IZDAJA ZA GORIŠKO IN BENEČIJO PRIMORSKI DHEYHIK GLASiLO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NAROPA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE TRST, sreda 17. decembra 1952 Leto Vlil. . Štev 303 0999} Poštnina platana v gotovini ==—- »-»te v. juj Spedizione in abbon. post. 1. gr. Enotni razredni sindikati pozivajo vse, da se danes od 11. do 12, ure udeležijo splošne protestne stavke v devinsko-nahrež inski občini / Cena 20 lir j-HAJST POLICIJSKIH SKUPIM JE VČERAJ OB 14.30 PRI PO PRAVEM OPERATIVNEM NAČRTU SNELO ENAJST DVOJEZIČNIH NAPISOV Kljub ki si ru absurdnemu fašističnemu ..zakonu" in fo fe ZVU nakopala pred civiliziranim SIMO IN TU OSTANEMO sramoti svetom s v Mar želi conski poveljnik s popuščanjem rimskemu imperializmu do kraja obnoviti tiste čase, ko je bil izdan „zakon", ki ga zdaj proti volji prebivalstva s policijsko silo izpolnjuje? Protestna resolucija občinskega odbora - Krivda kominformovskega izdajstva za včerajšnje dogodke Danes splošna enourna protestna stavka na področju dev i ns ko-nab rež inske občine Smrt fašizmu! Ule; *Qnoy namen, da bi fc; •?. v°ljo našega ljudstva, 0j-!e °ila izražena v odločnem iev°rU občinskih svetovalcev k rln^^°'nabrežinske občine, *e °(j . Tavno nasprotne sado-Slo hV drugače tudi ni mo-ltl; Palutanovi naklepi so z}vo v čustvo našega ške™>lSnega življa na Trzale nri azumljivo je tudi, da je rf i?7r našega ljudstva, ki litji 1 izraza preko vseh po- Knih organizacij, žel odo- lit; Vanje in solidarnost vsega hnn-Kn° demokratičnega g i-ttn med italijanskim Ijud- rnt0,n' Nesrečna gesta gene-Vfintertona, ki se je po-v obrambo Mussolinije, zakona, pa je val ogorče-rt še podžgala. Drugega tuli J1* bilo mogoče pnčakova-* zaveden demokrat in JSničen antifašist je spoznal, “a dre zadeva o dvojezičnih ™aPisih preko meja tega že a7nega po sebi grobo žaljive-?a dejanja, preko kršitve jezikovne enakopravnosti v primeru slovenskih vasi, ki so nad 1.300-letni domovi slovenskega delovnega človeka. Slo je in že vedno gre za flekaj več. Predvsem ni bilo Umskemu prefektu Palutanu »ft samemu Rimu ter njegovim emisarjem v Trstu prav, da se drzne človek napisati svoji hiši pravo slovensko »ne svoje lastne vasi, vasi ^pjih prednikov prav tam, «ier bi hotel Rim za vsako Ceno vzpostaviti, s Trstom *?oj italijanski most. Našemu f*ovenskemu delavcu, kmetu Jn obrtniku, ki je zanje manj-"eden človek, ne morejo od-da se je kot gospodar ,a. suoji zemlji dvignil zoper ycevo fašistično peto in na kraški zemlji strl tisto “(ast, ki nas je bila obsodila j? smrt. Predstavnike zlom-3ej,?. a danes na novo po-Jajočega se fašizma straši ieKtvo. da je iz našega člo-vstalo ljudstvo novega »JJ?. ki je v najusodnejši uri Zgodovine znalo ločiti Ikonsko ljudstvo od tistih,. Ii, jmu vladali in ga zatira-ftopše ljudstvo je ponudilo M? borbeno roko poštenim i d-lnskim ljudem in skupaj * zadalo smrtni udarec !*iii ?nu sovražniku - faši-tles ' Zato je to ljudstvo da-Sijj r°novno pripravljeno vo-ttn*.. ,rbo proti povratku na lorčo *?. sPrejema z zavestjo ®ice • se bori za svoje pra-hnskkfraze solidarnosti itali-tn »jj? demokratičnih množic Tod ^ voditeljev. ttaše u ser da se niora borbi dstv0 tudi v tej svoji ki iz 2ascitjti pred tistimi, st'č«ih. ernaQ°ških in oportuni-in hljn Ta^°Qov manevrirajo n°st j 130 Pred njim solidar-rani0 P°dporo: obsoditi mo-'nfornr°^S^vo tržaške kom-hdi nuSt^ne anenture, ki je dajst, *e3 priliki's svojim iz-»oD n,n razbila enoten na-»kib sl° venskih in italijan-Oloboiflfto^c' K!3u,> temu„ da liti ir poznnmo njihove po-»!on|!e špekulacije, si nismo da bodo ti iz->,‘f-i padli tako daleč. 'ovn Tbo Proti poizkusu po-Jt;e„*3“ uveljavljenja /aJi-H0 nih zakonov smo šli iskrena ,n občutili smo, kako je sif. ue ljudstvo pozdravilo j0 Pn0 akcijo, v katero je bi-tj^(jPoteg?iiio tudi Vidalijevo nlQ Danes pa ugotavlja- lo ^a ie to vodstvo pokaza-hrbet tudi svojim prista-jrj ’ fci so bili in so še vedno th,?ravlieni boriti se proti yra>ku fašizma. |* »tifcih. ki smo jih v teh jj Z1 imeli s poštenimi prista-0Tmovske struje na lin kakor tudi v tovarnah. On; *niel* občutek, da so tudi io, I*0zdravljali skupno akci-i,u^v zaradi tega, ker je rili da bi se skupno bo- li vs,*>er novi fašizem in pro-socialnemu zlu, ki V^škenevno 0Qro~a življenje i je r0aj delovnega človeka, 'Ji Ta J1?1dvojen ravno po vo-Veije , Politikantov. Vedno pnoitr xzkor'šianje delovnih rezDo’.naraščajača beda m J>°staja ost Pa so vzrok, da štoPa „rj‘3nost skupnega na-Jtško ri^no večja. Kajti tr-dnh°Vn° Vudslvo se še **tične ‘P°minia predla- 1, na.?, »Ua8n° e italijanske oku-0a mesta, ki je bi- skemu človeku, nato pa je zajel tudi italijansko demokratično gibanje, a vsa ostala zgodovina fašizma je v nas vseh še prekrvavo zapisana, da bi mogla biti pozabljena. Prav zato je danes nujno, da se strnejo vse demokratične sile v borbo prgti ponovnemu dviganju glave fašizma in proti ponovnemu uveljavljanju fašističnih zakonov. A izdajalcem antifašistične fronte bo