ASSETS I( Cash jb Hand and in Banks......................$135,893,190.*' United States Government Obligations..........293,294,935-^ Stock in Federal Reserve Bank..................973,500.®" State, Municipal and Other Securities............lS.SeT^SSS.®' Loans and Discounts............................138,084,740.^ Banking Premises..............................5,262,328-"' Other Real Estate..............................2,155,784.®' Other Resources................................1,402,887^ Customers' Liability on Acceptances..............84,377^/ Total......................$595,719,028^ J LIABILITIES Capital Stock....... $13,800,000.00 Surplus and Undivided Profits 8,740,253.01 Reserve for Contingencies . . 2,122,489.88 Capital Notes....... 11,800,000.00 Retirement Fund for Capital Notes....................500,000.00 Reserve for Interest on . Capital Notes....... 173,917.81 36,836,660.7" DEPOSITS Demand......... $328,522,712.54 Time.......... 209,434,558.44 Estates Trust Department . 13,123,964.14 A Corporate Trust Department 3,537,254.40 554,618,439^ ?( Accrued Taxes, Interest, etc...............1,675,71®^ Other Liabilities................................2,503,781-^ Acceptances Executed for Customers.......84-377-ŽŽ ' Total.................$595,719,028^ Vi boste nosili vaše "Colebrooke" srajce z ponosom in veseljem ,.. Krasno tkanano "madrase" in "broadcloth" blago, pisano in s figurami ... Vsaka srajca je v naprej skrčena (Sanforized)... V soboto bo velik dan v razprodaji "Colebrooke" srajc. Pridite in izberite si po vašemu okusu predno je zaloga vzorcev in barv omejena. "Colebrooke" fine srajce po 1.77 so prava atrakcija; ni nobenega ugibanja glede zadovoljive kakovosti teh fino tkanih "broadcloths" in "madrases." Lepi pisani s figurami vzorci... krasne barve. Vsaka srajca je v naprej skrčena (Sanforized) in izvrstno ukrojena. Ima ovratnik, ki se ne zmečkžL Mere 13V> do 18 ______________:J_........J._________ - ______ Na razprodaji po 1.77. Tudi "Colebrooke" bele Broadcloth srajce J.77 Z lepimi ovratniki, ki se ne zmečkajo The May Company ... prvo nadstropje Ontario Contingent Liability on Losn CommKaioota-llO.MH,610.13 United States Government Obligation« carried at ta.M,<06.71 an plnrtfll to Meat« pobile fonda and trust deposits and for other porposas aa required or permitted trto*. FINI KLOBUKI vredni 7.50 Moški, ta razprodaja se konča v soboto Klobuki od splošno poznanega izdelovalca, vredni 7.50... brez poznanega labelna. Senzacijska vrednost za J Q A moške in mlade fante, ki imajo na- /I »JTT vado nositi klobuke najboljše kvali- "Jf tete. Hitite! Ta razprodaja se konča v v soboto. The May Company... drugo nadstropje Ustanovljeno 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno preslc" 6106 St. Clair Avenue "Lepo va| prosim, molčite," je krepko vzkliknil Albert. "Li naj ves svet ve, kaj mi je trpeti v samostanu? Nikomur nisem črhnil o tem, nikomur tožil. Red mi je nad vse. Nikdar ne razkrivam ran svojih bratov, zakrivam jih. Kakor bi me kdo udaril v obraz, me boli, če tako govorite. Nehajte že vendar enkrat čenčati o stvareh, ki vas nič ne brigajo, in izbrišite. to prazno slavo. Še nikdar niste zapisali večje budalosti!" Krepko je udaril z roko na rokopis. "To ni res!" je sedaj vzra-stel tudi Lindner. "Molčim naj, saj tako molčim," je robantil dalje. "Da me to nič ne briga. Briga me, Albert, največji pridigar in izpovednik v Štajru, briga nas vse. Če sem zapisal o roparjih, o uimah, ki so nas zadele, o Hendelnu, — o največjem blagoslovu, ki ga nam je naklonil Bog, pa naj molčim? To bi bila nehvaležnost nasproti Bogu, Albert ostane v letopisu, to vam povem, gospod tt "Potem pišite, kar hočete," se je grenko