LETO III. SEPTEMBER 1964 ŠTEVILKA 9

Od 1. julija so plače 2-5 tisoč din večje

V naši občini je bilo v mesecu avgustu največ razgovorov okrog
novih ukrepov Zveznega izvršnega sveta. V gospodarskih organiza¬
cijah so ugotovili, v kakšnih pogojih bodo gospodarili v prihodnje.
V večini gospodarskih organizacij bodo povečali osebne dohodke s
tem, da bodo povečali produktivnost, v nekaterih pa na račun spro¬
stitve nekaterih dajatev. Na posvetovanjih so se sporazumeli, da
bodo osebne dohodke povečali že od 1. julija naprej. Po izjavah
predsednikov DS bo povišanje znašalo od 2.000 do 5.000 din. Poseb¬
no so se zavzeli, da bodo o nujnosti, ciljih in posledicah ukrepov ZIS
informirali delovne kolektive, da bi spoznali, da ti ukrepi pomenijo
krepitev materialne osnove, samoupravljanje in prehajanje na čvr¬
stejšo ekonomsko podlago.

Na posvetovanjih so tudi skle¬
nili, naj o oblikovanju in spremi¬
njanju cen posameznih proizvo¬
dov odločajo samoupravni organi
v delovnih organizacijah in ne le
oadk krog vodilnih ljudi. Prav ta¬
ko naj družbano-polrtične organi¬

zacije zajezijo verižno reakcijo
na področju cen, še posebej pa naj
se pri tem angažira tržna inšpek¬
cija pri Občinski skupščini. Ko¬
misija pri Občinski skupščini je
analizirala možnosti povečanja
osebnih dohodkov - v družbenih

službah. Ugotovila je, da je mož¬
no povečati osebne dohodke v teh
dejavnostih edinole s sprostitvijo
10 %  obvezne rezerve, ki se na¬
haja pri republiki. V ta namen je
Občinska skupščina že napravila
vlogo na republiške organe, da se
obvezna rezerva deblokira.

Na posvetovanju predstavnikov
samoupravnih organov družbenih
služb, Občinske skupščine in
družbeno-poiitičnih organizacij, so
sprejeli priporočilo, da naj Občin¬
ska skupščina, oziroma posamezni
družbeni skladi povečajo sredstva
kolektivom družbenih služb v šol¬
stvu za 5.000 din na zaposlenega.

Že pred ukrepi ZIS je Občinska
skupščina razpravljala o rebalan¬
su občinskega proračuna, pred¬
vsem za potrebe šolstva. S spro¬
stitvijo obvezne rezerve bo možno
izboljšati materialni položaj šol¬

stva. Poleg teh ukrepov bo po¬
trebno v prihodnje materialni po¬
ložaj družbenih služb vSkladiti z
razvojem gospodarstva. Iz primer¬
jave o gibanju osebnih dohodkov
v šolstvu in osebnih dohodkov v
gospodarstvu je razvidno, da
osebni dohodki pedagogov zaosta¬
jajo za osebnimi dohodki delav¬
cev z isto izobrazbo v gospodar¬
stvu, čeprav so hili pred dvemi
leti vsklajeni.

Glede na predvideno povečanje
osebnih dohodkov v gospodarstvu
in povišanja življenjskih stroškov
so na posvetovanju sprejeli pripo¬
ročilo, naj Ibi se povečala sred¬
stva ostalih družbenih služb za
3.000 din na zaposlenega.

Družbeno politične organizacjie
še posebej opozarjajo, da je po¬
trebno takoj urediti višino š.Upen-
(Nadaljevanje na 3. strani)

Poslej redne tiskovne konference

ZAPISEK S PRVE KONFERENCE ZA TISK PRI NAŠI OBČINSKI SKUPŠČINI

V soboto, dne 15. avgusta, so se zbrali na povabilo predsednika ob¬
činske skupščine predstavniki svetov pri skupščini, predsedniki uprav¬
nih odborov skladov ter člani uredniškega odbora našega lista in neka¬
teri stalni dopisniki. Predsednik Franc Kavčič je v uvodu navedel raz¬
loge, zakaj so take konference koristne ter predlagal, da bi se poslej
redno sestajali. To bi zlasti koristilo objektivnosti in izčrpnosti obve¬
ščanja preko našega lista, obenem pa tudi poostrilo kontrolo nad de¬
lom predsednikov svetov ter upravnih odborov skladov. Iz večurne de¬
bate bomo izluščili le tiste odgovore, p katerih menimo, da bodo bralce
najbolj zanimali.

Vprašanje: Zadnja leta je opaziti upadanje števila občanov na
zborih volivcev, nekatere zbore pa je potrebno celo ponovno sklicati.
Kaj bi bilo treba ukreniti?

Odgovoril je Franc Tavželj, ki je menil, da so zbori preslabo pri¬
pravljeni. Tisti, ki zbor vodijo, so dostikrat slabo poučeni o obravna¬
vani tematiki. Mnogo sklepov zborov volivcev se tudi kasneje ne
uresniči. |

Vprašanje: Kot smo slišali, nekateri odborniki zelo malomarno
vršijo svoje dolžnosti, saj ponekod niso dostavili občinski skupščini
niti zapisnikov zborov volivcev. Kaj bi kazalo ukreniti?

Odgovoril je tajnik občinke skupščine Boris Svet, ki je poudaril,
da je dolžnost odbornika, da sodeluje na zborih volivcev. Sploh pa bo
skupščina na eni prihodnjih sej posebej obravnavala dolžnosti odbor¬
nikov.

Na vprašanje, kako je v naši občini s pomočjo borcem NOV je Bo¬
ris Svet odgovoril, da je občinska skupščina namenila letos Zvezi Zdru¬
ženj borcev 14 milijonov din, kar je dvakrat toliko kot lani. Dotacije
drugim organizacijam pa so se povečale le za 1%.

Vprašanje: Ponekod učitelji in profesorji negodujejo, da občinska
skupščina ne upošteva dovolj njihovih potreb. Kaj menite o tem?

Odgovoril je predsednik sveta za šolstvo Andrej Hrbljan. Pred¬
vsem negodovanja prosvetnih delavcev glede osebnih dohodkov niso
upravičena, ker so osebni dohodki v naši občini višji kot drugje. Niso
pa uravnani z gospodarskimi organizacijami. Res pa je, da so velike
težave s stanovanji za učitelje. Vendar predvideva osnutek sedemletne¬
ga perspektivnega plana, da se bo položaj bistveno izboljšal.

Vprašanje: Nedavne podražitve so močno prizadele delavca. Kaj
bodo morale gospodarske organizacije ukreniti?

Odgovoril je predsednik sveta za družbeni plan in finance Dušan
Arko. Gospodarske organizacije v naši občini imajo dovolj sredstev, da
bodo izplačevale dodatke. Težave pa bodo pri sredstvih za prosvetne
delavce in družbene službe. Končno je Dušan Arko menil, da je 1500
din za kritje povečanih potreb premalo.

Vprašanje: Kaj je KZ Cerknica ukrenila za izboljšanje kmetijstva
v Loški dolini, zlasti ker je polletni obračun bivše KZ Loška dolina po¬
kazal izgubo?

Odgovoril je direktor KZ Cerknica Jože Telič. Napovedal je, da bo
njihov kolektiv kmalu razpravljal, kako izboljšati organizacijo kmetij¬
skega dela s posebnim poudarkom, kaj ukreniti v Loški dolini. Kmetij¬
ska zadruga ima sedaj 1250 stojišč, primanjkuje pa ji senikov. Kmetje
redijo sedaj v kooperaciji 60 glav živine, so pa velike možnosti, da se
to število poveča. Predvsem bo treba povečati stalež živine v naši obči-

Živahna razprava na tiskovni konferenci predsednikov svetov pri
SoB Cerknica je prvenstveno seznanila dopisnike našega lista s
problematiko dela skupščine in njenih svetov

Tekst in foto: Urbas

ni. Zadruga ima sedaj okrog 100 milijonov din, ki bi jih lahko posojala
kmetom za nakup kmetijskih strojev. Dogovarja se tudi s Perutninar¬
sko farmo v Neverkah o možnostih za sodelovanje. Perutnino bi lahko
redili tudi kmetje.

Dosti težav je, ker nima skladišč in mora na primer krompir takoj
prodati za vsako ceno, vendar računa, da bodo tudi skladišča kmalu
zgradili. Proizvodnja se je v primerjavi z lanskim letom povečala za
34 odstotkov, število delavcev pa je ostalo nespremenjeno.

D. Mazi

GLAS NOTRANJSKE

2

Iz dela predkongresne konference občinskega komiteja ZKS CERKNICA

NA OSNOVI POROČILA SEKRETARJA TOV. LEVEC FRANCA JE V RAZPRAVI SODELOVALO VEC DISKUTANTOV, KATERI SO
POUDARILI PREDVSEM SUBJEKTIVNE SLABOSTI DELA ČLANOV ZK V DRUŽBENO EKONOMSKEM RAZVOJU. PRIOBČUJE¬
MO NEKAJ RAZPRAV IZ KONFERENCE.

TROTOVŠEK DUŠAN: BREST
Cerknica iz leta v leto povečuje
obseg proizvodnje. V letu 1963 je
znašal njegov obseg v višini 3
milijarde 900 milijonov. V letu
1964 pa bo znašal 4 milijarde
100 milijonov kljub temu, da so
se zmanjšale kapacitete. To se
pravi, da bo porast dosežen brez
investicijskega vlaganja.

Mnogo primerov je, da produk¬
tivnost ne raste enakomerno s
pravilniki o nagrajevanju. V
kombinatu BREST smo postavi¬
li novo politiko, ne tako kot prej,
ko so normirci vodili plačilno
politiko ter formirali osebne do¬
hodke skozi izdelavni čas.
Mi gremo tako daleč, da dajemo
stimulacijo tudi ljudem, ki de¬
lajo v pripravi proizvodnje. Sko¬
zi produktivnost, skozi boljšo or¬
ganizacijo dela je treba najti na¬
domestila, da bodo osebni dohod¬
ki postali večji.

HREN JANEZ: Vemo, da so
mladinske organizacije v seda¬
njem času dejansko na neki mrt¬
vi točki. V prvi vrsti manjka v
ZM vodstva. Imamo primere, da
so mladinci aktivni, a ko odidejo
na odslužen j e vojaškega roka iz¬
gubijo vsak kontakt z mladinsko
organizacijo. Mislim, da bi bilo
prav, da bi imela organizacija
ZM stalen kontakt s temi mla¬
dinskimi aktivisti. Dogaja pa se,
da traja zelo dolgo predno se
mladinec, ki se je vrnil iz JLA,
zopet vključi v aktivno delo
ZM.

BAVDEK TONE: Že v referatu
je bilo omenjeno, da delitev po
delu ne izvajamo v družbenih
službah niti dosledno v delovnih
organizacijah. Za konkretnega
proizvajalca so nekje že določe¬
na merila, vendar je nepravilno,
če za strokovne službe ni postav¬
ljenih konkretnih meril. Lahko

trdimo, da delavci nekje negativ¬
no ocenjujejo če dobijo strokov¬
ne službe plače od celotne pro¬
izvodnje. Na BRESTU so začeli
razvijati sistem, da bodo nagra¬
jevali strokovne kadre do neke
mere po delu. Verjetno se bo tre¬
ba vprašati tudi drugje, kako se
bo to napravilo. Ce bodo stro¬
kovnjake nagrajevali po delu, po¬
tem bo imel korist od tega tudi
neposredni proizvajalec.

LESAR JOŽE: Vprašanje po¬
glabljanja samoupravljanja je
bilo povsod postavljeno iz različ¬
nih aspektov. Mislim, da mi ko¬
munisti do strokovnega kadra ne
znamo najti pravilnega odnosa,
kako strokovnjake vključiti v
proces delavskega samoupravlja¬
nja. V pogojih, ko so gospodar¬
ske organizacije več ali manj pod
ekonomskim pritiskom, je tudi
izhodišče, zakaj so se te gospo¬
darske organizacije, ki izvažajo,
bolj angažirale pri odkrivanju
notranjih rezerv, kot pa tiste, ki
se uveljavljajo le na domačem
tržišču. V tistih gospodarskih or¬
ganizacijah, kjer se čuti, da mo¬
rajo izvažati na zunanje tržišče,
je že prišlo do določenih akcij in
iz naših ugotovitev lahko ugotav¬
ljamo, da je kljub temu, čeprav
imamo razvojni sektor, nujna v
celoti angažiranost samih delav¬
cev. Naša politika mora biti v
tej smeri, da se lotevamo drob¬
nih problemov, ki zavirajo naše
rezultate.

Tudi v naši komuni nimamo
jasnih pojmov, da se vključuje¬
mo v mednarodno delitev dela,
kar je perspektivna nujnost. Po¬
litiko mednarodne vključitve iz¬
voza in delitve dela' preveč pre¬
puščamo nekvalificiranim ka¬
drom. Naša gospodarska organi¬
zacija čuti težke ekonomske po¬
sledice, ki izvirajo iz naše osnov¬
ne strukture, naše-organizacijske
sposobnosti itd.