vse naše ljudstvo izreklo svojo sodbo. Palutanu in po njem vsem rimskim emisarjem pa povemo da tudi s pridobitvijo novih zaveznikov v kominformi-stičnih vrstah ne bodo nikdar mogli ukloniti volje naJšega ljudstva v borbi za njegove pravice. Gen. Wintertonu. najvišjemu zastopniku tistih zavezniških sil, s katerimi smo skupno bojevali krvavi in zmagoslavni boj proti fašizmu, pa pravimo, naj bi se potrudil in obiskal naše vasi in vasice, naj bi obiskal grobove partizanov in talcev, ki so dali življenje. zato da bo naša zemlja svobodna. da bo naš človek užival svobodo in enakopravnost. Na spomenikih naših padlih junakov bo videl zapisano: Padli so za svobodo! Te besede ponavljajo naše matere, žene in otroci padlih, ko romajo vsak dan na njihove grobove in v svojih srcih odgovarjajo: Smrt fašizmu in svoboda narodu! FRANC STOKA Cim so kominlormisti porušili enotnost, ki je družila vse politične skupine v slovenskih občinah cone A Tržaškega o-zemlja glede zahteve Palutana in gen. Wintertona po odstranitvi dvojezičnih napisov, je ZVU izdala ukaz, da se table odstranijo. To se je zgodilo včeraj popoldne ob 14.30 uri. Odstranitev dvojezičnih napisov v Stivanu, Devinu, Ses-ljanu in Nabrežini se je izvršila po vnaprej dobro premišljenem načrtu, ki bi ga lshko imenovali »operacija proti slovenskim pravicam«. Akcija, ki so jo izvršili agenti civilne policije, je bila namreč do podrobnosti preštudirana in je imela videz nekakšne vojaške operacije. Po ukazu ZVU, da morajo agenti civilne policije odstraniti dvojezične napise, je poveljstvo v Devinu organiziralo 11 skupin policistov, vsako po pet ali šest oseb, ki so dobile na razpolago poltovorni avtomobil in nekaj lestev. Tako opremljeni so policisti prišli točno ob 14.30 pred hiše, na katerih so bile pritrjene table z dvojezičnimi napisi, poskakali s kamionov, prislonili lestve ter v nekaj minutah odvili vijake, s katerimi so bile table pritrjene. Cim je bila tabla odstranjena, so se zopet vsedli v kamione in se odpeljali na poveljstvo v Devin, kjer so «herojsko» priborjeni «plen» odložili, in je sedaj na razpolago ZVU. Omeniti moramo, da so policisti odstranili napise tudi v Nabrežini, čeprav je Palutan zahteval, da se odstranijo samo napisi ob državni cesti št. 14, t. j. v Devinu, Stivanu in Ses- Ijanu. Tako so na zahtevo ZVU odstranili štiri napise več, in sicer tri v Nabrežini, enega pa v Devinu, ki je izven omenjene ceste. Policijska akcija je bila torej praktično izvršena v nekaj minutah, tako da se ni nihče ali le malokdo zavedel, kdaj so napisi izginili. Vest o odstranitvi dvojezičnih napisov se je bliskovito raznesla po bližnjih vaseh in v najkrajšem času prišla tudi v mesto. Slovensko prebivalstvo je .vest ogorčeno komentiralo, posebno še zaradi načina, s katerim so bile table snete. Ta način prav gotovo ne dela časti ZVU, sai spominja na akcije, ki so jih izvajali v vojnem času in ne 7 let po osvoboditvi. Dokazuje pa, da se oblasti zavedajo krivice, ki so jo s tem dejanjem povzročili domačemu prebivalstvu in Slovencem sploh. Člani upravnega odbora devinsko - nabrežinske občine so se v zgodnjih večernih urah zbrali na izredni seji, na kateri so razpravljali o ukrepih, ki bi jih bilo treba podvzeti zaradi odstranitve dvojezičnih napisov. Med drugim so soglasno sprejeli protestno resolucijo, ki jo v nadaljevanju dobesedno navajamo. ZAVEZNIŠKI VOJAŠKI UPRAVI TRST Občinski odbor občine Devin - Nabrežina, zbran na svoji Izredni seji dne 16. decembra 1952 ugotavlja: da so bili danes popoldne na ukaz Zavezniške vojaške uprave odstranjeni dvojezični krajevni napisi, katere je občinska uprava postavila na upravičeno željo celotnega prebivalstva. Kot zakoniti tolmač naše javnosti ostro obsoja: ta nedemokratični in nasilni ukrep ZVU, ki krši naravno pravo tukajšnjega slovenskega življa in ki nasprotuje temeljnim človečanskim pravicam, ki so zajamčene v listini Združenih narodov. Dalje Protestira: proti omenjenemu ukrepu, ker ta nasprotuje duhu in besedilu mirovne pogodbe z Italijo ter na podlagi fašistično - rasističnih zakonov razpihuje nacionalno mržnjo med tukaj živečimi narodi. Nabrežina, 16. decembra 1952. Enotni razredni sindikati so v znak protesta pozvali vse delavce, obrtni'•e pa tudi trgovce, da se danes med 11. in 12. uro vzdržijo dela. Splošna stavka velja ;r za območje devinsko - nabrežinske občine. Potem ko je radio jugoslovanske cone Trsta objavil v svoji večerni oddaji prvo poročilo o odstranitvi napisov v Sesljanu, Devinu, Stivanu in Nabrežini, je v naše uredništvo telefoniralo mnogo oseb, ki so z ogorčenjem protestirale proti temu dejanju ter zahtevale, naj naš dnevnik v kar najostrejši obliki protestira kot glasnik vsega slovenskega prebivalstva na tem ozemlju. KOPER. 