smehljal Albert. "Zapišite pa tudi, da pridige tega velikega pridigarja nikomur ne hasnejo, da se Štajer ni poboljšal niti za las, odkar psuje na leči. Sicer bom pa prihodnjo nedeljo sklenil svoje pridige in bom za naprej bral samo sveti evangelij. Pa tudi tega bo kmalu konec, ker bo moj predstojnik poklical boljšega." Menihu, ki so mu vse nade splavale po vodi, je mlado, gorečo dušo razjedala grenka bol, ki jo je še bolj už-gala preprosta beseda tega moža. Zato mu je ušla ta beseda, ki bi je v mirni uri nikdar ne bil izpregovoril, najmanj nasproti tujcu. Žal mu je bilo, da je tako govjoril, pa bilo je prepozno. Učitelj se je ves razvnel in je rekel: "Tako! Ta bi bila lepa!" S svojimi suhimi uokami je zagrabil Albertove in jih je trdo držal, kakor bi se bal, da V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI NEPO-ZABLJENE IN PRISRČNO LJUBLJENE MATERE Frances Kobe ki jih je Bok poklical k sebi dne 8. januarja, 1940 Tri leta so sedaj minula, kar zapustili solzno ste dolino, ko od nas Vas je ločila na božji klic nemila smrt. Počivajte mirno, draga mama, storili vse najbolje ste za nas. Večni Bog Vam daj plačilo, spavajte v grobu zdaj sladko. I Žalujoči ostali: HČERE in SINOVI. Cleveland, O., 8. januarja, 1943. "l mu menih ne uide. "Vi ne smeri te več pridigovati, drugi da pri- - de, sedaj, ko sedi Antikrist na - prestolu in se razen vas vse tre-i- se pred njim? Nikdar! Potem r bi morali kričati vsi kameni v - Štajru, po katerih so od nekdaj e hodili naši katoliški starši! e Vaše pridige da so bob v ste- - no, kaj ? O Božiču smo imeli t, letos trideset svetih obhajil, - veste li, koliko smo jih imeli, r preden ste prišli vi sem? Nič " in nič je nič, lahak račun. Če - pa mislite, da morate Spreobrniti luteransko sodrgo, pa ve- - dite, da se grozdje ne trga s tr-, nja, ampak z vinsek trte. Vese-1 lite se, katoliške vinske trte že . brste, to je vaše. delo." "Da, pri nas vinske trte br-, ste," pravi Albert. 3 "Da!" je učitelj predrzno s udaril na klečalnik. "Povejte, . gospod: Li ničesar ne veste, da i imamo v Štajru dober zgled? . Ali kaj ? Li ne prihaja vse to t od vas, saj hodi k vam k sveti ; izpovedi?" 1 V hipu se je Albert dvignil kvišku, temne poteze na obra-' zu so se mu napele. Besede pa ni izpregovoril. Dobro'je vedel, 5 kdo je ona, o kateri govori uči-. telj. i "Častiti gospod me gleda, r kakor bi me ne umel; pa mi-x slim, da me ume," se je smeh-_ ljal zgovorni mož. Ravnokar so j bili še mogočni oblaki na nebu t in so zastirali celico. Nakrat je kakor zlat ptiček plaval po so-1 bi okoli. , "V mislih mi je Švertneriči-ž na Štefana in njena mati, ki j ima gostilno. Njena dWben-. čad je pri meni v šoli. Da vam . povem, gospod, veliko gostilen sem že videl, kaj takega pa še > nikoli ne. Človek bi ne verjel, . da je Štajer luteranski, če gre t je v goste. Podobi naše Ljube j Gospe in sv. Jožefa visita v gostilniški sobi kljub vsem Hen-, delnovim prepovedim. Pa ka-_ 'ko sta ovenčani z venci, pa luč j gori pred njima vsako soboto. , Ta žena razume svojo stvar, to je treba videti in slišati . . . da ena molči, druga pa govori, | ne mnogo, pa ljubeznivo in mo-I dro." 1 "Res, pobožno dekle je," je rekel Albert. Zlati solnčni ptič je blesteč se srnukal po meni-' j ški celici semtertje, zunaj po hodniku so se podili samostanski dečki-pevci ter se smejali. "Gospod pater, ljubeznivo in modro, ne pravim preveč! Seveda, zna tudi osorna biti. Če se hoče kdo okoli nje smukati ter se ji dobrikati — je namreč kaj lepa — že se obrne in - ena-dve-tri — je že zunaj. | Toda, če pride govor na verske | reči, takrat se vam drži kakor hrast in govori tehtno in preudarno, kakor bi tehtala besede na zlati tehtnici." Albert je