KAVČIČ FRANC: Ce pogleda¬
mo investicije, vidimo, da smo
jih do sedaj nekatere izvrševali
neplanirano. Nismo imeli pri¬
pravljene tehnične dokumentaci¬
je in nismo imeli zagotovljenih
finančnih sredstev. Z odpiranjem
takšnih investicij smo prišli v go¬
spodarske težave. Preden so se
investicije odpirale, se niso dale
v razpravo širokemu krogu ljudi.
Ravno mi komunisti moramo bi¬
ti bolj dosledni pri načelih, ki
smo jih sprejeli. Načela, ki jih
sprejmemo na posvetovanju, ne
smemo spreminjati, kadar se o

Prva naloga, ki jo je opravil, je bilo
anketiranje otrok vseh osemletk na
območju občinske skupščine Cerknica,
ki so letos končali obvezno šolanje.
Anketa je bila v republiškem merilu
in se je nanašala na poklicne želje
strok. Analiza te ankete nam je dala
orientacijo o poklicni usmerjenosti
naših otrok, obenem pa smo dobili
pJdatke o otrokih, ki so ali vzgojno
problematični ali pa kažejo težave pri
učenju, o socialno ogroženih in po¬
dobno. Takoj po končani analizi smo
poslali vsem delovnim organizacijam
na našem področju poseben obrazec,
ki je vključeval podatke o prostih
vajenskih mestih, prostih mestih za
priučite v in podatke o štipendijah za
srednjo šolo. S tem smo želeli dobiti
pregled nad potrebo po kadrih v na¬
ših gospodarskih organizacijah. Delo
pa se je tu zataknilo. Mnoge gospo¬
darske organizacije so nam na poseb¬
ni obrazec odgovorile šele na ponov¬
no prošnjo, v nekaterih primerih pa
odgovora sploh nismo dobili. Izgleda,
da so to jemale le kot odvečno delo,
kot dodatno obremenitev, s tem pa so
pokazale predvsem nerazumevanje in
nepoznavanje svoje vloge pri poklicni
vzgoji. Tekoče naloge so onemogočile,
da bi se vzpostavilo tesnejše sodelova¬
nje z gospodarskimi organizacijami,
da bi se organiziralo koordinirano de¬
lo, ker bo le tako naše delo smiselno
in uspešno.

Nadaljnji program se je predvsem
nanašal na delo z otroki, ki končuje¬
jo šolsko obveznost in s tistimi otro¬
ki, ki so imeli težave pri učenju ali
pa slab učni uspeh.

Kako so otroci spoznavali poklice?
V okviru šolskega predmeta družbe-
co-ekonomske vzgoje so dobili vpo¬
gled v široki svet poklicev. Hkrati

zadevi razpravlja na drugem
področju.

V referatu in tudi v diskusiji
je bilo omenjeno o 7-letnem pro¬
gramiranju in o programiranju
na sploh. Nekatere gospodarske
organizacije so o tem že razprav¬
ljale na določenem samouprav¬
nem organu, vendar pa kolektivi
tega programa ne poznajo. Ce pa
pogledamo 7-letne plane, vidimb,
da so takšni, kot da bi jih na¬
pravili zato, da izpolnijo zahte¬
vo, ki jim je bila postavljena. Ti
plani ne kažejo tega, kar bo ime¬
la gospodarska organizacija v
svojem 7-letnem razvoju.

smo organizirali predavanja o pokli¬
cih lesne in kovinske stroke, ker se
je pokazalo največje zanimanje ravno
za te poklice. Organizirali smo ogled
lesno industrijskega kombinata BREST
Cerknica in KOVINOPLASTfitE v
Ložu.

Otrok, ki je pred tem, da se odloči
za svoj poklic, ima do tega v večini
še samostojno izdelano stališče. Zavod
za zaposlovanje delavcev je razpisal
nagradni natečaj za najboljši pismeni
prispevek na temo o izbiri poklica. S
tem smo hoteli izvedeti otrokov odnos
do bodočega poklica. Najboljši pri¬
spevki so bili nagrajeni s knjižnimi
nagradami. Izdali smo brošuro »-Kje
si pridobim izobrazbo-«, ki je vključe¬
vala seznam srednjih šol v SR Slove¬
niji, možnosti in pogoje za vpis na
posamezne šole. Priključen je bil pre¬
gled prostih vajeniških mest in pro¬
stih mest za priučitev ter podatke o
štipendijah za srednje šole. To brošuro
je dobil vsak otrok, ki je končal šol¬
sko obveznost. Tako se je lahko sku¬
paj s starši odločil za ta ali oni poklic,
ker je imel širok pregled nad mož¬
nostmi nadaljnjega izpopolnjevanja.

Delo s starši je potekalo v obliki
predavanj, kako pomagati svojemu
otroku pri izbiri poklica, ali pa indi¬
vidualno, to je, da so se starši prišli
posvetovat na ZZD, kjer so zvedeli za
možnosti za vključitev v poklic, za ka¬
teri poklic bi bil njihov otrok najbolj
primeren ipd. To smo lahko svetovali
na podlagi pregleda otrokovih sposob¬
nosti in nagnenj.

Ta kratek pregled dela kaže, da je
bil program dela prilagojen trenutnim
potrebam in da ga bo nujno v bodoče
zasnovati s širšega aspekta, ker bo le
takrat naše delo doseglo svoj smoter.

HN


Središče Cerknice je prometno v vsakem dnevnem času zelo ži¬
vahno. Domačim voznikom se v zadnjem času v večjem številu
pridružujejo tudi tujci. Posnetek je izpred Delikatese v središču
Cerknice Tekst in foto: Urbas

Kako smo organizirali delo

v referatu za poklicno usmerjanje pri zavodu za
zaposlovanje delavcev v šolskem letu 1963-64

V mesecu januarju 1964 je bil ustanovljen pri Zavodu za zapo¬
slovanje delavcev v Cerknici samostojen referat za poklicno usmer¬
janje mladine z namenom, da pomaga šolam pri organizaciji in iz¬
vajanju poklicne vzgoje, da posreduje šolam informacije o poklicih
in strokovnem izobraževanju, o potrebah in perspektivah gospodar¬
stva. Referat za poklicno usmerjanje mladine pa še vključuje stro¬
kovne službo poklicnega svetovanja in spremljanja. Takoj ob začet¬
ku je situpaj s komisijo za poklicno usmerjanje sestavil program
dela za tekoče šolsko leto.

GLAS NOTRANJSKE

3

Kaj so storili v Iverki, da so povečali osebne dohodke?

Proizvodnja v Tovarni ivemih plošč Cerknica se od leta 1962,
ko je tovarna praktično začela obratovati, stalno povečuje. Tako je
bilo v letu 1962 proizvedenih 1433 m 3  ivemih plošč, v letu 1963 že
9629 m', dočim je za letošnje leto predvidena proizvodnja 11.519 m 3
ivernih in azberest plošč, oziroma se predvideva 54,9 %  večja proiz¬
vodnja kot pa je bila dosežena v letu 1962.

Taka rezultati dela in prizade¬
vanja celotnega kolektiva pa prav
gotovo omogočajo občutno pove¬
čanje osebnih dohodkov, posebno
še, če vemo, da je kolektiv te

tovarna pričela obratovati, se je
znašla pred problemom, kako za¬
gotoviti ustrezno zasedbo vseh
delovnih mest. Del ljudi ji je od¬
stopila Tovarna pohištva Cerkni-

vaseh. S tako politiko je tovarna
uspela, da je ustalila delovno si¬
lo, kar je nedvomno vplivalo na
boljše proizvodne rezultate in
istočasno tudi na večje osebne do¬
hodke.

Vsekakor pa bo treba s temi
ljudmi, ki so v večini primerov
sinovi kmetov, oziroma imajo
manjše posestvo, še veliko delati.
Sedaj se ti poiliproletarci v pro¬
stem času še vedno ukvarjajo z
obdelovanjem posestva, kar ima
pogosto za posledico preutrujenost
pri delu v tovarni, kar vpliva na

manjšo storilnost in na večje šte¬
vilo bolniških dopustov. Pri tem
bo moral glavno vlogo odigrati
socialistični sektor kmetijske pro¬
izvodnje, ki naj bi polagoma začel
odkupovati zemljo tudi na odroč¬
nejših področjih.

Skratka treba bo doseči delitev
dela med kmetijskimi in indu¬
strijskimi proizvajalci, specializi¬
rati ljudi na delovnih mestih, pa
bo prav gotovo še porasla proiz¬
vodnja in vzporedno z njo tudi
osebni dohodki zaposlenih.

F. M.

Poslovnik o delu občinske skupščine

Ker sta s sprejemom nove
ustave prenehala veljati zakon o
občinskih in okrajnih ljudskih
odborih in zakon o njihovih pri¬
stojnostih. v katerih je bilo ure¬
jeno konstituiranje ljudskih od¬
borov, sprejemanje sklepov ter
volitev skupščinskih organov in
ostalih podrobnejših določil, je
občinska skupščina sprejela na
svoji zadnji seji poslovnik o delu
občinske skupščine in vseh skup¬
ščinskih organov, svetov in ko¬
misij. Poslovnik potemtakem re¬
šuje vprašanja dela občinske
skupščine od novo izvoljenih

odbornikov, torej od konstituira¬
nja skupščine, volitev in dela nje¬
nih organov do izvrševanja skle¬
pov in evidenc za skupščino.
Struktura poslovnika pa vsebuje
med drugim tudi splošne določ¬
be, verifikacijo mandatov, posto¬
pek pri volitvah in imenovanjih,
seje skupščine, ločene seje zbo¬
rov, komisije skupščine, kluba
odbornikov, načela javnosti in
obveščanja občanov, pravice in
dolžnosti odbornikov, podpisova¬
nje in objavljanje predpisov ter
izvrševanje sklepov skupščine in
nekatere končne določbe.

Delo pri hidravlični stiskalnici

PRODAJNA ENOTA DROGERIJA-ŽELEZNINA

Podjetje ŠKOCJAN je v Cerknici pretekli mesec odprlo v prenov¬
ljeni bivši radioelektro delavnici novo prodajno enoto, ki je specia¬
lizirana drogerija-žeieznina. Prostori so lepo urejeni in dobro za¬
loženi Tekst in foto: Urbas

KAKO NAJ ZAŽIVIJO STATUTARNA DOLOČILA

proizvodne uspehe dosegel brez
vsakršnih investicij in ob neizpre-
menjenem številu zaposlenih. Ce
primerjamo te rezultate z ostali¬
mi tovarnami, ki proizvajajo iver-
ne plošče v naši državi, lahko
ugotovimo, da naša tovarna mak¬
simalno izkorišča proizvodne ka¬
pacitete, saj proizvaja povprečno
4000 m 3  plošč več kot ostale to¬
varne. Ta podatek nam pove, da
morajo biti tudi osebni dohodki
ob istem ceniku za m 3  za ca. 50 %
večji kot so v ostalih sorodnih to¬
varnah.

Višjo' produktivnost v letih
1962—1963 je močno ovirala veli¬
ka fluktuacija delovne sile. Ko je

Od 1. julija so plače
2-5 tisoč diu večje

(Nadaljevanje s 1. strani)

dij tako v delovnih organizacijah
kot v občinski skupščini.

Posebno pozornost je potrebno
posvetiti tudi vsem, ki so do se¬
daj prejemali socialne podpore,
preživnine in podobno, da ne bo
ogrožen njihov realni standard.
Ravno tako kot v delovnih orga¬
nizacijah družbenih služb naj se
povečajo prejemki teh od 1. julija
naprej v Višini 3.000 din.

Na koncu posvetovanja so pou¬
darili, da je potrebno izpopolnje¬
vati sisltem delitve dohodka, taiko
da bo dosledno uveljavljeno na¬
čelo plačila po delu. Prav tako
naj delovne organizacije nadalju¬
jejo s pripravami za prehod na
42-umi tednik. Le s povečano
proizvodnostjo in s spremembami
v vseh smereh ekonomske pro¬
duktivnosti in korenito spremem¬
bo investicijske politike bodo de¬
lovni kolektivi sposobni še nada¬
lje povečata osebne dohodke.

H. J.

ca, drugi del pa se je rekrutiral
iz vrst sezonskih delavcev. Z ozi-
"rom na potrebe se je ljudi spre¬
jemalo v delovno' razmerje brez
vsakega preverjanja delavčevega
značaja, njegovih sposobnosti itd.
skratka sprejelo se je tistega, ki
se je ponudil. Taka kadrovska po¬
litika je pripeljala do tega, da so
ljudje po par mesecih dela zapu¬
ščali tovarno in odhajali drugam.
Tako je v dveh letih iz tovarne
odšlo 69 ljudi, kar pomeni, da se
je v tem času izmenjala skoraj
celotna zasedba na vseh delovnih
mestih.

DS tovarne je pri obravnavi te
problematike odločil, da se mora
prekiniti s tako prakso rekrutira¬
nja delavcev iz oddaljenih krajev
in da se mora pričeti iskati de¬
lovno silo na področju, ki graviti¬
ra v Cerknico. Ker v Cerknici sa¬
mi ni odvišne delovne sile, poseb¬
no še, če vzamemo, da delo v to¬
varni ni primemo za ženske in
mladince izpod 18. let starosti, se
je rekrutiranje vršilo po okoliških

O statutih smo že govorili, pi¬
sali in postavljali vprašanja, na
katera pa še nismo v celoti uspe¬
li dobiti odgovora od vseh tistih,
ki bi morali statutarna določila
povezovati s prakso. V mislih
imajo predvsem tiste kadre, ki
delajo z ljudmi in vodijo proiz¬
vodnjo. Če izhajamo iz te osnov¬
ne ugotovitve, lahko kaj hitro
dobimo odgovor, kako so o sta¬
tutu poučeni neposredni proizva¬
jalci; vedo sicer o pravicah, ki
izhajajo iz zakona o delovnih raz¬
merjih, manj pa o dolžnostih po¬
sameznika in kolektivov. Pravic
in dolžnosti pa ne moremo ločiti,
ker so povezane med seboj.