16. — Splošnemu ogorčenju prebivalstva jugoslovanske cone zaradi ukrepa gen. Wintertona, ki je dal odstraniti napise v slovenskih vaseh, so se danes pridružili tudi prebivalci Bertokov in okolice. S protestnega zborovanja, na katerem sta pred več sto vaščani govorila Novel Egidij in Biloslav Narcis, so poslali pismo zunanjemu ministru jugoslovanske vlade Edvardu Kardelju, v katerem izražajo zaskrbljenost zaradi oživljanja fašističnih zakonov v coni A. «Po zadnjem dejanju gen. Wintertona — pravi pismo — bi sodili, da general ni na lastni _koži občutil posledic fašističnega bombardiranja angleških mest*. Nadalje ugotavljajo, da je prepoved slovenskih napisov v slovenskih vaseh politični ukrep z namenom, da ne bi tujci, ki prihajajo skozi slovenske vasi v Trst, opazili, da tu živijo Slovenci, Pismo pravi, da ta prepoved ne žali samo Slovencev, temveč vse demokrate, ker _ je rasna diskriminacija najhujši zločin proti človeštvu. ((Prepričani smo, pravijo prebivalci Bertokov v svojem pismu, da v Angliji in ZDA obstajajo sile. ki se bodo znale upreti imperialistični zahte- vi Italije, ket vedo, da je Italiji Trst izhodna točka za izvajanje nadaljnjih imperialističnih načrtov«. Ob koncu naproša prebivalstvo Bertokov in okolice Edvarda Kardelja, naj intervenira pri. OZN z zahtevo, da se vsi fašistični zakoni, ki še obstajajo v coni A. enkrat za vselej ukinejo. ODLOČNI PROTESTI VSE SLOVENSKE JAVNOSTI GOVOR MARŠ Ali A TITA O IZSIL.JEVAt.SiKI AKCIJI 1TAHJAMSKE VLADE FLRJ ne bo popnstfla nobenemu pritisku «Italija hoče, (la l>i nastavili Jugoslaviji nož na grlo, da bi dala Italiji Trst in še kaj >eč: toda mi 11 im a mo tako ščegetljivega grla, da bi se preplašili,» je izjavil maršal Tito u .naiih krajih pri- iVi,ti(ne vlnH *a nstoMenje do*. av,ne- Tržačani teror nnI« v.edo, da je za-IPrej proti sloven- (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 16. — Predsednik zvezne vlade maršal Tito je danes govori) delavcem v tovarni železniških vagonov v Smederevski Palanki. Tamkajšnja organizacija ZKJ je izvolila maršala Tita za svojega delegata na VI. kongresu ZKJ. Maršal Tito je v svojem govoru očital reakcionarnim krogom v svetu, predvsem pa Vatikanu in uradnim italijanskim krogom, da poskušajo slabiti mednarodni položaj nove Jugo-siavije. Ti krogi hočejo prepre. čiti razširitev pomoči, ki jo Jugoslavija dobiva zdaj iz inozemstva za krepitev svoje o-brambne moči in za svoj gospodarski razvoj. Nato je maršal Tito dejal, da so se zaradi tržaškega vpra. šanja odnosi med Italijo in Jugoslavijo v zadnjem letu poslabšali Omenil je nedavne iz. jave italijanskega obrambnega ministra Pacciardija in dejal, da te pomenijo italijanski poskus pritiska na zahodne velesile, da ne dajo Jugoslaviji nobene vojaške ali druge pomoči. ker da je to edino sredstvo, de se Jugoslavija prisili k popuščanju v tržaškem vprašanju. «Treba je nastaviti Jugoslaviji nož na grlo, in ji ne dati ne orožja ne kruha, pa bo dala Italiji Trst in kdo ve, morda še kaj več. Toda — je dejal maršal Tito — mi nismo ljudje s tako ščegetljivim grlom, da bi se ustrašili noža. Mi nismo strahopetni in to nas kaj malo straši, ker imamo najmočnejšo vojsko v Evropi. Mislimo, da Italija ne bi prav nič pridobila, če bi bila naša obramba oslabljena. Oni klevetajo jugoslovansko armado in poskušajo dobiti zaveznike za svojo tezo po kateri nam ne sme nihče dati pomoči, do. kler se ne odpovemo svojim interesom«. Maršal Tito je nato vprašal zahodne države, ali hočejo biti zavezniki Jugoslavije ali ne in je nato izrazil svoje prepričanje da zahodne države ne bodo pnstale na italijanske predloge in da ne bodo izvršile nobenega pritiska na Jugoslavijo, kajti Jugoslavija ne bo popustila na noben pritisk. «Mi pravimo, da se morajo zavezniki ozirati na naše interese prav toliko kot na italijanske inteiese*, je dejal maršal Tito, Za tem je maršal Tito očital Vatikanu, da podpira imperialistično politiko Italije tudi v vprašanju Trsta. Poudaril je, da je vatikansko imenovanje Stepinca za kardinala sovražno dejanje proti Jugoslaviji. Maršal Tito je naglasil, da Jugoslavija ne bo dopustila, da bi se gtepinac znova pojavil kot nadškof v Zagrebu. V /.vezi z nameravanim potovanjem v Anglijo je maršal Tito izjavil, da gonja, ki jo je začel Vatikan v tem vprašanju v Veliki Britaniji, ne bo motila britansko - jugoslovanskih odnosov Poudaril je. da sta tako britanska kot jugoslovanska vlada zainteresirani na krepitvi teh odnosov, in dodal, da sta z britanskim zunanjim ministrom Edenom soglasna zlasti v vprašanjih miru in obrambe pred napadom. Opozoril pa je, da bi se odpovedal svojemu potovanju v Anglijo, ko bi vedel, da vsaj 50 odstotkov britanskega prebivalstva ne želi tega obiska. Nadalje je maršal Tito dejal, da je Jugoslaviji uspelo doseči dobre odnose z Grčijo in Turčijo, Izjavil je, da se odnosi med temi tremi državami razvijajo zadovoljivo, in dodal, da bodo vsi poskusi italijanskih voditeljev, ki bi hoteli motiti te odnose, brezuspešni, kajti Jugoslavija, Grčija in Turčija so že v preteklosti imele enake izkušnje s temi italijanskimi krogi. Maršal Tito je obdolžil italijanske vladajoče kroge, da si prizadevajo ponovno osvojiti pozicije, ki so jih imeli nekdaj v