počasi stopal po sobi gori in doli, roke je imel sklenjene in je poslušal. Preprosti klepetač je nakrat postal ves drug, pravi božji sel. In to dete božje previdnosti, o katerem govori . . . li nisi ničesar vedel o njem? Nisi li že dvakrat gledal v globino njene čiste duše? In vendar si pozabil nanje in nisi več zaupal v Boga. Albert sram te bodi! Učitelj je deklico slavil naprej : "Gospod, samo en zgled. Pi-ed nedavnim je prišel t je na večerjo Švedkorar, ki je slab | katolik. Doma ima luteransko ženo in denarjev na kupe, vere pa in božjega strahu niti za vinar ne. Starina je zahteval pečeno piško — na petek . . . Štefana mu je mjirno rekla: 1.77 Marija!" Odšel je in pustil pisanje, ki je razgrnjeno ležalo na Albertovem klečalniku. * Ko je bil Albert sam v svoji celici, ga je minila vsa žalost. Prav vesel je bil, tako vesel, kakor oni najlepši dan svoje mladosti, ko je vstopil v samostan. Kakor ljubkuje mati svoje bolno dete, je ljubkovala vesela vest njegovo ranjeno srce. . . . Makabejska devica! Da, pomlad, oj, zelena pomlad! Že prihaja, že je na sv. Štefana dan poslala svoj prvi sladki pozdrav. Veselo napne menih svoje utrujene ude, srce se mu širi novega poguma/ Pridigal bo v nedeljo kolikor bo mogel lepo. Grešnike bo vzbujal in mehčal bo srca. Bog tako hoče! Boril se bo za Jezusa do zadnjega vzdiha, nikdar ne bo omahoval! In naj ne počiva satan, naj mu 'predstojnik zabrani lečo, naj mu vzame mašno knjigo iz rok, ne bo mu vpadlo srce. Li ne vzhaja že iz hiše, v kateri živi sveta devica, božja luč nad nesrečni Štajer, on pa naj bi obupaval in mrmral? Naj obmolknejo duhovniki, pridigala bo devica. Naj zapre Hendel vse cerkve, gostil-nica v Vizerfeldu bo zadnja štajerska cerkev, v kateri bo pre-I bival evharistični Jezus ... in dete ga bo nosilo mučenikom, kakor ga je nekoč nosil Tarzi-cij . . . nosilo ga bo dete, Kri-stova cvetka, nevesta Kristo-va, ki ji je ime Štefana. EN 3700 Kmalu potem je stopil Albert zadnji v kor, kjer so bili menihi zbrani k molitvi. Niso še izmolili prvega psalma, pa vseeno ga je opatov namestnik j Karel napeto pogledal ter mu glasno in trdo velel: "Naj gre' k oltarjevim stopnicam! Naj j tam poklekne! Tam naj osta-j ne, dokler ga ne odveže prior!" Bratje so šepetali. Albert ni črhnil besede, šel je pred veliki oltar, je poklelknil in je ondi brez vsake nejevolje zbrano molil, dokler mu ni prior dovolil stopiti v kor. * Naslednji dan je bila nedelja. Albert je stal v farni cerkvi na leči. Čelo mu je bilo ponosno in jasno, njegove ognjene oči so veselo pozdravljale ljudstvo. Še nikdar ni tako lepo govoril, kakor danes. Evangelij je bil o kraljevi ženitnini. Albert je govoril o evharistič-nem telesu Gospodovem. Rekel je, da je to Telo biser vseh biserov. Za ta biser moramo dati vse svoje zaklade, in naj so nam dragi,, kakor lastno srce, samo da dobimo biser, ki je dragocenejši, kakor nebo in MERRYMAKERS CAFE zemlja. Rekel je, da je t" lo solnce vseh solne, vseh* krasota obledi pred njirt' živi od žarkov tega solnca, njega je povsodi smrt. ' je, da je to Telo ljubezen ljubezni. Tej ljubezni se ra umakniti vsaka drugf bežen: materinska, očetu* sfcsterska in nevestinti, v najnežnejša ljubezen. Bf ljubezni ni ljubezni ... ljubezni je Vsaka ljubezf trohnoba in huda požel]1 . . . Šele v tej ljubezni se čuje in posvečuje ljubezen veka do človeka. Kraljevi božja, nad vso človeško lJ ni j o vzv5išena je ta ljuft katere edini cilj je presv. Zakramentu, najS f ša božja ljubezen. (Dalje prihodnjič.) ! __> i GAY INN 6933 St. Clair Ave. j Družinske mize na razp1 Najboljša pijača ENdicott 8811 " (F'n i s ' r. „ MEMBER FEDERAL RESERVE SYSTEM Member Federal Depodt Insurance Corporate0 HAFFNER INSURANCE AGENCY