Vsakdanje delo mora sleherne¬
ga zaposlenega siliti k temu, da

bo delal in izvrševal naloge, ki
so predpisane s statutom. Izvrše¬
ne naloge bodo prikazale rezulta¬
te dela, za izvršeno delo pa sledi
nagrada, ki se jo zopet po dolo¬
čilih statuta razdeli vsakomur po
vloženem delu. Izvrševanje nalog
pa ne sme biti enostransko. Stro¬
kovni kadri, kot tudi neposredni
proizvajalci, morajo nositi polno
odgovornost in skrbeti, da si za¬
gotovijo z aktivnim sodelova¬
njem reševanje vsakdanje pro¬
blematike.

Kot je že ugotovljeno, se sta¬
tut v popolnosti še ne izvaja. Ne¬
kateri iščejo vzroke v tem, ker
še niso v celoti izdelani pravil¬
niki, ki dopolnjujejo statut in se
posamezni strokovni kadri poslu¬

žujejo dosedanje prakse. Vendar
to ne bi smel biti vzrok, kajti
že statut sam daje načinu in si¬
stemu dela dovolj podlage in tu¬
di smernic bodočemu razvoju.

Statut, ki ga je prejel vsakčlan
kolektiva, ne bi smel biti pozab¬
ljen, ali založen nekje v predalih,
temveč bi moral postati vsakda¬
nji delovni pripomoček sleherne¬
ga zaposlenega, še posebej pa
strokovnih kadrov. S praktično
uporabo statutarnih določil v
vsakdanjem delu, bomo lahko
pravočasno odkrivali napake in
ne bo prihajalo do problemov,
ki so včasih zelo kritični prav
zaradi stare prakse dela in' ne¬
upoštevanja statuta.

4

glas notranjske

Kaj povedo na kmetijskem
obratu Marof

-Naprej!« se je slišal nežen glasek praktikantke izza one strani
vrat v pisarni kmetiskega obrata Marof. Povprašali smo jo, ee bi
labko govorili z obratovodjem. Takoj ga je predstavila in pogovor
je stekel v prijetnem vzdušju. Ker imajo v drugi polovici stavbe
kuhinjo in jedilnico za delavce, so nam postregli s hladnim pivom.
Prav prilegel se je, saj je bilo sredi vročega popoldneva

V razgovoru smo povedali, da bi radi nekaj odgovorov za Glas
Notranjske. Tov. Petrič, ki je poprej tudi sodeloval pri načrtih za
ureditev evidence, se je takoj razhudil. Ja ja. samo o drugih pod¬
jetjih pišete, o kmetijstvu pa nič. Glasa Notranjske tudi zastonj ne
maram. Preveč hvalite v njem in to samo nekatere.

Po kratki obrazložitvi, da lahko
v Glas Notranjske piše vsakdo in
da smo zato prišli, se Je pomiril
in obljubil, da bo tudi sam v bo¬
doče kaj prispevati Svoje zapiske
bo poslal kar na Občinski odbor
SZDL Cerknica do 14. v mesecu
za naslednjo številko.

Tako so prišla na vrsto tudi
vprašanja, na katere sta odgovar¬
jala obratovodja Franc Mulec in
tehnik Janez Markovčič.

Pri kakšnem delu smo vas zmo¬
titi?

Pravkar sem prišel iz Cerknice.
Bil sem na upravi. Trenutno pa
smo se raztovarjali o evidenci in
poročilih kot ste ?.e slišali. Poro¬
čila morajo biti hitra in točna. Ta
nam pomagajo, da hitreje ukrepa¬
mo za večjo storilnost pa tudi za
večjo ekonomičnost.

Zanima nas s kakšno proizvod¬
njo se ukvarjate?

Imamo poljedelsko in živino¬
rejsko proizvodnjo. Poudarek je
na živinorejski proizvodnji, pred¬
vsem v vzreji krav motenje. Za¬
radi specifičnih posoiev. oziroma
raracK ustreznih površin pa se in¬
tenzivno ukvarjamo tudi s polje¬
delstvom. ki predstavlja osnovo
ra živinorejo.

Tov. Mulec, poprej ste omenili
večjo ekonomičnost. Katera de¬
lavnost bo po dosedanjih feledih
donosnejša?

V Ž5vta«rej5 pričakujemo izgu¬
bo Nimamo dovolj obdelane teh-
ndtosije. Osnovna krma Csenol je
sicer poceni, proizvodn jo na nam
roSo podražijo močna krmila. TU-
«fi paše im pašnikov še nimamo
dovolj urejenih. Zato uporabljamo
veliko živega dela kar nam pro¬
izvodnjo močno podraži.

Sffifcs v poljedelstvu pa je dru¬
gačna. Letos bomo skoraj prfvseh
■proizvodih dosegli lepe reanlfiifte
glastj pri krompirju in Sli ul Pri
semenskem krompirju smo dosegli
ISffl stotov na hektar, medtem, ko
nri ostalih sortah ponekod preko
g^ha. Posajenega krommpšria
imamo skupaj 9® ha in cenimo, da
m bomo pridelali ca.. 2.fflW>.,WWt kg.
Trdi s proizvodnjo žita smo mdo-
vml&m.. Ikseejamiih sm® imdli 33 ha
pšenice sorte Ptraile.

Bralee n-vbesa list* zanima
kakšne bodo čeme fcrocnoirm.
kakšne porvdbene odnese Imate s
kooperanti in kam boste plasirali
izdelke?

Cene jedilnega krompirja se bo¬
do giba 11 «* med 3® ta 35 dim ra feg.
Kooperantov piri obdeSovamju ra
na našem obratu mtaramn. so pa
po drugih bNratih.. Kakšnih po¬
sebnih uspehov na na *anm pod¬
ročju nismo zabeležili. Težave so
pri strojnem obdelovanju na
majhnih (Parcelah.

Pridelke imamo že s&oro vse
oddsne. Največji odjemalci so:

“Prehrana« Ljubljana in “Držav¬
ne rezerve. Semensko proizvodnjo
pa bo vso odkupila “Semenarna«
Ljubljana. S kvalitetnim jedil¬
nim krompirjem pa bomo lahko
oskrbeli tudi vse domače potroš¬
nike. Velike težave pa imamo z
skladiščenjem. Na obratu nima¬
mo skladišč, zato krompir vskla-
diščujemo v zasilnih skladiščih v
Grahovem, Begunjah in drugje,
kar pa proizvodnjo znatno pod ra¬
zu je.

Ali imate kakšne probleme s
kadri in če. kakšni so?

Imamo! V živinorejski proiz¬
vodnji se ljudje neradi zaposlu¬
jejo, zato jih moramo tudi bolje
stimulirati. Tud! na izobraževa¬
nje naših ljudi mislimo, vendar
to bo mogoče v posezoni. ko bo
več časa. Zavedamo se. da mora
tudi kmetijski proizvajalec imeti
dovolj znanja za opravljanje svo¬
jega dela. da ho lahko enkovre-
den partner Industrijskemu de¬
lavcu.

Nekaj vprašanj smo namenili
tudi tehniku Janezu Markovčiču.

Z vključevanjem mehanizacije in sodobnih metod dela se bo tudi
živinorejska proizvodnja pocenila

Med ogledom strojnega parka, ka¬
terega vodja je Janez Sparemblek,
nam je povedal:

Mehanizacijo uporabljamo pov¬
sod. Pri spravilu sena približno
75 %.  pri proizvodnji žitaric 100 %.
pri pridelavi krompirja do sedaj
30%. z  novim krompirjevim kom¬
bajnom pa 100 %.  Zelo malo pa
pri živinoreji. Skupaj imamo 26
traktorjev, tovorni avto -in kombi.
Posameznih vrst priključkov za
traktorje pa preko 18. Pri tem
moram povedati, da je strojna
enota, ki ima sedež na Marofu za
vse ostale obrate. Omenil sem
kombajn za izkop krompirja. Do¬
bili smo ga pred kratkim. Ta stroj
dela vse sam: izkoplje, pobira,
prebira in sortira ter polni gajbi¬
ce. Poizkusili smo že delati z
njim pa izgleda, da bo zelo dober.
Za spravilo žita smo dobili kom¬

bajne iz Sabina, ker so tam žetev
že poprej pospravili. Z njimi so
prišli tudi strojniki, ki so res
strokovnjaki svojega dela.

Tov. Markovčič, dovolite nam
še eno vprašanje. Zakaj se neka¬
teri kmetje pritožujejo, da aron-
dirane njive stojijo neobdelane?

Verjetno bo ravno obratno.
Arondirane njive na našem obra¬
tu so prav gotovo boljše obdelane
kot so bile poprej. Sicer pa se
lahko zgodi, da pri tako obširnem
delu kot je arondacija zemljišč
ostane tu ali tam neobdelana par¬
cela izven kompleksov.

Zvedeli smo nekaj novic in sli¬
šali odgovore. Zahvaljujemo se za
pripravljenost in sprejem. Priča¬
kujemo pa. da v bodoče ne bo več
številke Glasu Notranjske brez
novic iz kmetijstva.

Na

Zanimivosti iz Kovinoplastike

^ Podjetje Kovinoplastika Lož bo
letos na novo štipendiralo 11 dijakov
in članov kolektiva. Dva člana kolekti¬
va bo podjetje štipendiralo na I- stop¬
nji Višje strojne šole v Mariboru- ene¬
ga na Ekonomski fakulteti v Ljubljani
in osem na raznih srednjih strokovnih
šolah. Tako bo podjetje imelo skupno
T!  štipendistov na srednjih, višjih in
visokih šolah.

£ Z ozirom na podražitev nekaterih
prehrambenih artiklov, kurjave in
elektrike- je kolektiv Kovinoplastike
dvignil osebne dohodke vsakemu Čla¬
nu kolektiva za UM dinarjev mesečno
z veljavnostjo od 1. julija dalje.

0> Aktiv ZB Kovinoplastike Lož bo
organizira! o. septembra izlet članov
ZB. Člani bodo obiskali bolnico »•Fra¬
njo- v Cerknem im Begunje na Go¬

renjskem. Izlet jim bo omogočilo pod¬
jetje in sindikalna organizacija.

£ Za strokovno izobraževanje čla¬
nov kolektiva je po predračunu pred¬
videno za leto 1961/65 skupno nad 13
milijonov dinarjev. Sredstva bodo v
glavnem porabljena za štipendiste,
vajence, oddelek priučevanja orod¬
jarjev, dopisno šolo (zlasti še dopisni¬
ke TS5 — strojni oddelek) n. in m.
letnik, seminar za nove člane organov
upravljanja, dopisni tečaj za kontro¬
lorje in mlajše oddelkovodje in po¬
dobno. Poleg predvidenih sredstev bo
podjetje prispevalo 4,5 milijona dinar¬
jev v medobčinski sklad za finansira¬
nje strokovnega šolstva v okraju.

0 Na predlog zborov volil cev delov¬
nih skupnosti po obratih je centralni

"Glas Notranjske-

Mlaja mesečno — Izdaja ga občinski odbor SZDL Cerkni¬
ca — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni ured¬
nik: Dane Mazi — Člani uredništva: Franc Tavzelj. Slavko
Brglez. Slavko Tonile in Milan Strle — Tehnični urednik:
Janko Novak — Korektor: Janez Lavrenčič — Tisk: CZP
-Kočevski tisk« Kočevje — Letna naročnina 240 din — Ro¬
kopisov in risb ne vračamo

delavski svet Kovinoplastika Lož skle¬
nil, da bodo člani, kateri delajo v m.
izmeni, prejemali 30 %  dodatka na noč¬
no delo. Do sedaj so delavci prejema¬
li 20? dodatka.

0 Xa zadnjem zasedanju centralne¬
ga DS Kovinoplastika Lož je bilo med
drugim sklenjeno, da se obveznice
ljudskega posojila za Skopje, katere
je vpisalo podjetje, odstopijo v korist
gradnje nove bolnice v Ljubljani.

A Podjetje Kovinoplastika Lož bo
tudi letos sodelovalo s svojimi izdelki
na jesenskem mednarodnem velesej¬
mu v Zagrebu. Velesejem bo od 3. do
20 septembra.

0 V mesecu oktobru bo podjetje
izdalo prospekt za plastične mase- Za¬
četna naklada bo 5 im  kom. in bodo
v njem prikazani vsi izdelki, oziroma
grupe izdelkov iz plastičnih mas.

0 Te dni je odšla zadnja skupina
članov kolektiva na letovanje v Selce
pri Crikvenici. Tako se bo v času od
1«. julija do s. septembra zvrstilo md
S*# članov kolektiva in svojcev na j*
in 5-dnevno letovanje.

S. E.

GLAS NOTRANJSKE

S

REKORDNA ŽETEV

\

Tako so še pred nedavnim želi
zadružniki in ostali svoje žito. Po¬
žete snope je potrebno še posušiti
in žito »mlatiti na mlatilnici, kar
zahteva veliko dela

Malokaterega leta se lahko po¬
hvalimo s tako dobro žetvijo na
našem področju kot ravno letos.
Lepo, suho in toplo vreme v ča¬
su dozorevanja je enakomerno
pozlatilo polne klase in omogoči¬
lo hitro in pravočasno spravilo.
Mnogi kmetovalci so si zadovolj¬
no meli roke ob dobrem pridelku
in marsikomu je bilo žal, da ni
zasejal še več pšenice. Tolažijo
se z mislijo, da bodo že takoj
jeseni lansko napako popravili in
zamujeno nadoknadili. Tudi rja,
ta stalna spremljevalka žit, ni na¬
pravila občutnejše škode, zlasti
ne tam, kjer so uporabili dobro,
priznano sortno seme. Posebno
je vsakega zadovoljila ruska sor¬
ta Bezostaja, ki ni samo bolj od¬
porna zoper rjo, marveč je s svo¬
jo močno in sorazmerno kratko
slamo dala odlične pridelke.
Srednje veliki klasi so se šibili
pod težo zrn.