Grčiji. Mali Aziji in drugod v Sredozemlju. Poudaril je, da hočejo ti italijanski krogi prav iz istih teženj ponovno zasesti tudi Dalmacijo in vključiti vse Sredozemlje v svoje interesno področje. Vlada FLRJ bo imela jutri predpoldne sejo z nas'ednjim dnevnim redom: 1. predog zveznega družbenega plana za leto 1953 ; 2. predlog proračuna za leto 1953; 3. predlog zakona o splošnem državnem računu v letu 1951 in 4. predlog u-stavnega zakona o zveznih in republiških organih oblasti. Na pobudo zvezne vlade je bila za četrtek 18. decembra sklicana seja zunanjepolitičnega odbora Ljudske skupščine Jugoslfivije. Na dnevnem redu je obvestilo ministra za zunanje zadeve o nekaterih političnih vprašanjih. V krogih zunanjega ministrstva potrjujejo, da je angleška vlada dala pristanek na imenovanje dr. Vladimirja Velebita za novega jugoslovanskega veleposlanika v Londonu. Vladimir Velebit je bil doslej poslanik FLRJ v Rimu. Obenem poročajo, da je egiptovska vlada pristala na imenovanje Marka Mikeziča za novega jugoslovanskega poslanika v Egiptu. Dosedanji jugoslovanski predstavnik v Kairu Marko Ristič odhaja na novo službeno dolžnost. Srbski patriarh Vikentije je v beograjskih dnevnikih ((Borba« in «Politika» odgovoril canterbyškemu nadškofu Fischerju glede položaja srbske pravoslavne cerkve v Jugoslaviji.'o kateri je nadškof Fischer trdil, da ni svobodna. Patriarh Vikentije poudarja, da nadškof Fischer ni pooblaščen govoriti o odnosih med srbsko pravoslavno cerkvijo in državo, ki se postopoma in stalno izboljšujejo. Polne cerkve v prestolnici in notranjosti države so dokaz verske svobode, kar so lahko potrdili tudi predstavniki anglikanske cerkve, ki so obiskali Jugoslavijo. Na koncu svojega pisma poudarja patriarh Vikentije, da so neosnovani vsi glasovi o preganjanju vere v Jugoslaviji in da zato pravoslavna cerkev tudi ne potrebuje nobenih posredovalcev, ki bi storili najbolje, ko bi pustili srbsko pravoslavno cerkev, naj si sama uredi svoje odnose z državo. B. B. Danes v Parizu sestanek treh PARIZ, 16. — Uradno so izjavili, da se bodo ameriški, britanski in francoski zunanji ministri sestali jutri v francoskem zunanjem ministrstvu, da razpravljajo o sredstvih za čim hitrejšo ratifikacijo pogodbe 1 o evropski obrambni skupnosti. Kakor poročajo v bonnskih vladnih krogih, sta ameriška in francoska vlada sporočili Adenauerju, da je revizija bonnskih pariških dogovorov remo-goča, dokler ti sploh ne stopijo v veljavo. Zato je Adenauer sklenil pospešiti ratifikacijo teh dogovorov. To stališče Francije in ZDA sta Adenauerju sporočila ameriški in francoski visoki komisar pri sinočnjem in današnjem razgovoru. KAIRO, 16. — General Nagib je poslal v Libijo dva znana egitovska zdravnika, da pregledata bivšega maroškega voditelja Abd El Krima, ki je hudo bolan. Abd El Krim ima 70 let in živi v izgnanstvu v Kairu, pred kratkim pa je odšel v Libijo na obisk h kralju Se-nussiju. TOKIO, 16. — Poveljnik u-jetnišikega taborišča na otoku Pongam je »poročil, da je v nedeljo ukazal streljati na u-jetnike, da bi preprečil pobeg 4500 zapornikom, ki so uprizorili demonstracijo. (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 16. — Sioven. ski politični, javni in kulturni delavci ter vsa slovenska javnost obsojajo iredentistično gonjo in odločbe gen. Winter-tona o odstranitvi slovenskih napisov na Tržaškem ozemlju. Upravnik Slovenskega narodnega gledališča, pisatelj Jus Kozak, je v zvezi s prepovedjo slovenskih napisov izjavil naslednje: «Clovek ne bi verjel, da se v letu 1952. po drugi svetovni vojni, more zgoditi, da se mo- rajo slovenske občine na Trža. škem ozemlju boriti za dvojezične napise. Mislim, da bi se v kolonijah domačinom ne bi treba potegovati za take «pra. vice«. Le strupeno sovraštvo do nekega naroda, v tem crimeru slovenskega, si more izmisliti take šikane. In to v osrčju Evrope, od strani nosilcev evropske in svetovne kulture! Na temelju kakšnih zakonov? Mussolinijevih, ki so bili vsi tako zamišljeni, da bi se slovenski jezik in slovenski človek iztrebila s sveta. Do neke mere je igra z narodnimi in človečanskimi pravicami razumljiva pri zagrizenih nasilnikih, nerazumljivo pa je, kako sme predstavnik tistega kulturnega naroda, čigar sino- vi so z nami prelivali kri za človečanske pravice na svetu, te žrtve cinično osmešiti in ponižati?« Profesorji pravne fakultete ljubljanske univerze so imeli sinoči sestanek, na katerem so obravnavali to ponovno kršenje slovenskih narodnih pravic. Profesorji pravne fakultete so obsodili najnovejši odlok gen. Wintertona in poslali društvu ((Pravnik« v Trstu pismo, v katerem pozdravljajo akcijo slovenskih pravnikov na Tržaškem, ki so zbrani v tem društvu in ki se borijo za o-brambo slovenskih pravic na Tržaškem ozemlju. C. S. FRANCOSKI PRITISK NA TUNIŠKEGA BEJA Bej je pripravljen nadaljevati pogajanja zaupaDje - Neuspel Schumanov poskus s pomočjo vlade, ki bi uživalo njegovo za odložitev razpravljanja o fliriki - Brazilska resolucija o Maroku v političnem odboru Organizacije združenih narodov PARIZ, 16. — Na popoldanski seji narodne skupščine je zunanji minister Schuman zahteval, naj bi odložili na nedoločen čas interpelacije o položaju v Severni Afriki. Po Schumanovem govoru so o tej zahtevi glasovali, bila pa je zavrnjena s 310 glasovi proti 303. Skupščina je določila, da bodo o teh interpelacijah razpravljali 23. decembra popoldne. Nato je še sklenila, da bodo 22. decembra glasovali o dveh vprašanjih zaupnice, ki jih je postavil Pinay v petek. Schuman je v svojem govoru dejal, da je prezgodaj načeti sedaj to vprašanje, ker da položaj še ni razjasnjen. Nato je Schuman obsojal, da se je o položaju v Severni Afriki razpravljalo pred OZN, in je trdil, da so zadnji dogodki v Tuniziji in Maroku neposredno povezani z odločitvijo OZN, da bodo o tej zadevi razpravljali. Glede umora sindikalnega voditelja Hašeda je izjavil, da ni preiskava prinesla še nič jasnega. Na koncu je Schuman dejal, da je Francija pripravljena nadaljevati z maroškim sultanom razgovore, glede Tunizije pa je dejal, da ne more nič povedati zaradi pomanjkanja točnih informacij. Medtem je tuniški bej dal danes izročiti francoski generalni rezidenci noto za pariško vlado. To noto je danes že dobil predsednik Auriol in jo je v smislu ustave izročil ministrskemu predsedniku Pi-nayu. Nota je bila izročena, prav ob odhodu generalnega rezidenta v Parizu, kjer se je Enotnost koroških Slovencev potrebna za obrambo njihovih pravic Proglas Demokratične fronte delovnega ljudstva za enoten nastop koroških Slovencev na bodočih volitvah za okreuitev borbe proti nakanam šovinistov CELOVEC, 16. — Pred dne- vi je zasedal v Celovcu izvršni odbor Demokratične fronte delovnega ljudstva. Razpravljali so o položaju v zvezi z bližajočimi se volitvami v državni in deželni zbor. Po poročilu organizacijskega tajnika dr. Zwittra je izvršilni odbor soglasno ugotovil, da je za obrambo in priboritev pravic koroških Slovencev potreben strnjen in enoten nastop vseh zavednih koroških Slovencev pri bodočih volitvah Kljub različnim pogledom na nekatera druga vprašanja imajo vsi pošteni in zavedni koroški Slovenci glede na možnost nadaljnjega narodnostnega in gospodarskega obstanka in razvoja vrsto skupni1! pogledov, ki lahko služijo kot osnova za samostojen skupen in enoten nastop pri volitvah. Ce bi nastopili razkrojeno in neenotno bi samo okrepili tiste šovinistične sile ki koroškim Slovencem ne privoščijo niti gospodarskega razmaha, niti kulturnega življenja in niti narodnostnega obstanka Izhajajoč iz teh ugotovitev je izvršilni odbor soglasno sklenil nasloviti na vse zavedne koroške Slovence proglas v katerem med drugim poudarja, da se koroški Slovenci zavedajo, da bodo volitve odločale tudi o vprašanjih njihovega gospodarskega obstoja in narodnostnega življenja, ter da bodo laže in prej uveljavili svoje upravičene težnje, če se bodo enotno zavzeli za vsa ona vprašanja, ki so za gospodarski, kulturni in narodnostni razvoj enako pomembna za slehernega zavednega Slovenca Nato poudarja proglas, da morajo biti koroški Slovenci enotnega naziranja zlasti v sledečih temeljnih pogledih: Prenehati jfe treba z gospodarskim zapostavljanjem ozemlja, kjer živi slovensko ljudstvo! Javna sredstva ne smejo več služiti tujerodnim mogotcem za gospodarsko in socialno podre anje in s tem za ponemčevanje Slovencev z ustanovitvijo javne slovenske kmetijske šole mora dobiti koroška mladina možnost gospodarske izobrazbe v svojem materinem jeziku, s slovensko srednjo šo- lo in učiteljiščem pa lastno, z ljudstvom povezano izobražen-stvo. Slovenskemu jeziku in človeku je treba priznati enakopravno mesto v upravi in javnem življenju. Vsakemu oživljanju narodnostne mržnje in šovinizma se morajo Slovenci strnjeno upirati. Nato poudarja proglas, da so Koroški Slovenci živa veja vsega slovenskega naroda in da bodo le v najtesnejši kulturni povezanosti in naslonjeni na pomoč vsega slovenskega naroda dosegli svoje pravice in si zagotovili obstoj za bodoče. Lalje se poudarja, da si vsak zaveden koroški Slovenec iskreno želi poglabljanja kulturnih in gospodarskih stikov ter dobrih soseskih odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo, ker se na ta način narodi medsebojno spoznavajo in zbližujejo na temelju medsebojnega spoštovanja v korist miru in vzajemne pomoči. Jačenje dobrega sosedstva med Avstrijo in novo Jugoslavijo pa ustvarja hkrati pogoje za uveljavljanje enakopravnosti obeh narodov na Koroškem. danes sestal z ministrskim predsednikom Pinayem in mu poročal o včerajšnjem razgovoru z bejem. Po razgovoru Pinayem je De Hauteclocque izjavil, da mu še ni znana vsebina bejeve note, in je dodal, da mu je bej večkrat obljubil, da bo postavil svoj pečat na dva dekreta o reformah, da pa ni tega izpolnil. Zato je on prišel v Pariz, da poroča vladi. V obveščenih krogin trdijo, da izjavlja bej v svoji noti, da je pripravljen obnoviti fran-cosko-tuniška pogajanja v mešanem odboru