Kmetijska zadruga Cerknica je
to sorto razmnožila na večjih
površinah. Povsod je dosegla
prav dober pridelek, pa čeprav
ni uporabila popolne agrotehni¬
ke. V Begunjah je znašal pride¬
lek 42 q na ha, kar je menda re¬
kord za Notranjsko. Tudi na
Uncu je bil pridelek te sorte več
kot zadovoljiv (37 q/ha) zlasti če
vemo, da TJnško polje, zaradi
rednega pojava rje, ne ustreza
pridelovanju pšenice.

Nekoliko slabša je bila fran¬
coska sorta Etoile de Choisy
(Etna!), ki je sicer sedaj v Slo¬
veniji najbolj razširjena. Odliku¬
je jo dobra rodnost in dobra kva¬
liteta moke.

Izredno se je obnesla že po¬
znana avstrijska visokorodna
sorta Helleom. Odkar se je pred
leti začela širiti pri nas, je ver¬
jetno letos dosegla najboljše re¬
zultate. Velika količina slame ji

daje še večjo vrednost. Dobro le¬
tošnjo žetev ne smemo pripiso¬
vati samo ugo dnim  vremenskim
pogojem. Temelj uspeha je prav
gotovo v" ustrezni sorti, dobro
pripravljeni zemlji, pravočasni
setvi (konec septembra, začetek
oktobra) in kasnejši pravilni
oskrbi, posebno pa večkratnemu
dognojevanju z dušičnatimi gno¬
jili, na katere visokorodne sorte
pšenice ugodno reagirajo, ne da
bi polegle.

Pomemben je tudi sklop (go¬
stota) rastlin na enoto površine.
Za dobre pridelke mora ta zna¬
šati preko 500 rastlin na m 2 , kar
dosežemo le z izpolnitvijo gor¬
njih pogojev in večjo količino
posejanega semena — celo do
300 kg na ha. Ce hočemo torej
ponoviti in celo preseči letošnje
rezultate, tedaj bomo morali
spremeniti, v večini primerov,
tudi dosedanji način dela ali z
drugimi besedami; ravnati se bo
treba po sodobnih načelih pride¬
lovanja pšenice.

K popolnemu uspehu sodi vse¬
kakor tudi hitro in ekonomično
spravilo žita. Ročna ali vprežna
žetev, sušenje snopov v kupih ali
kozolcih in mlatev z mlatilnico
je pravzaprav že zastarel, silno
zamuden in konec koncev tudi
drag način spravljanja. Kombaj¬
ni za žito, s kakršnimi so letos
želi zadružna polja in še marsi¬
kateremu drugemu, odpravljajo
ogromno truda in obilico nevšeč¬
nosti, ki spremljajo ročno žetev.

Pri do kraja dozorelem žitu od¬
pade celo naknadno sušenje
zrnja, ki je sicer pogostokrat po¬
trebno pri žetvi s kombajni. Men¬
da se je vsakdo od kmetovalcev,
ki jim je kombajn požel žito,

cev in jih tako razbremenili pri
naporni in zamudni mlačvi.

Čeprav Notranjska ni žitorod-
no področje, je prav letošnja, lah¬
ko rečemo, rekordna žetev do¬
kazala, da s pravilno •'•'biro sor-

Zadovoljen nasmeh na licu pridelovalca zgovorno potrjuje o do¬
brem pridelku in uspešni zamenjavi dela. Polne vreče zrnja in
snope slame je treba samo še naložiti na voz in žetev je končana

na lastne oči prepričal o vse¬
stranski uporabnosti takšnega
stroja. Računamo, da bodo že
prihodnje leto žitni kombajni
želi večjemu številu prideloval-

te in uporabo priznanega seme¬
na, ob količkaj ugodnih vremen¬
skih pogojih dosežemo, celo v ju¬
goslovanskem merilu, prav dobre
pridelke. -co

AL! SE BODO IZPOLNILE VSE ZELJE

Zavod za zaposlovanje delav¬
cev vsako leto organizira različ¬
ne ankete med učenci zadnjih let¬
nikov osemletke, zlasti tiste, ki
končujejo svojo šolsko obvez¬
nost. Pri tem skuša s svojimi
strokovnjaki svetovati pri težkih
odločitvah. Želje so zelo različne.
Nekaterim izbira poklica ne dela
težav. Drugi pa se težko odloči¬
jo ali pa nimajo za to potrebnih
pogojev.

Ljudje, ki delajo v poklicnih
svetovalnicah, imajo nedvomno
zelo težko delo. Pomagajo si na
različne načine. Poleg raznih an¬
ket med učenci iščejo tudi pro¬
sta mesta v podjetjih. Z naloga¬
mi, ki jih učenci pišejo v šolah,
pa si pomagajo, da lahko njim
ali staršem bolje svetujejo.

Poglejmo, kako učenci sami
mislijo in kako opisujejo poklic.

Na

POKLIC

Z veseljem smo vsako leto pri¬
čakovali konec šolskega leta.
Pred nami so bile počitnice —
prostost in nič drugega, seveda,
če ni koga žulila kakšna neza¬
dostna ocena. Letos pa ni tako.
Za nami se bodo zaprla šolska
vrata osemletke, »odprlo« pa se
bo vprašanje — kam sedaj?

Tako pride tisti čas, ko se mo¬
ra mladi človek odločiti za svoj
poklic. Največkrat gre za tistim
poklicem, ki mu je najlažje do¬
segljiv, ker ga v največ prime¬
rih žene geslo: »Cim prej do
kruha.« Drugi si izbere poklic
po želji staršev ali znancev, kar
teri mu nudijo tudi sredstva za
dosego cilja. Najlažja odločitev
pa je za tistega, ki nosi v sebi
nagnjenje do tega ali onega po¬
klica. Taki po navadi tudi naj 1
bolj ljubijo svoj poklic, ko pri
dejo do njega. Zgodi pa se, da
ima prav tak človek najmanj
možnosti uresničiti svoj sen —
posebno, če je zanj potreben dolg
študij — a sredstev ni. Taki se
mnogokrat zatečejo najprej k po¬
klicu, ki jim hitro nudi kruh,
na to pa nadaljujejo pot naprej.

Vsak izmed nas bo moral ne¬
kaj postati. Na svetu je ogrom¬
no poklicev, naš domači kraj pa
jih nudi le malo, zato ho marsi¬
katerega pot zanesla v svet.

Katarina Skuk

Močni  žitni kombajni žanjejo pšenico sorte Bsrostoja v Begunjah.
Povprečen pridelek s 7 ha velike parcele je pr.našai 42 q na ha,
kar je verjetno najveeji donos pšenice na Notranjskem

MAJHNE SO TE STVARI

MEDOBČINSKO SODELOVANJE Ko je naša občinska turistična
zveza postavljala tablo ob glavni cesti pri Planini s slikami naših na¬
ravnih lepot, bi morali spodaj še pripisati, do kje sega koprski okraj in
z njim tudi nemogoča cesta. Morda ne bi potem mnogi turisti že pri
gradu obupali in se obrnili

TRESLA SE JE GORA, RODILA SE NI NITI MlS. Po hudourni¬
kih besed, kako bomo reorganizirali naše knjižničarstvo ter s potujoči¬
mi knjižnicami omogočili občanom, da bodo brali tudi kaj drugega kot
Slovenske večernice, je tik pred dejanji vse potihnilo. Občani še naprej
bero Večernice (ker drugega nimajo), mi pa čakamo novih konferenc.

e

GLAS NOTRANJSKE:

IZ, KOLE  K T I V A
Z A KOLEKTIV

Ugodni
rezultati
gospodarjenja
v Brestu

Tako se začne proizvodnja ivemih plošč. Stroj, neprekinjeno požira surovino, ki smo jo včasih upo¬
rabljali za kurjavo, danes pa iz nje pridobivamo najkvalitetnejše ivernate plošče : .-i

Proizvodnja je po fizičnem ob-
jegu napram letnemu družbene¬
mu planu dosežena s 51 %.  Na¬
pram I. polletju 1963 se je v le¬
tošnjem enakem obdobju povečal
fizični otbseg proizvodnje kar za
17 %.  Probleme v proizvodnji je
tmel kombinat predvsem zaradi
(»manjkanja nekaterih reproduk¬
cijskih materialov, nekaterih
transportnih sredstev in nepravo¬
časnih dobav površinskih materia¬
lov iz uvoza.

Prodaja je bila napram letne¬
mu planu dosežena ob ,polletju s
43%, medtem ko je izvršitev pr¬
vega polletja lanskega leta pre-
»ežena za 16 %.  Za izdelke kom¬
binata je bila tako na domačem
kot na zunanjem trgu letos izred¬
na konjuktura, ki je absorbirala
vso proizvodnjo že s predhodni¬
mi pogodbami.

Nasproti lanskemu polletju je
povečal v letošnjem polletju kom-

izvoženih izdelkov. Izvoz so se¬
stavljale v letošnjem letu pred¬
vsem sledeče grupe izdelkov: pi¬
salne mize, šivalno pohištvo, gar¬
derobne omare, glasbene omarice,

za 37 %. Taki pozitivna odnosi
med temi tremi elementi so na¬
stali zaradi boljšega izkoriščanja
materiala, povečanja cen za iz¬
voz in oprostitve obveznosti do
plačila zveznega in medfaznega
prometnega davka na rezan les.

Uspešni rezultati poslovanja v
I. polletju so imeli odraz tudi na
povečanju osebnih dohodkov, ki so
se od povprečnih osebnih dohod¬
kov lanskega polletja, ko so zna¬
šali na zaposlenega 25.700 din
dvignili letošnje polletje na pov¬
prečje 34.400 din, kar pomeni, da

so se osebni dohodki na zaposle¬
nega povečali za 34 %. Skladno z:
rezultati L-polletja 1964 je v tem
obdobju porasel napram istemu
lanskemu obdobju čisti dohodek
za 49%.

Iz primerjav z lanskim pollet¬
jem se kažejo uspehi poslovanja
kombinata BREST v vseh eko¬
nomskih pokazateljih. Tako je na
primer storilnost dela na zaposle¬
nega porasla za 11 %,  ekonomič¬
nost proizvodnje za 2 % in renta¬
bilnost poslovanja za 27 %.

-dm

Ob izvršenem periodičnem obračunu za I. polletje 1964 smo
lahko ugotovili, da je kombinat BREST dosegel ugodne rezultate, ki
nudijo možnosti na skorajšnje prehajanje poslovnih enot na skrajšani
delovni tednik. Najbolje je, da si dosežene rezultate ogledamo v
krajšem sestavku malo pobllže.

binat BREST izvoz za 19%, letni fotelji, posteljne končnice in re-
plan izvoza pa je ob polletju do- zan les..

sežen s 50 %.  Skupaj je bilo do V primerjavi z lanskim pollef-
polletja izvoženega za 994.000 do- • jem se je v letošnjem polletju po-
larjev blaga. Na tržišča s čvrsto večal celotni dohodek za 18 %, po-
valuto je bilo prodanih 94 %  vseh sflovni stroški za 12 % in dohodek

Kako je s pravilniki in poslovniki

Tovarniški komite ZK je v svo¬
ji analizi okrog izvajanja statu¬
ta ,enako so tudi politične organi¬
zacije v poslovnih enotah, načeli
važno vprašanje, kaj je vendar s
pravilniki in poslovniki, ki jih
predvideva statut.

Skupaj igre za 8 pravilnikov
kombinata ter 2 pravilnika in 2
poslovnika za vsako poslovno
enoto.

Do 15. avgusta sta od pravilni¬
kov kombinata dogotovljena in
sprejeta dva pravilnika.

15. avgusta so v pripravi 4 pra¬
vilniki in 1 poslovnik in sicer:

pravilnik o nagrajevanju za
tehnične izboljšave;

poslovnik o delu organov uprav¬
ljanja;

pravilnik o organizaciji in po¬
slovanju skupnih služb;

poslovnik o notranji organiza¬
ciji in poslovanju poslovne enote;
pravilnik o izobraževanju.

Kot zelo važna pravilnika sta
vsekakor: pravilnik o urejanju
pravic, dolžnosti in odgovornost
članov delovnega kolektiva in
pravilnik o varnostni službi. Ven¬
dar še nista v pripravi, ker bo iz¬
šel nov zakon, ki bo uredil ta
vprašanja. Bolje je, da čas upora¬
bimo za to, da ugotovimo, kaj
vse bi morali v kombinatu v ta
dva pravilnika napisati, da bi po¬
tem res bila odraz dejanskih po¬
treb in taka, da bodo članom ko¬
lektiva v celoti služili. Do tedaj
pa uporabljamo obstoječe.

V razpravah o statutu in nje¬
ga izvajanju pa smo često slišali,
da še statut mnogi slabo poznajo.
Iz tega sledi dvojna naloga: pro¬
učimo dobro statut, da bomo lah¬
ko kritdenejši do napovedanih
pravilnikov in druga, da pospeši¬
mo izdelavo istih.

-tt

Zakaj je v zadnjem času nastal problem
vskladiščenja v Tovarni pohištva
Cerknica in kako se ta problem rešuje?

Kakor vsako leto je tudi letos v mesecu juniju in juliju prodaja
pohištva zmanjšana, kar se razume kot delna stagnacija v tako ime¬
novani mrtvi sezoni.

Tako je tudi v Tovarni pohištva Cerknica začasno nastal problem
kam vskladiščitd blago, ki prihaja iz proizvodnje z ozirom na premajh¬
no kapaciteto obstoječega skladiščnega prostora.

Razumljivo je, da smo takoj storili potrebne ukrepe in vključili v
reševanje tega problema tudi naše odjemalce, ki so v glavnem z razu¬
mevanjem sodelovali, vendar tudi trgovska mreža nima ustreznih
skladišč, torej ni sposobna držati nekih zalog za tržišča. Pri tem je v
glavnem mišljeno domače tržišče.