s sedežem v Pa. rizu. V tuniških nacionalističnih krogih, trdijo, da skušajo Fran. cozi ustrahovati beja, in s tem v zvezi omenjajo, da so ob priliki včerajšnjega obiska francoskega rezidenta pri beju, dali obkoliti bejevo palačo z vojaštvom. V dobro obveščenih krogih celo domnevajo, da bo francoska vlada zahtevala odstavitev nekaterih bejevih svetovalcev, med katerimi je tudi njegov starejši sin Sedli. V krogih blizu bejevega dvora zanikujejo^ da bi bil bej obljubil, da bo podpisal dekrete o reformi v določenem času. Pravijo, da je sicer pristal na podpis dveh predlogov o francoskih reformah in nekaterih drugih dekretov, toda se ni obvezal, da bo to storil v teku dneva. Odklonil pa je podpis skupne izjave z rezidentom^ v kateri se je napovedovala njegova določitev, da podpiše dokument^. Bej je mnenja, da je napoved francoske rezidence, da je pristal na podpis, poizkus pritiska nanj. Obveščeni krogi trdijo tudi, da je De Hautec-locque izjavil beju, da, če ne bo podpisal reform, bo moral njegov sin Sedli takoj zapustiti Tunizijo. Isti krogi trdijo tudi, da poudarja bej v svoji današnji noti s voj o voljo do obnovitve pogajanj s Francijo s pomočjo tuniške vlade, «ki bi uživala njegovo zaupanje«. V Pariz je prišel tudi francoski generalni rezident za, Maroko general Guillaumen, ki se je danes dolgo razgovar-jal z zunanjim ministrom Schumanom. Medtem javljajo iz Rabata o novih aretacijah voditeljev stranke Istiklal. V Casaolanci pa je danes policija izvršila preiskave v več kot 500 stanovanjih in aretirala 18 oseb, Z druge strani pa je fr».ncoško vojaško sodišče začelo postopek proti «neznancem»t ki jih obtožujejo «zarote in napada na državno varnost«. V Kairu se je danes sestal vrhovni svet islamske univerze Al Azhar. Razpravljali so o bodočem stališču islamskega sveta do dosedanjih dogodkov v Tuniziji, Maroku in Alžiru. Soglasno so obsodili francosko politiko v teh državah; sklenili so sporočiti to obsodbo vsem islamskim državam, predstavnikom tujih držav v Egiptu ter vsem mednarodnim organizmom. Dalje so sklenili pozvati Egipt in druge islamske države, naj bojkotirajo Francijo, njene kulturne ustanove in trgovino s Francijo. Arabsko ligo ia islamsise vlade pa so pozvali, naj bojkotirajo Francijo na političnem področju ter naj prepovedo uvoz iz Francije. Skienili so tudi ustanoviti sklad, v katerega naj prispevajo vsi muslimani sveta, za pomoč Severni Afriki. Rektor omenjene univerze je že pozval vse muslimanske države, naj bojkotirajo Francijo na trgovinskem in kulturnem področju in naj prispevajo v omenjeni sklad. Egiptovski ministrski predsednik general Nagib je danes nujno sklical predstavnike vseh arabskih držav, ki so skreditirani v Kairu, Proučili so vprašanje Tunizije in Palestine. V političnem odboru OZN se je danes nadaljevalo razpravljanje o Maroku. Brazilska delegacija je skupno z drugimi lo državami Latinske A-merike (Kostarika, Kuba, E-kvador, Honduras, Nikaragua, Panama, Paragvaj] Peru. Uru. gvaj in Venezuela) predložila načrt resolucije, ki poziva Francijo in Maroko, naj ohranita dobre odnose v duhu dobre volje in medsebojnega zaupanja ter naj uredita svoje spore v skladu in v duhu listi, ne OZN in naj se vzdržita slehernega dejanja ali ukrepa, ki bi lahko povečal sedanjo napetost Med razpravljanjem sta govorila južnoafriški in nizozem. ski delegat, ki. sta poudarjala nepristojnost OZN v tej zadevi. Ukrajinski \n češkoslovaški delegat pa sta izjavila, da se Maroko spreminja v ameriško strateško bazo. Indijski in iraiki delegat pa sta pozvala države Latinske Amerike, naj podprejo načrt arabsko-azijske resolucije, ter sta poudarila, da ta ne vsebuje nobene obsodbe proti Franciji in tudi ne predvideva sankcij proti njej. Iraški delegat je pozval o-menjene države, naj pritisnejo na Francijo, da bi spremenila svoje stališže glede Maroka. W*A SHJ.N GTON, 16, — Ameriški volilni kolegij je včeraj v Washingtonu potrdil imenovanje generala Eisenhowerja za 34. predsednika ZDA in s tem odobril izide nedavnih predsedniških volitev. Uradno pa bo general E.isenhower priznan šele 6. januarja, ko bo glasovanje volilnega kolegija potrdil Kongres, ki se bo sestal na plenarni seji. Mnogi izjavljajo, da je funkcija volilnega kolegija zastarela in priporočajo revizijo sedanjega sistema. KAIRO, 16. — Sirijski podpredsednik polkovnik Sišakli je po 5 dneh bivanja v Kairu odpotoval danes z letalom v Damask. Na letališču Al Maza, do koder so ga pospremili general Nagib in druge osebnosti, je bil Sišakli pozdravljen z vsemi vojaškimi častmi. O rezultatih srečanja obeh državnikov doslej ni uradnih poročil. PRIMORSKI DNEVNIK 17. decembra. 1952 D; pri, sreda 17. decembra Lazar. Strojslav Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 16.21. Dolžina dneva 8.40. Luna vzide ob 8.21 in zatone ob lb.zo. Bogomil Pavlin in Darko Šuligoj - nova svetovalca DFS V goriškem občinskem svetu GORICA, 16. — Na nedeljskih občinskih volitvah so volivci Demokratične fronte Slovencev v Italiji, kljub večinskemu volilnemu sistemu in razcepljeju italijanskih šovinističnih sredinskih in desničarskih strank z namenom, da poberejo slovenskima organizacijama čim večje število občinskih svetovalcev, izvolili v no- vi občinski svet dva svetovalca, in sicer tovariša Bogomila Pavlina m Darka Šuligoja. Ako k njima prištejemo še dva slovenska svetovalca, ki sta bila v občinski svet izvoljena na listi SDZ, tedaj je Slovencem na splošno uspelo spraviti v občinsko predstavništvo štiri svetovalce. Izid volitev je v nemali meri presenetil italijanske šovinistične računarje, ki so mislili, da bodo slovenski ljudje na Goriškem imeli v občinskem svetu minimalno število pred-stanikov, morda komaj vsaka lista po enega. Glede volilne udeležbe slovenskih volivcev pa je treba poudariti, da je .bila na okoliških slovenskih voliščih velika udeležba, medtem ko v mestu velik odstotek Slovencev sploh ni šel volit. Demokratična fronta Slovencev v Italiji je imela v svojem volilnem boju in tudi prej proti sebi vrsto sovražnikov v raznih italijanskih in tudi sloven- skih organizacijah, ki so vodile proti njej naj nesramne j šo gonjo. To potrjujejo tudi italijanske šovinistične parole, s katerimi so pozivali meščane, naj volijo italijansko listo, naj volijo Italijo. Po drugi strani pa so klerikalni voditelji in duhovščina stalno pripravljali in vzgajali manj zavedne slovenske ljudi v duhu proti njihovim lastnim interesom, proti svojemu narodu v Jugoslaviji in jih s tem vključevali v splošno vatikansko armado za gonjo proti Jugoslaviji in njenim pridobitvam. Nasprotno od tega je Demokratična fronta Slovencev v Italiji stopala do ljudi s svojim jasnim programom, s programom organizacije, ki odločno stoji na borbenih tradicijah narodnoosvobodilne borbe. Zato so zanjo glasovali vsi preizkušeni borci iz partizanskih dni, vsi aktivisti, vsi naprednjaki, katerih cilj je danes prav tako svetel kot v letih narodnega boja. Naši volivci so borci s položajev, so tisti, ki imajo za seboj že veliko trpljenja in ki so v življenju že toliko preizkusili, da jih noben vihar ne more omajati in jih odvrniti od njihove pravilne poti. Čeprav je lista DFS dobila na sedanjih volitvah nekoliko manj glasov kot na prejšnjih volitvah, se zaradi tega pojava 'njena enotnost in moč ni zmanjšala. Njene vrste so se samo še bolj prečistile in u-stvarile dejansko podlago za nadaljnjo borbo. Volitve so samo merilo trenutnega političnega stanja v celotnem političnem nihanju vsake organizacije. Vse politične stranke in organizacije so podvržene določenim zakonitim plimam in osekam zaradi družbenega razvoja. Glasovi DFS v Italiji so glasovi delavcev in kmetov, gla- bo proti socialnemu izkoriščanju, proti kapitalu in njegovim zagovornikom- Lahko smo ponosni, da imamo na svoji strani volivce takega socialnega sestava, kajti dokler imamo na svoji strani take ljudi, pomeni, da imamo pred seboj lepo bodočnost, kajti prihodnost je stvar delovnega ljudstva, stvar izkoriščanega ljudstva. To pa je obenem dokaz, da je Demokratična fronta Slovencev v Italiji pognala svoje korenine v najbolj zdravem delu slovenskega naroda v zamejstvu. Ob tem mejnem kamnu političnega dela DFS, ob sedahjih volitvah, moramo gledati naprej, kajti borba s tem niti zdaleč ni končana. Pred nami je še polno dela, ki čaka pridnih rok. Izbojevati je treba našo narodno enakopravnost, zahtevati uzakonitev slovenskega šolstva in izvesti njegovo avtonomijo, slovenskemu narodu v zamejstvu je treba izboljšati njegov socialni položaj. In kdo drugi je poklican k izvedbi teh častnih nalog če ne DFS s svojim narodnim in temeljitim socialnim programom. Slovenski ljudje so izgubili zaupanje v goriško kom-informistično podružnico. Padec njihovega vpliva v slovenskih vaseh so nedeljske volitve samo potrdile. To pomeni, da slovenski ljudje kot narodno in socialno zatirani najbolj spoznavajo politično nezmožnost kominformističnega vodstva pred reševanjem tolikih narodnih in socialnih vprašanj. Ti ljudje niso mogli oddati svojega glasu nikamor drugam kot DFS, medtem ko so nezavedni, reakcionarni in malomeščanski ljudje zaradi svojega razrednega položaja in drugih vzrokov odleteli k malomeščanski SDZ. Slovenski volivci! Pred seboj imamo še težavno pot, pred nami so tudi politične spomladanske volitve. Za vse to je potrebna vaša politična šila. Se enkrat se vam zahvaljujemo za vaše zaupanje in vas pozivamo, da ostanete zvesti borci za pravice narodno in socialno izkoriščanega slovenskega zamejstva pod zastavo DFS. IZ BENEŠKE SLOVENIJE Pomanjkanje svobode vzrok zastaja v znanstvenem in književnem dela Nekaj časa je bilo v Beneški Sloveniji več mož, ki so pisali o krajevnih problemih ter o ljudeh, ki tam prebivajo. Ti pisatelji, ki so vplivali na ljudi in tudi na razvoj naslednikov, so se vrstili skoro nepretrgano. V tej skupini zasledimo osebnosti, kot so Musoni, Podreka, Gujon, Blanchini in Trinko. S Trinkom se pa tudi. tradicija beneških pisateljev pretrga. Zdi