Z izvozom sedaj nismo imeli nekih problemov, ker se je vse proiz¬
vedeno blago takoj odpremljalo v luke in naprej kupcem.

Ker naše tovarne proizvajajo le velike serije, bo kljub naporom
prodajne službe vedno nastajal problem skladiščnega prostora. Tržišče
namreč zahteva kontinuirane dobave določenega asortimana tako, da
zaloge pač morajo nekje biti. Skoda bi namreč bilo zanemariti dobave
za domače tržišče. Vsekakor bo v najkrajšem času treba poiskati način
in seveda tudi sredstva za povečanje obstoječih ali izgradnjo novih
skladiščnih kapacitet. -tuf-

GLAS NOTRANJSKE

r

Brest Cerknica ■ Brest Cerknica * Brest Cerknica ■ Brest Cerknica • Brest Cerknica

Zaključna faza proizvodnje ivernih plošč, kjer se plošče razrežejo na ustrezne dimenzije

Kaj pravijo proizvajalci
o skrajšanem delovnem času

V prvih dneh avgusta smo po
poročilih kadrovske komisije
centralnega delavskega sveta iz¬
vedli v vseh poslovnih enotah
anketo o skrajšanem delovnem
času. To je ena izmed akcij, ki je
napravljena poleg vseh doseda¬
njih s ciljem, da se člani kolekti¬
va izrečejo o možnostih in pogo¬
jih prehoda in vidijo ponovno, kaj

vse vpliva, da znižanje tudi doee-
žemo.

V vseh enotah so, kot je videti
iz odgovorov, člani kolektiva od¬
govarjali na vprašanja resno, saj
vedo, da je možno preiti na skraj¬
šanje delovnega časa res ob na¬
poru in sodelovanju vseh.

Naj navedem samo nekaj od¬
govorov iz dveh poslovnih enot
v odstotkih:

Člani kolektiva!
Dopisujte

v »Glas Notranjske«

Zadnje povišanje cen nekate¬
rih prehrambenih artiklov, je
znatno vplivalo tudi na nekatere
spremembe v obratih družbene
prehrane BRESTA.

V obratu prehrane Cerknica se
hranijo predvsem delavci iz to¬
varne pohištva, SGP Gradišča In
nekoliko tudi iz ostalih podjetij
in ustanov.

V času pred podražitvijo se je
pripravljalo povprečno 739 obro¬
kov na dan. (420 malic, 210 kosil
in 109 večerij). Glede na to, da
je ta obrat že pred tem sklepom
imel znatno izgubo, je bilo skle¬
njeno, da se cena hrane zviša
povprečno za 1500 din mesečno
na abonenta. Za domače abonen¬
te je cena zvišana od 210 na 360
din, za ostale pa od 380 na 460
dinarjev.

Enak ukrep je bil povzet tudi
v menzi Martinjak in Stari trg,
vendar s to razliko, da je v Sta¬
rem trgu DS sklenil, da kvalite¬
ta hrane ostane ista, kar pa v
Cerknici ni bilo mogoče. Ravno
to je povzročilo zmanjšanje abo¬
nentov za 3 %.  Hrano so odpo¬
vedali predvsem domačini, ki ni¬
so odvisni izključno od uslug
menze.

Na osnovi razprave z ostalimi
abonenti, se je ugotovilo, da se
ne pritožuiejo na zvišanje cen,
temveč na kvaliteto hrane in eno¬
ličnost.

Potrebno bi torej bilo, da vod¬
stvo menze prouči možnost
zboljšanja kvalitete hrane in iz¬
koristi notranje rezerve, ki še
obstojijo.

BoSt

Delavska restavracija v novih

Tovarna pohištva:
Cerknica Martinjak

10. Za prehod na 42-umi tednik bi morali
zvišati delovno storilnost za 15 %.  Ali je
tahšen dviig na tvojem delovnem mestu —

Vsi odgovori pričajo, da je mož¬
no povečati obseg proizvodnje v
zmanjšanem času, nakazujejo kje
in kako je treba ukrepati. Ali bo¬
mo šli mimo ugotovitev ankete?
Nikakor ne, posebno ne, ker je

naj zanesljivejši barometer razpo¬
loženje kolektiva. Na vsako vpra¬
šanje je bil odgovor — moramo
najti rešitev, vse storiti, da : bo
cilj dosežen.

pogojih organizacije

Centralizirano upravljanje Delavske restavracije kombinata je po¬
kazalo, da ta način več ne odgovarja. Poslovne enote pri katerih so
enote te restavracije nahajo so bile nezainteresirane, morda pa so celo
vplivale na to dejavnost s tendenco neekonomičnega poslovanja. Statut
komjbdnata govori v 34. členu o tem, kako naj poslovne enote vplivajo
na delo enot delavske restavracije. Razprave, ki so se pred 1. avgu¬
stom vodile, tako v upravnem odboru podjetja, centralnem delavskem
svetu, upravnem odboru DUR in na delavskih svetih poslovnih enot so
pokazale, da poslovne enote še niso delale po teh načelih, ker jim or¬
ganizacija Delavske restavracije to ni dopuščala, niti niso imeli eko¬
nomskega interesa, saj se je ekonomičnost itak reševala centralno.

Sklenjeno je bilo, da se dejavnost Delavske restavracije decen¬
tralizira in da vsaka poslovna enota Sprejema v svojo odgovornost go¬
spodarjenje enote — restavracije, ki se nahaja pri njej. Določene so
enote prodajne cene obrokov. Kolikor se stroški prehrane povečajo
zaradi povečanja obrokov ali se povečuje kalorična vrednost hrane,
mora dati soglasje poslovna enota. Potem poslovna enota odloča, ali
gre to v breme poslovnega uspeha, ali se poveča cena obroka. Ob
eventualnem povečanju cen je jasno, da bodo njeni samoupravni orga¬
ni tisti, ki bodo odločali o cenah in vsem, kar je v zvezd s tem.

Organizacijsko delavska restavracija centralno še predstavlja sa¬
mostojno poslovno enoto z upravnim odborom, vendar je le servis enot
v nabavi in vodenju knjigovodstva, medtem ko proizvodne poslovne
enote obravnavajo samostojno tako delavce kot ostale režijske stroške.
Upravni odbor Delavske restavracije pa odloča kot koordinacijski or¬
gan o pristojnostih, ki so določena s statutom kombinata.

-tft

-tt

8

GLAS NOTRANJSKE

Kvaliteta naših izdelkov in njihov plasma
na zunanjem tržišču

Znano je, da je “Brest« usmerjen z glavnino svojih izdelkov — predvsem fi¬
nalnih na zunanja tržišča. Pretežni del izdelkov se plasira na ameriški in zahod¬
noevropski trg, kjer se podjetje srečuje z vsak dan močnejšo konkurenco, pred¬
vsem s proizvodnjo lastne dežele. Ce obravnavamo vključevanje “Bresta« v taki
situaciji v mednarodno delitev dela, potem nam je jasno, kakšno vlogo igra pri
tem kvaliteta proizvodov.

Ce hočemo obdelati pojem kvalitete finalnega izdelka je jasno, da ta ni od¬
visna samo bd končnega oddelka tovarne, pač pa se kvaliteta izdelka ustvarja
od skladišča surovin naprej. Zato je zelo važno, da znamo za posamezni proiz¬
vod izbrati pravilni les, plošče, furnir, lak itd. Vendar pa to še ni vse. Nujno je
namreč, da se posameznim delovnim operacijam posveča zelo velika pozornost v
točnosti, preciznosti in čistoči, kajti največkrat je možno ugotoviti, da našim
Izdelkom primanjkuje samo zaključnega finiša. Pri tej problematiki morajo od¬
igrati svojo nalogo predvsem kontrolna služba in pa odgovorni instruktorski in
tehnični kader. Vendar pa kljub določenim pomanjkljivostim lahko ugotovimo,

Junij - mesec visokih prejemkov

V zadnjem mesecu prvega polletja so se osebni dohodki
občutno dvignili, zlasti še v zavodih in družbenih službah, pri
katerih je znašal povprečni osebni dohodek zaposlenega 58.000
dinarjev ali 46 %  nad doseženim povprečjem v preteklem letu.
Ta izplačila so ugodno vplivala na izračun povprečnega oseb¬
nega dohodka za celotno prvo polletje; znašal je 36.200 dinar¬
jev ali 13 %  več od leta 1963. Čeravno je večina zavodov vskla-
dila osebne dohodke za prvo polletje s svojimi pravilniki o
delitvi osebnih dohodkov, pa negospodarska grupa organizacij
še vedno zaostaja za gospodarsko; izkazuje povečanje od pre¬
teklega leta za 11 %, gospodarstvo pa za 16 %.

UsD

Vesti iz gasilstva

Pisalna miza 4142/L, ki se je čedalje bolj uveljavila v USA

da so si ti naši izdelki že dokaj dobro utrli pot na zunanja tržišča. To potrjuje
predvsem dejstvo, da so kapacitete obeh finalnih tovarn praktično razprodane
že za obdobje, ki prekoračuje leto 1964.

Vsekakor pa se z dosedanjimi uspehi nikakor ne smemo zadovoljiti, pred¬
vsem, če upoštevamo, da se modeli in oblike pohištva stalno menjavajo, da se
konstrukcije, predvsem z ozirom na nove dosežke v tehnologiji in pohištvenem
okovju stalno menjava, kar narekuje nalogo intenzivnega obdelovanja zunanjega
trga. Ta naloga pa zahteva izdelavo novih modelov, vzorcev, kajti to Je osnova
za kasnejše aranžmaje. -jam-

Gasilsko društvo Unec, več¬
kratni reprezentant občinske ga¬
silske zveze Cerknica za okrajno
in republiško tekmovanje, je v
akciji za zbiranje sredstev za na¬
bavo gasilskega avtomobila sred¬
njega tipa TAM 2000. Okrajni ga¬
silski sklad bo prispeval sredstva
za nabavo šasije, z zbranimi fin.
sredstvi bo društvo financiralo
karoseriranje. Čeprav društvo
deluje na območju sektorja,
opravičuje to akcijo s svojim
marljivim delovanjem, s strokov¬
nim znanjem in dobrim orodjem,
katerega nabava izvira iz lastne
iniciative. Jasno je, da mora eno¬
ta, ki sodeluje na tekmovanjih
večjega merila, imeti tudi ustrez¬
no in zanesljivo orodje. Omenil
je tudi to, da so finančna sred¬
stva pri Okrajnem gasilskem

LETOVANJE V SELCAH

Že v prejšnji številki smo po¬
ročali, da je TP »Škocjan« tudi
letos organiziral letovanje v Sel¬
cah.

Tokrat smo obiskali po vrsti
5. skupino, katera v .tem domu
koristi dopust ter vprašali tov.
Matičiča Franca, ki to zadevo
vodi, kako gre:

— zaenkrat je vse v redu; to
lahko rečem, kar vidim sam in
mi to povedo tudi posamezniki,
tem pa čas dopusta tako hitro
poteče.

V začetku je bilo malo težko
zaradi nabave živil, toda tudi to
se je sedaj že uredilo in upam,
da so koristniki s hrano zado¬

voljni. Naš cilj je, da sleherne¬
ga kar najbolj zadovoljimo, da
bo lahko ohranil letošnje letova¬
nje v lepem spominu. Tudi ostali
so se pohvalili. V začetku se mo¬
ramo paziti, da nas sonce ne
opeče, sicer pa je prav prijet¬
no in upamo, da bo to ostalo do
konca, ko prideta še 6. in 7.
skupina.

Najmlajši so zadovoljni, ko vi¬
dijo velike ladje, raznovrstne mo¬

torne čolne, pa smučarja na vo¬
di so tudi že z veseljem opazo¬
vali Mamice jim morajo vse po¬
drobno obrazložiti, kaj je to in
ono.

— Sandi Drole je med drugim
še pripomnil, da je v vodi še po¬
sebno lepo (to dokazuje tudi sli¬
ka), saj ga mora mamica več¬
krat poklicati, predno jo uboga
in le za kratek čas pride iz vode.

Tokrat se moram pošteno oko¬
pati, saj septembra meseca grem
že v šolo in bo tudi tam po svoje
lepo.

Iz splošnega je bilo torej ugo¬
toviti, da je zares vse v najlep¬
šem redu, saj je tudi vreme prav
za take, ki so prišli le za kratek
čas k morju.

Nekdo se je vprašal, zakaj tako
malo koristijo dopust člani ko¬
lektiva, ki je letovanje organi¬
ziralo.

To se še marsikdo vprašuje,
vendar bo treba vprašanje raz¬
čistiti, ne pustiti nerešenega, kaj¬
ti pojavi se zopet vprašanje, če
se potem splača tako letovanje
še organizirati.

Upamo pa, da bodo taki, ki so
že pretekla leta ali letos kori¬
stih dopust na morju, le doka¬
zali, da je prijetno na takem le¬
tovanju in je zdravju prav ko¬
ristno.

Morebiti bo kdo rekel, da ne
sme na morje, zato naj dopust
prihrani za zimske mesece in se
odpravi v planine, saj so tudi te
lepe in prijetne.

Ker je cena letovanju res niz¬
ka, pričakujemo v prihodnjem le¬

tu večje število prijav, ker šele
po tej ugotovitvi se bo letovanje
še organiziralo, sicer pa poča¬
kajmo, kaj bo ugotovila komisija
za letovanje pri podjetju.

D. L.

skladu namenska, katere ni mo¬
goče koristiti za druge namene.
Dodeljujejo se le onim gasilskim
organizacijam, ki sodelujejo pri
nabavi gasilskih vozil ali orodja
z lastnimi finančnimi sredstvi.

Če bodo merodajni organi pri
Občinski skupščini Cerknica pod¬
prli prizadevnost odbora društva
pri tej akciji, bo tretje vozilo v
občini za požarno varnost velika
pridobitev. Velika zahvala gre va¬
ščanom in članom tega društva
zato, ker bodo s prispevanjem
v lesu rešili vprašanje financira¬
nja karoserije.

Omenjeno vozilo je tipizirani
KOMBINIRANI GASILSKI VOZ
— TAM 2000. Grajen je tudi za
potrebe prevoza ljudi v zdravst¬
veno ustanovo. Namenjen je
predvsem za gasilske enote na
sektorjih. Vozilo sprejme 8 ga¬
silcev, gasilsko motorko s pripa¬
dajočim orodjem, zaščitno in re¬
ševalno opremo. Opremljen je z
Diesel motorjem in doseže hi¬
trost 80—90 km/h. Poraba goriva
je minimalna.

Odboru društva za izvedbo te
akcije želimo, da čim prej in
uspešno realizira svoj načrt, ki
je bil sprejet na lanskem obč¬
nem zboru društva.

Prvi iz serife za standard

Novi 16-stanovanjski blok Kombinata BREST iz Cerknice je dogra¬
jen in je prvi iz serije 16-stanovanjiskih blokov, ki jih bo BREST
zgTadil za svoje člane kolektiva v prihodnjih obdobjih. Lahko trdi¬
mo, da se novi blok lepo vključuje v monumentalno okolje Bresta,
ki je z njim še pridobil na lepšem videzu in zaokroženosti okolja.
Prvi ključi bodo stanovalcem predani že v začetku meseca sep¬
tembra.

Tekst in foto: URBAS

OLAS NOTRANJSKE

Predvojaška vzgoja v naši občini

Za hip je nastala tišina, po
drogu se je ponosno dvigala za¬
stava. Mladinski odred — 60 mla¬
dih fantov iz predvojaške vzgoje
je vršil pozdrav, čeprav prvič v
uniformi z orožjem v roki, je bil
pozdrav čvrst, poln energije in
mladostnega poleta.

Komandirjem je na obrazu si¬
jalo zadovoljstvo, pred njimi je
bil stroj znanja željnih fantov,
raznih poklicev iz vseh krajev
naše občine.

Prihodnje jutro so že odšli na
poligon — mesto za izvedbo uč¬
nega programa. Pod vodstvom
svojih komandirjev so se vadili
in urili raznih vojaških veščin.
Začetek ni bil lahek, malce tež¬
ko je bilo pravilno prijeti za
puško, razstaviti zatvarač, za¬
pomniti si dolžnosti stražarja, iz¬
kopati pravilen zaklon; to pač ne
doživljaš vsak dan. Sledeči dan
je bilo po programu zopet nekaj
novega, zanimivejšega, s tem pa
tudi boliši uspeh.

Tudi komandant je bil zado¬
voljen. »Kar tako naprej, tova¬
riši komandirji«, je dejal.

Mladinci so se popolnoma vži¬
veli, srečali so se z interesantni¬
mi nalogami, osmatran.iem, noč¬
nim izvidanjem, napadom, ob¬
rambo in slično. Posebno so se
vživeli v situacijo pri taktičnih
vajah z maneversko municijo.
Domov pa jih je spremljala bor¬
bena pesem.

Mladinci prvega letnika so do¬
bro izvršili tudi zadnio nalogo —
šolsko »boievo gadanje«. Tudi to
krat so pokazali, da so štirinajst¬
dnevno logorovanje koristno po¬
rabili.

Toda poleg voiaško-strokovnih
predavani so mladinci pestro
snremliali predavania komisaria
in predstavnikov gospodarskih in
političnih organizacij.

Veliko interesantnega so slišali
o perspektivah kmetijstva, ko¬
vinske in lesne industrije v naši
občini. Štirinajst dni je minilo
hitro in plodno. Šest najboljših
mladincev je bilo za trud in delo
nagrajenih.

Zastava se je drugič dvigala.
Pozdrav je vršil drugi letnik mla¬
dinskega odreda.

Njihov korak v stroju je bil
ostrejši, naloge zahtevnejše in iz¬
vrševanje preudarnejše. Po teme¬
ljitem uvežbavanju v napadu,
obrambi, partizanskem načinu
vojskovanja je dobil mladinski
odred važen »zadatak«, napraviti
marš v cilju uničenja sovražnika.

Marš je bil skrbno pripravljen.
Saj »zadatak« ni bil lahek, sko¬

raj ves čas marša so vršili na¬
pade, zasede, prepade in slično.

Odred je krenil zjutraj iz lo-
gorja v Ravnah preko Topola,
Hudega vrha proti Studenem.
Bližali so se Glini, nenadoma je
v bližini nastalo streljanje. Iz¬
vidnica je odkrila sovražnikovo
zasedo. Vnela se je borba. Po
zaslugi izvidnice so se mladinci
še pravočasno razvili v »borbeni
poredak«.

Marš se je nadaljeval proti Blo¬
ški polici na Križno goro in da¬
lje v Loško dolino. Tudi pred
vasico Sv. Ana so se vodile »hude
borbe«.

Nekoliko utrujen odred je pri¬
šel v Loško dolino. Po kosilu so
si mladinci ogledali »Kovinopla¬
stiko«. V obratu Plastike je vla¬
dalo veliko zanimanje za izdelo¬

vanje plastičnih izdelkov. Tu so
predstavnice kolektiva obrata
Plastike podelile mladincem sim¬
bolična darila.

Razpoloženje je bilo kljub
utrujenosti nepopisno. Preko
partizanskih vasi po Loški dolini
je odred prišel v Vrhniko, kjer
se je utaboril.

Proti večeru je mladinski od¬
red skupaj z mladino Loške do¬
line priredil partizanski večer.

Iz prelepe Loške doline je od¬
red krenil v jutranjih urah pre¬
ko Doljnjih in Zgornjih Poljan
proti Loškemu potoku. Sonce je

Spoznala sem ga pred nekaj leti, ko
je prišel na Bled kot sirota brez star¬
šev. Že prvi šolski dan je vzbudil mo¬
jo pozornost, saj sem iz njegovih ust
zaslišala domače narečje, uho božajo¬
či pozdrav drage Notranjske. Kmalu
sem tudi opazila, da Petra muči silno
domotožje. Ko smo pri pouku govorili
o Cerkniškem jezeru, so se mu oči kar
zasvetile, hitel je govoriti o njem, če¬
prav je bil sicer redkobeseden. Pred
menoj je zelo rad poudarjal, da je do¬
ma iz Cerknice, da pozna moje znan¬
ce, pa tudi notranjske vrhove, doline
in planote.

pripekalo, pot pa se je dvigala
vedno bolj strmo. Grla so bila
suha, bluza premočena od potu,
noge čedalje težje. »Ali bom
vzdržal do cilja«, šumi večini po
glavi. Na vrhu pripoveduje ko¬
mandir — borec iz NOV o na¬
pornih partizanskih marših. To
pripovedovanje je vlilo mladin¬
cem novih moči. Iz gozda se je
prikazala težko pričakovana va¬
sica Matevljek. »A ste partiza¬
ni?«, je vprašala mamca iz prve
hiše ter je veselo stregla žejnim
fantom, kot nekoč v NOB. Ko
so fantje posedli položaje v ci¬
lju. da branijo naselje pred na¬
padalcem. jim mamca želi, da bi
zmagali. Njena želja se je ures¬
ničila.

Slovo od Matevljeka, kratek
počitek v Retjah in hajdi naprej
proti Ravnam. S kratkim nočnim
bojem za vas Ravne se je končal
zelo zanimiv in z uspehom pre¬
žet marš mladinskega odreda pc
partizanskih krajih naše občine

Tudi za II. letnik je občinsk:
komite organiziral vrsto zanimi¬
vih predavanj, na katerih so mla¬
dinci aktivno sodelovali. Celotno
bivanje je bilo prežeto z vzgojo
mladega rodu v duhu naše revo¬
lucionarne preteklosti. Prišel je
dan, ko se je bilo treba ločiti;
težko jim je bilo, saj so se to¬
variško navezali eden na dru¬
gega. Odšli so z željo, da bi se
prihodnje leto srečali na odslu-
ženju vojaškega roka ter prispe¬
vali kar največ za uspeh v ču¬
vanju socialistične domovine in
krepitvi naše obrambne moči.

Tišler Jože

Jerinovih, Logarjevih in pri drugih
sosedih, da je doma zlagal deske, na¬
zadnje pa mi je zaupal, da bi rad en¬
krat spal v domači hiši. Obljubila sem
mu, da bo zadnjo noč lahko ostal v
Cerknici. »-Le jejte, tovarišica, saj je
grozdičje že sladko,« mi je prigovar¬
jal, ko je videl, da le počasi zobljem
še skoraj zelene jagode.

Kadar nas je obiskal kdo z Bleda,
mu je bil Peter za vodiča in vnetega
opisovalca lepot. Nekega tovariša, ki
je že dolgo turistični delavec na Ble¬
du, je navdušila okolica Cerknice, po¬
sebno pa je bil presenečen nad vljud-

Letovanje ferijalcev v Zadru

Posnetek iz življenja obveznikov predvojaške vzgoje v Ravnah na
Blokah

Ob preranem grobu Mačkovega Petra

Ena izmed nalog Počitniške zve¬
ze je tudi letovanje. Kakor vsako
leto je tudi letos nudila PZ letova¬
nje svojim članom v Zadru. Izvršni
odbor PZ okraja Ljubljana je uredil
svoj tabor v borovem gozdičku 3 km
od Zadra. V taboru je letovalo vsako
izmeno po 300 ferijalcev iz vse države.
Med njimi so bili tudi ferijalci iz ob¬
čine Cerknica. V drugi izmeni je leto¬
valo 40 počitničarjev iz osemletke
Cerknica po G dni. V III. izmeni je le¬
tovalo 8 mladincev iz počitniške druži¬
ne ►►Snežnik« Kovinoplastike in Gabra
Stari trg. V IV. izmeni pa 2 člana.
Skupno torej 50 ferijalcev, kar je za
IOPZ občine Cerknica lep uspeh. Od
200 članov, kolikor jih je v PZ obči¬
ne Cerknica, je letovalo 25 %  vseh
članov. Ferijalci so po vrnitvi domov
izjavili, da je bilo lepo in prijetno.
Sonca, toplega morja in hrane ni pri¬
manjkovalo. Skupno življenje mladin¬
cev in vseh republik jim je prijalo,
ker so se med seboj spoznali, izme¬
njali misli, posvetovali in zvečer skup¬
no krenili na ples. Mislim, da ravno

letovanje, ki ga organizira PZ, ugaja
mladini in je najbolj ekonomsko, ker
stane penzion le 520 din na dan. Torej
za 5200 dinarjev lepo letuješ 10 dni.
Upamo, da teh 50 članov, ki so letova¬
li letos, ne bo osamljeno, da bo drugo
leto letovalo 100 ali pa več članov. Na¬
ša naloga je, da mlademu človeku —
mladincu — damo možnost za ugodno
in ceneno letovanje. Hočemo razživeti
mladinski turizem v vsaki kraj, pa
naj bo to še tako oddaljen od občine.
Menimo, da ravno mladi proizvajalec
potrebuje vsako leto 10 dni aktivnega
oddiha. Ne samo oddih na morju, am¬
pak tudi tedenski izleti med letom v
naravo, prispeva nekaj odstotkov k
dvigu produktivnosti dela, ker pride
mladinec vesel in spočit na svoje de¬
lovno mesto. Kolikor je družin PZ v
občini, delajo, organizirajo izlete in
podobno, tako da se vidi viden napre¬
dek PZ v naši občini.

Zato mladinci, Počitniška zveza vas
potrebuje, kakor tudi vi njo.

Franc Turšič

Najbolj pa sem ga vzljubila lansko
poletje, ko smo taborili v Rakovem
Škocjanu. Tudi Peter je bil član blej¬
skega planinskega društva, ki je to le¬
tovanje organiziralo. Nekaj dni je po¬
magal urejati tabor, si ogledoval oko¬
lico in pripovedoval o tem drugim.
Potem pa je vsako jutro že navsezgo¬
daj pokukal v moj šotor in vprašal,
če je treba kaj prinesti iz Cerknice.
Bal se je, da bom poslala koga dru¬
gega. Ko se je vrnil s polnim nahbrt-
nikom, je navdušeno pripovedoval no¬
vice, ki jih je spotoma nabral.

Nekega večera so mi prišli njegovi
stanovalci povedat, da je Petrovo le¬
žišče prazno in da je že popoldne od¬
šel v Cerknico. Jezila sem se, toda v
šotoru sem še brala pri prižgani pe¬
trolejki, ko je nekaj popraskalo po šo¬
torskem platnu. »Tovarišica, ribe sem
vam prinesel z našega vrta,« je dejal
navihani Peter in pomolil skozi odpr¬
tino litrsko kanglico. Povabila sem ga
v šotor, ga okregala zaradi nediscipli-
niranosti, nato pa sva se še dolgo po-
& govarjala. Povedal mi je, da Je bil pri

nostjo in skromnostjo prebivalcev. To
nam je pripovedoval zvečer ob ta¬
bornem ognju. Takrat sem začutila na
sebi Petrov pogled. Srečala sva se z
očmi, približal se mi je, stisnila sem
njegovo ramo in s tem povedala: »Da,
Peter, tudi jaz sem ponosna na najine
rojake.«

Zadnje dni našega letovanja je ostal
kar v Cerknici, da se je poslovil od
vseh znancev. V jeseni se je spet vr¬
nil na Notranjsko, da je obiskoval
šolo v Starem trgu. Nisem ga več vi¬
dela, zato me je tem bolj prizadela
vest o njegovi smrti v Blejskem je¬
zeru.

Petrov zadnji dom bo vendarle nje¬
gova ljubljena Cerknica. Blejski pla¬
ninci bodo verjetno še kdaj taborili v
tem prelepem kraju, vsekakor pa bo
kdo od njih obiskal Petrov grob. Vsi
pa se bodo vedno radi spominjali
mladega Cerkničana, ki je tako vroče
ljubil svoj domači kraj.

Naj mu bo lahka, s krvjo prepojena
notranjska zemlja!

Marija Stare-Zupančlč

GLAS NOTRANJSKE

10

Čakal sem, kdaj me bodo vrgli v peč!

SREČANJE s slovenskim

DUHOVNIKOM

Potem, ko je nemška vojska v april¬
ski vojni strla Jugoslovansko kraljevo
vojsko ln zasedla Slovenijo, so takoj
za njo prišli nacisti in prevzeli oblast.
Pokazali so takoj, da vidijo prvenstve¬
ne naloge v ponemčenju zasedenega
ozemlja. Ponemčenje je bilo ukazano
naravnost na najvišjem mestu, odredil
ga je Hitler sam. Določil je, da se
Slovenila priključi k Nemčiji in dejal:
»NAPRAVITE MI TO DEŽELO NEM¬
ŠKO!«

S tem ciljem so nacisti hoteli uniči¬
ti slovenski živelj. Pomagali so si na
najrazličnejše načine. Narod so začeli
izseljevati, največ v bratsko republiko
Srbijo. Veliko ljudi so odpeljali v
znana koncentracijska taborišča pov¬
sod po Evropi.

Nič koliko je bilo že najrazličnejših
procesov proti vojnim zločincem, se¬
daj v mirnem času. Nedavno se je
končal proces v Frankfurtu proti 20
bivšim esesovcem koncentracijskega
taborišča v Auschtvitzu. V Limburgu
se je zagovarjal zločinec Hefelmann.
Se dobro je vsem v spominu Eichman.
Znova in znova prihajajo na dan novi
dokazi proti bivšim esesovcem, ki so
nečloveško in na skrajno gnusen na¬
čin ravnali z ljudmi. Živ dokaz za to
so tudi naši ljudje. Vsak Izmed še ži¬
večih bi lahko pripovedoval ln pripo¬
vedoval ali napisal knjigo. Mladi lju¬
dje, ki se seznanjamo s temi dogodki
preko najrazličnejše literature, gotovo
ne moremo v popolnosti razumeti, ko¬
liko so pretrpeli ljudje. Težko je vse
povedati in tudi napisati.

Na Notranjskem živi se danes na
Rakeku G6-letni LUDVIK DEMŠAR.
Bil je med tistimi, ki so okusili kon¬
centracijska taborišča. Dodobra Je
spoznal Dachau. Alach ln druga tabo¬
rišča po Nemčiji ln Franclji, Ludvik
ni bil najprej med navadnimi »logo-
raši«, kasneje pa je moral, da si je
ohranil življenje, metati trupla z zna¬
čilnimi kleščami v peč dachauskega
krematorija. Skoraj ni muzeja na Slo¬
venskem, ki ne bi hranil značilne fo¬
tografije, na kateri je Ludvik Demšar
pred pečmi v dachauskem kremato¬
riju.

OBSOJEN NA OSEM LET ZAPORA

Ludvik Demšar je oll organizator
vstaje na Rakeku. Okoli sebe je zbiral
mlade fante, da bi se uprli okupator¬
ju. Toda zlobni Jeziki so mu to pre¬
prečili. Nekdo ga je izdal ln moral je
v Ljubljano pred vojaško sodišče. Na
insceniranem procesu je bil obsojen
na osem let zapora. Na Rakeku je bil
zaprt 21 dni, nato so ga odpeljali v
zapore v Trst, Koper, Benetke. Ferra¬
re. Ancene, Pescaro, Solmono ln na¬
zadnje v zapore Badia di Solmona.
Ludvika so zaprli sredi februarja 1943.
leta. Ko je Italija septembra 1943. leta
razpadla, so kaznjenci to Izkoristili.
Organizirali so upor. Med organizator¬
ji je bil tudi Ludvik. Niso uspeli.
Strojnice in ročne bombe italijanskih
stražarjev so bile močnejše. Padlo je
sedem fantov. Oblast nad kaznjenci so
nrevzell Nemci. V začetku oktobra so
iz zaporov Solmoni prepeljali vse pre¬
ko Brennerja v Dachau, kamor so pri¬
speli 13. oktobra. Bili so brez hrane,
brez najmanjšega koščka kruha, bosi
in na pol goli. Zima je bila pred
vrati. Na železniški postaji so jih vse
postavili v vrsto in prešteli. Ludvik je
znal tudi dobro nemško, zato ga Je

jezik večkrat rešil. Takole ml je pri¬
povedoval, kako so jih sprejeli:

»Stal sem v neposredni bližini, ko
je komandant SS v Dachau vprašal:
,Kaj bomo sedaj s temi ljudmi?’ Do¬
bil je odgovor: ,Vse bomo uničili!’ Ta¬
krat sem bil star 47 let in se nisem
nikoli ustrašil. Toda to pot so se mi
menda prvič v življenju naježili lasje.
Poleg mene Je stal mlad Dalmatinec.
Videl me je, kako sem prebledel. Kaj
mi je, me je vprašal? Seveda mu te¬
ga nisem povedal.«

OB POTI V KONCENTRACIJSKO
TABORIŠČE

Z železniške postaje so vse kaznjen¬
ce odpeljali v taborišče. Ludvik je ob
poti v koncentracijsko taborišče doži¬
vel prijetno presenečenje.

»Ko so nas med potjo nečloveško
pretepali, sem ob cesti zagledal tri
naše spomenike, ln sicer kralja Alek¬
sandra z Rakeka in lz Ljubljane ter
kralja Petra prav tako iz Ljubljane.«

Sprejem v taborišču je bil tega dne
kot vsak drugi, ko so pripeljali nove
žrtve nacizma. Nad vhodom je bil na¬
pis v nemščini. »Kape dol!« Malokdo
Je to razumel. Ludvik je brž snel po¬
mečkan klobuk, toda drugi tega niso
storili. Klofute ln udarci so padali
vsevprek. Tepli so jih z gumijevkami.
Na koncu niso nikomur prizanesli.
Pobesneli so kot psi.

»Predati smo morali vso obleko ln
razmestili so nas v 25. blok. Vseskozi
so nas imeli za italijanske izdajalce.
Zaničevani smo bili do skrajnosti. Mu¬
čili so nas na najrazličnejše načine.
Ljudje so od lakote umirali, saj nismo
imeli kaj Jesti. Kar Je kdo našel za
pod zob, to Je imel. Nekaj časa smo
bili v taborišču, potem Je kmalu pri¬
šla odločitev, da gre okoli 1300 logo-
rašev na gradnjo predora v Francijo.
Bil sem med njimi.«

»13 DNI SEM LEŽAL V SNEGU«

Pri gradnji tunela v Franclji je bilo
tako strašno, da so sl ljudje rezali
vratove. Kdor je le malo obstal pri de¬
lu, da bi se za trenutek odpočil, se mu
je že približal gladko obrit In lepo
oblečen esesovec ln ga začel pretepati.
Hrane sploh ni bilo dovolj, človeške
moči so bile na koncu. Le volja do
življenja je nekatere držala pokonci.
Toda ne vse, veliko jih je omagalo.
Ludvik Demšar je dobil vodenico.
Nihče se ni brigal zanj.

»Trinajst dni sem ležal na snegu,
da ml Je bolezen prešla. Potem sem
moral spet nazaj na delo v predor. Ko
smo nekaj časa delali, smo slišali
streljanje zavezniških topov. To nam
Je dajalo poguma. Kmalu bomo rešeni
In vsega bo konec. Toda zmotili smo
se.«

Neko noč so jih ob eni uri ponoči
nagnali iz barak in pred zavezniki od¬
peljali v mesto ob nemško-francoski
meji. kjer so jih naložili na vlak in
spravili nazaj v taborišče, v Dachau.
Na poti so jih večkrat bombardirali.
Mnogi so pri tem Izgubili življenja.
Morda je bilo to bolje, saj tl, ki so
ostali živi, sploh niso vedeli, kaj jih
še čaka.

»Ko smo prišli spet v taborišče, se
je ponovil isti postopek kot takrat, ko
so nas prvič pripeljali. Razlika je bila
v tem, da smo se morali sleči kar na
prostem. Začeli so nas popisovati.
Imel sem srečo, da sem znal nemško.
K vsaki mizi se je vsedcl »star« logo-
raš in začel popisovati. Vse do tedaj
so me Imeli za Italijana. Ko sem pri¬
šel na vrsto, sem s pogumom postavil
pogoj, da morajo zapisati samo resnič¬
ne podatke. Logoraš, ki je opravljal
ta posel, Je »tolkel« nekako sumljivo
nemščino, tako kot jaz. Zato sem ga
vprašal, od kod Je. Brž mi je po slo¬
vensko povedal, da je duhovnik iz Ce¬
lja. To je bilo toliko laže za mene, saj
sem se šele tako uveljavil kot Slove-

Foto klub v Starem trgu pri Ložu
šteje 40 članov, v glavnem podpornih
članov, ki pačujejo letno članarino.
Od tega števila so le trije člani aktiv¬
ni, ki se bavijo s slikanjem in razvi¬
janjem fotografij, ostali pa v glav¬
nem slikajo in razvijajo fotografije
le za osebno razvedrilo. Namen foto
kluba je prav gotovo nuditi članom,
zlasti pa mladini, kar največ udej¬
stvovanja v tej panogi z različnimi
oblikami dela, katere naj bi privab¬
ljale kar največ mladine. Vendar na
tem področju v preteklem letu niso
dosegli zaželenih uspehov. Organizira¬
na sta sicer bila dva tečaja za odrasle
in mladino, vendar se je slednji izja¬
lovil, ker niso našli skupnega sode¬
lovanja z Osemletko Stari trg. V bo¬
doče bo potrebno več povezave, zlasti
s šolo in turističnim društvom ter
organizacija tečajev v takih oblikah,
ki bodo privabljale mladino. Vseka¬
kor bi bilo potrebno pri foto teča¬
jih več praktičnega dela, slikanja v
naravi, združenega z raznimi krajev¬
nimi izleti, istočasno pa bi lahko raz¬
pisali nagradno tekmovanje med te¬
čajniki za najboljši posnetek. Poleg
tega bi lahko najboljši nagrajeni po-

nec. V sosednjem 2G. bloku so bili sa¬
mi duhovniki. Ker so bili to najbolj
inteligentni ljudje, so jih porabili za
»boljša« dela in podobno.«

Ko je Ludvik prvič prišel v koncen¬
tracijsko taborišče, je dobil številko
56466 in sedaj, ko je prišel drugič, se
je to število povzpelo že na 102262 .

Tri dni so ležali v baraki izmučeni
in brez hrane. Čakali so na svojo
usodo. Nihče se jih ni spomnil. Niti
ven niso smeli, da bi si poiskali kaj
hrane, vsaj navadne krompirjeve olup¬
ke. Ce je komu to uspelo, je končal
v krematoriju.

»Potem sem odšel za mesec dni v
taborišče v Alach, okoli 7 kilometrov
oddaljeno od Dachaua. Tu smo bili
verjetno samo začasno, da so naredili
prostor za nas, kajti bili smo potrebni
za najrazličnejša umazana dela. V
Alachu sem se tudi prvič srečal s svo¬
jim bratom Augustom. Ko so nas pre¬
peljali spet nazaj v Dachau, sem dve
noči delal v tovarni konzerv »Divji
konj«. Očistil sem nekaj tisoč gosi in
rac. Tudi tu je dela zmanjkalo in sa¬
mo čakal sem, kdaj bom prišel na
vrsto, da me bodo vrgli v peč ...«

Milan Zivkovič

snetek izobesili v izložbeno okno, ka¬
terega bi bilo potrebno urediti in naj¬
ti primeren prostor, ali pa razstavili
na razstavi, ki naj bi jo organiziran
n. pr. ob Dnevu mladosti.

Foto klub Stari trg razpolaga z okrog
200 barvnimi diapozitivi, predvsem s
posnetki Loške doline. -Vendar bi bilo
potrebno diapozitive zbrati, posneti
še ostale znamenitosti in razne do¬
godke ter prirediti po vaseh preda¬
vanja o lepotah Loške doline, saj se
marsikateri prebivalec ne zaveda, da
tudi Loška dolina spada med naj¬
lepše naše doline.

Člani foto kluba bi lahko slikali tu¬
di vse važnejše prireditve in dogod¬
ke v Loški dolini; na ta način bi si
ustvarili dragocen arhiv.

Skratka, boljše in zanimivejše obli¬
ke dela in tesnejše sodelovanje bi
prav gotovo privabljale mladino, saj
po opremi spada foto klub Stari trg
med ene najbolj opremljene foto klu¬
be v okraju.

Prepričani smo, da ne bi bilo vpra¬
šanja pomanjkanja finančnih sredstev,
če bi se dejavnost foto kluba odvi¬
jala v omenjeni smeri.

S. B.

Začetek del na Rakitni

Prve dni julija so začeli na
Rakitni z deli pri izgradnji umet¬
nega jezera, novega bifeja, ho¬
tela ter vlečnice na Novaško go¬
ro. Seveda bodo dela stekla naj- \
prej pri gradnji umetnega jeze- J
ra, ki ga bodo kot vse kaže uspo- '
šobili že letošnje poletje. Zavod
za pospeševanje gostinstva in tu¬
rizma, kot nam je dejal v razgb-
voru direktor Andrej Zorman,
ima za zdaj na voljo okrog 60

milijonov sredstev, čeprav so in¬
vesticijska sredstva za gradnjo
vseh objektov seveda znatno
višja.

Kot pričakujejo bodo do sep¬
tembra zgradili umetno jezero,
ob istem času pa tudi bife in
sanitarije, medtem ko bosta ho¬
tel in vlečnica na Novaško goro
bržčas nared do začetka zimske
sezone, verjetno do januarja pri¬
hodnjega leta.

Qtas Tlotcanjske

V VSAKO HIŠO!

Potrebne so boljše, zanimivejše oblike dela

GLAS NOTRANJSKE


Kamen spotike

Zadnjič sem bral »-majhne so
te stvari« in vidim, da so ome¬
njene tudi ceste. Naše ceste ima¬
jo luknje, a luknje... te pa res
niso majhne!

Naše luknje lahko štejemo k
velikim stvarem.

Sicer nimamo nobenih statistič¬
nih podatkov o naraščanju lu¬
kenj, pa tudi nobene analize za
7»letni perspektivni plan nara¬
ščanja lukenj nisem zasledil. Za¬
to pa imam nekaj zbranih podat¬
kov, iz katerih se da videti seda¬
nje stanje lukenj.

— Eden mojih prijateljev mi
je potožil, da ni rešil nagradne
križanke zategadelj, ker ni vedel,
kako se drugače reče »delavec
na cesti«. Predlagal sem mu, da
naj pri Podskrajniku počaka ne¬
kaj dni, pa bo morda kakšen tak
prišel. Pa nič...!

— Sosed je bral o predoru med
Italijo in Švico in ugotovil, da to
ni nič v primeri z Marofom, kjer
imamo vse možnosti, da se pove¬
žemo z Vancouverjem na drugi
strani zemeljske oble.

Se nekaj zanimivih predlogov,
ki sem jih mimogrede slišal. Po
teh luknjah bi naredili ribogoj¬
nico, pravi eden. (Za postrv ne
bodo ustrezale, ker le-ta ne ljubi
globin, op. avtorja.)

Morda je dobra in atraktivna
rešitev, da bi vzdolž naših cest
od Planine do Prezida postavili
viseči most in bi tako lahko vi¬
deli vso panoramo naših lukenj
— iz ptičje perspektive.

Predlagam, da se naredi anali¬
za in nakažejo smernice. Opozar¬
jamo na to, da so ravno take
luknje, kot so v Podskrajniku in
Marofu ter drugod, eden faktor¬
jev, kjer naša slovenščina bogati
svoj besedni zaklad z najrazlič¬
nejšimi besedami, katerih zaen¬
krat ni najti v našem pravopisu.

RESEN ZAČETEK

Za GG Postojna je pričelo SGP »GRADIŠČE« iz Cerknice graditi
upravno-stanovanjski objekt v Cerknici, na mestu, kjer je nekoč
stal objekt za preskrbo mesa. Pri zemeljskih delih je izvajalec po¬
skrbel za potrebno mehanizacijo, kar bo omogočilo hitrejši izkop
gradbene jame in istočasno pocenitev del.

Na sliki: buldožer, nakladač in kamion omogočajo hitro izvajanje
del, ki bodo veljala ob dograditvi okoli 60 milijonov. Rok dogradit¬
ve je določen na sredino prihodnjega leta. Glede na resen pričetek
del lahko upamo, da bo rok dograditve tudi izpolnjen.

Tekst in foto: URBAS

Med velikim številom pravilnih re¬
šitev je žreb naklonil nagrade nasled¬
njim reševalcem:

1. nagrado 2000 din dobi Irena Žni¬
daršič, Cerknica, Kamna Gorica 35;

2. nagrado 1000 din dobi Franc Rav-
šelj, Montaža I, Kovinoplastika Lož;

3. nagrado 500 din dobi Poldka Kuk,
Kočevje^

Tokrat zopet objavljamo nagradno
križanko z nagradami kot doslej. Re¬
šitve pošljite do 15. septembra na na¬
slov Glas Notranjske, Cerknica.

VODORAVNO:

1. potaknjena trta, rozga; 7. sopa¬
ren; 8. tuja kratica za »rokopis«; 10.

alpska dolina ob Soči; 11. orodje za
oblikovanje in brušenje kovinskih
predmetov; 13. kraj na Škotskem — ob
reki Forth; 14. teniški lopar; 15. ru¬
ski znanstvenik, ki je prvi izdelal
zemljevid Meseca v izmeri 1:1,500.000;
22. jezero v sev. Kanadi, v katerega se
izteka reka Hom (fonetično); 23. anali;
25. drva za kurjavo; 26. srbsko moško
ime; 27. avtomobilska kratica za Reko;
28. vzročni veznik; 30. nabiralec užit¬
nih gozdnih sadežev; 31. Radij; 32.
črna ptica pevka; 33. ponavljanje iste
besede v slovstvu; 35. staro mesto na
Goriškem; 39. žensko ime; 40. »Pla¬
ninski vestnik«; 41. otroško vozilo na
dveh kolesih; 43. žuželka s pekočim pi¬
kom; 41. avtomobilska kratica za Va¬
ljevo; 45. predujem, predplačilo; 46.
ime dveh stranic pri trikotniku; 48.
naj mlajši od treh grških tragedov (Ifi¬
genija na Tavridi); 53. levi pritok
Dnjepra; 54. ime za celotni gorski
masiv v Italiji; 55. odprta sobna peč;
56. prestolnica Beloruske SSSR; 57.
trščica; 58. žensko ime; 59. kratica za
»Slovan«; 60. zvezna republika v juž¬
nem delu Severne Amerike; 61. žensko
ime.

NAVPIČNO:

1. Verdijeva opera; 2. občutek po¬
membnosti zaradi doseženega uspeha,

slavne tradicije in drugo; 3. silovita
jeza; 4. grški otok v Cikladih; 5. znak
kemičnega elementa z atomsko težo
26,98; 6. normanski vojskovodja iz XI.
stoletja, ki je pod Petrom Krešimirom
pustošil jadransko obalo; 7. samica
velike planinske ujede; 9. brez vida;
10. zimzeleni okrasni grm; 11 . števnik;
12 . grška pokrajina, kjer leži glavno
mesto države; 14. kartaški izrek; 16.
»Avtonomna pokrajina«; 17. glavno
mesto južnoameriške države; 18. kraj
v Andaluziji (Španija); 19. kokoš, put-
ka; 20. osebni zaimek; 21. del elek¬
trične napeljave, ki služi za zaščito
pred kratkim stikom; 23. maroga, pe¬
ga; 24. sanje; 27. samodejni aparat; 29.
egiptovski bog; 32. zemeljski del neka¬
terih rastlin; 34. zemlja v posesti nek¬
danjih graščakov; 35. spleti las; 36.
grška črka; 37. zaliv, ki se zajeda v
sredino otoka Honshu (Japonska); 38.
prispevki družbi od imovine ali od
dohodka, doseženega s poklicno dejav¬
nostjo; 40. pekovski izdelek; 42. ne¬
nadna smrt; 45. zdravilna rastlina; 47.
nemški predlog; 49. pretep; 50. nazivi;
51. gostija, svatovanje; 52. veznik; 53.
plesen na trti; 56. nadležne žuželke, ki
se najraje nahajajo v hlevih in kuhi¬
njah; 58. staroslavni cerkveni glas; 60.
začetnici popularne ameriške filmske
igralke (►►Bagdadski tatič«).

UsD

Menim, da nismo kaj pozabili...

GLAS NOTRANJSKE

12

NAS

□ □□□

PODELJENA SO PRIZNANJA
NAJBOLJŠIM STRELCEM

Na osnovi kategorizacije strel¬
cev v letu 1963 je Izvršni odbor
strelske zveze Slovenije podelil
preko Občinskega strelskega od¬
bora Cerknica značke DOBER
STRELEC naslednjim tovarišem:

Pionirji SD »Jezero« sekcija
Grahovo:

Prhne Ljubo, Funda Franc,
Gornik Branko, Drobnič Franc,
Kunstek Miro in Jerman Janez.

Članom SD »Borac«:

6  " “ '

Lipovec Rajko, Nagode Ivan,
Petavs Slavko, Tekavc Ivan, Kriš
Anton, Kovačič Jože, Mazi Ja-

TROJCKI v MARTINJAKU

Dan 24. julija 1964 je bil za
Mlakarjeve po domače »Šemaco-
ve« zelo nenavaden, ko jih je
krava Sivka presenetila kar s tre¬
mi predstavniki svojega rodu.

Kot sem izvedel, je to drugi to¬
vrsten slučaj v naši občini. (Prvi
je bil baje na Blokah.)

Telički dobro napredujejo.

Bost

nez, Zabukovec Dominik, Lučič
Branko in Pejčič Milivoj.

Članom SD »Srnjak«:

Urbas Franc, Urbas Anton, Me¬
kina Marjan, Korošec Janez in
Samsa Alojz.

članom SD »Jezero«:

Kebe Alojz, Kebe Anton, Kebe
Jože, Leskovec Ludvik, Branoselj
Stane in Švelc Gvido.

BoSt

l\lad 50 šoferjev -
amaterjev
v Loški dolini

Vsak dan je več novih lastni¬
kov motornih vozil. Motorizacija
narašča z dneva v dan. Seveda
vzporedno s tem narašča tudi
število šoferjev. Tega se dobro
zaveda AMD Cerknica. Vsak kan¬
didat, ki hoče opraviti šoferski
izpit, mora prej napraviti tečaj,
kajti brez tega sploh ne more
opravljati šoferskega izpita. Le¬
tos je AMD Cerknica organiziralo
v Starem trgu že drugič tak te¬
čaj. Tečaj ali šola po pravilih
traja 40 dni. Prvi tečaj se je za¬
čel v marcu. Na majski izlet pa
so se lastniki motornih vozil od¬
peljali brez skrbi, saj so imeli
šoferski izpit že v žepu. Ta tečaj
je bil po uspehu več kakor so¬
liden, saj je prvič opravilo izpite
90 %  kandidatov.

Tudi v drugem tečaju, kateri se
je pričel avgusta meseca, so se
kandidati resno oprijeli dela, saj
hodijo na predavanja 4-krat te¬
densko po 3 ure. Pa kaj se ne bi
trudili, saj se zavedajo, da so div¬
je vožnje neprijetne, ko voziš v
strahu in pričakovanju, kdaj se
bo prikazal organ varnosti. Po
končanem tečaju bo v Loški do¬
lini letos več kakor 50 novih šo¬
ferjev — amaterjev.

Toda kljub dobri volji kandi¬
datov in predavateljev pa pride
včasih do neljubega čakanja na
praktično vožnjo, ker so avtomo¬
bili že prilično izrabljeni in ta¬
ko večkrat med vožnjo odpovejo
poslušnost. To se je zlasti poka¬
zalo na tečaju v Cerknici, ko je
zaradi tega in drugih nevšečnosti
trajal tečaj dalj časa, kot je bilo
prvotno dogovorjeno.

Cimprič Tine

Mladi nogometaši Rakeka so se zbrali ob Dušanu Arku v novi telo¬
vadnici Skušajo se čim bolj izuriti ob igri z žogo za nadaljnja
tekmovanja

SREČNO vožnjo:

Iz Cerknice trenutno odpelje v razne smeri dnevno 29 avtobusov,
last AVTOPROMETA Gorica in SAP Ljubljana. Direktno smo po¬
vezani z avtobusnimi linijami s Piranom, Prezidom, Ljubljano in

ik - m,. \

domala z vsemi naselji v občini. Ce k temu prištejemo še delavske
avtobuse, ki vozijo za BREST in Kovinoplastiko, lahko trdimo, da
imamo dostojno razvejano avtobusno omrežje.

Tudi na gornji fotografiji vidimo trenutek, ko je sprevodnik zakli¬
cal »Gremo«. Njemu in vsem ostalim, ki vozijo pri nas, želimo pri
odhodu tisto, kar smo zapisali v naslovu.

IVlajfine so te stvari...

SNAGA NAD VSE. Sliši se, da v gostilni v »Zajfenci« v Cerknici
potem, ko poribajo lokal, ne pustijo gostom takoj vstopiti.

KO BI VSI FANTJE SVETA... Odborniki v vaseh Podsljivnica,
B ezul jak, Cajnarje, Žerovnica, Bločice, Iga vas in Velike Bloke so očit¬
no že pozabili, da so bili nekoč izvoljeni. Občinski skupščini niso dosta¬
vili niti zapisnikov z zborov volivcev v njihovih krajih. V Grahovem
pa se sprašujejo, čemu so izvolili nekatere člane v svet krajevne skup¬
nosti-, ko ne vedo niti kaj hi delali.

FO NEDAVNIH PODRAŽITVAH. Ce bi Prešeren živel dandanaš¬
nji, bi njegov Črtomir najbrž rekel večer pred napadom svojim voja¬
kom: »Le draga vam jedila hranim, bratje ...«

SLADKOSTI TURIZMA. Nekateri prvi kopalci v novem jezeru pri
Volčjem na Bloški planoti so sle kar na bližnjih njivah oskrbeli z do¬
brim bloškim krompirjem. Kmetje so navdušeni.

LE RASTI, RASTI TRAVICA ... Unčani so lani lepo uredili pro¬
stor pred spomenikom. Navozili so celo zemljo to zasejali travo. No,
kar se trave tiče, je treba priznati, da zelo lepo uspeva in da v tistih
gredicah sploh samo trava uspeva.

OBVESTILO. Ker je prejšnjo klubsko sobo na Rakeku nadomestila
precej manjša sobica, obveščamo Rakovčane, da zaradi pomanjkanja
prostora lahko hodijo na televizijo to sestanke le podpovprečno hranje¬
ni prebivalci.

Tekst in foto: URBAS