se, da mons. Trinko še vedno živi, kljub svojim 90 letom, zato da ne bi izumrl ta rod, dokler ne najde naslednika. Ta zastoj je še toliko bolj pomemben prav zdaj, ko ta vprašanja nimajo več le folklornega značaja, temveč predvsem politični. V prvi vrsti, moramo ugotoviti, da so ti raziskovalci in pisatelji Beneške Slovenije pripadali svobodnim poklicem: bili so duhovniki, odvetniki, profesorji. Ti ljudje so nekdaj prevladovali v političnem življenju. Poleg tega so uživali podporo krajevnih oblasti, predvsem pa niso bili v sla- Pogled med delavce v livarno SAFOG Kod pse so nas odslovili" - Delavci dobili 8000 lir nagrade, delavke samo 5000, vajenci pa 3000 - Večina zaposlenih delavcev je Slovencev GORICA, 16. — Nasproti podgorske predilnice na levi strani Soče se razprostira lir varna SAFOG. Danes mogočen obrat, ki zaposluje okoli 800 delavcev in 200 uradnikov, je nastal šele po prvi svetovni vojni. Takrat je bilo v njem zaposlenih le malo število delavcev. Delo je bilo organizirano na primitiven način. Lastnik obrata Bruner je bil obenem lastnik podgorske predilnice. Leta 1928. pa so obrat podredi- OTVORlTEtf RAZSTAVE JOŽETA CESARJA GORICA, 16. — V prostorih Zveze prosvetnih društev v UL Ascoli št. j, bo dan e s 17- t, m- , otvoritev razstave del slikarja Jožeta Česarja iz Trs?a. Razstavo bo otvoril prof. Jože Kosovel iz Trsta, ki nam bo orisal delovanje slikarja Cesarja. sovi narodno in socialno zatira- j li Združenim jadranskim lad nega slovenskega naroda v Ita- jedelnicam. liji. To so glasovi ljudi, ki vidijo v Demokratični fronti Slovencev v Italiji kot naslednici slavne Osvobodilne fronte popolno jamstvo za odločno bor- ŠPORTNE VESTI Fro Gorizia-Pordenone 1:1 V nedeljo so goriška moštva! svoj prvi gol. Streljal je gori-odigrala več tekem. Na občin- | ški desni krilec Moretti. V na-skem štadionu je domače no- dalj njih desetih minutah zgre- ' šijo Goričani še nekaj priložnosti za uresničenje gola, kajti ves čas so v napadu. Eno minuto pred koncem vidimo Grattona, ki je na tleh v kazenskem prostoru, a sodnik noče iz neznanih vzrokov prisoditi enajstmetrovke. Tekma se tako konča z razdelitvijo točk. Goričani so takole igrali: Buttignol; VenutL Vuzzot; Tu-lissi, Furlan, Zandomeni; Moretti, Franz, Bosco, Gratton, Di Biagio. Pordenone: Masotti; Ti-relli, Bertoia; Mazzolini, Mar-tinis, Sclausero; Bertoli, Bian-chini, Zaramella, Venier, Di Sabato. Sodil je Pavoni iz Bergama. Goričani so sedaj dvanajsti z devetimi točkami. Prihodnjo nedeljo bodo zopet igrali doma proti Legnanu. gometno moštvo Pro Gorizia sprejelo prvaka Pordenone, ki si deli prvo mesto z Laneros-si. V zadnjih dveh nedeljah se je Pro Gorizia morala pomeriti z obema prvakoma. Prvo tekmo so sicer izgubili s 4-2, v nedeljo pa so zaradi pristranosti sodnika samo remizirali. V obeh tekmah so Goričani pokazali neko novo vrsto igre, kar dokazuje, da je kriza v goriškem moštvu že pozabljena. Pri Goričanih so bili najboljši Gratton, Furlan in Moretti, poleg običajnega Cuzzota; pri gostih pa so omembe vredni Zaramella in Bianchini. Sodnik je ves čas sodil v korist gostom. V prvem polčasu se je žoga gibala večino časa na sredini igrišča, le tu trn tam je kakšen igralec zbežal z žogo proti nasprotnim vratom. Več takih napadov je uspešno ustavila goriš -a obramba, isto se je zgodilo goriškim napadalcem. Lepo igro pa smo ppazili v drugem polčasu. Ko so gostje videli, da se njihov ugled maje, so začeli s hitrimi podajanji . prodirati pToti Buttignolovim vratom m uspeh se je pokazal že v drugi minuti, ko je Bianchini zabil prvi gol. Gorjčani odgovorijo takoj in vratar gostov, Masotti mora \ečkrat skočiti, da ubrani svoja vrata. V 12. minuti prisodi sodnik proti vsem pravilom enajstmetrovko gostom, ki pa je ne V SAFlG je prišlo pred tedni do velikega ogorčenja med delavci. Uprava je namreč brez predhodnega obvestila enos.tavno neko soboto, ko je jo kolesa. Ravno prejšnje dni sta se dva tovarniška delavca po naključju zaletela, vendar sta obojestransko škodo ob podpori svojih delovnih tovarišev dostojno poravnala. Njihova razredna zavednost se kaže zlasti v kritiziranju sindikalnih akcij kominformi-stičnih sindikatov in svobodnih sindikatov, ki mnogokrat pokažejo svojo nesposobnost voditi delavsko borbo za njihove socialne pravice. Toda slej ali prej bodo tudi manj zavedni delavci livarne SAFOG spoznali, kako nepravičen je red, ki dopušča celoživ-ljenjsko izkoriščanje delavca, ne da bi se mu delodajalec vsaj ob odslovitvi Z besedami zahvalil za ves njegov trud, da ne govorimo o mizerni pokojnini’ s katero ne more niti živeti niti umreti. Ko bodo vsi do kraja doumeli, da je delodajalsko razmerje do delavca, ki se ravna po reku: ’v DVODNEVNI IZLE* ILIRSKO BISTRI^ PIVKO (Št. Peter na Vpisovanje do bra pri «Adria' Ul. Fabio Sever® tel. 29243. decem- ,ExpreSSY 5d) Citatelji in narocn Uprava ..PRIMORSKEGA DNEVNIKA** nila darovati tiateinu, ki postune nov D°|o|etIio pred l. jun nar jeni 53, ali kdor poravna e j naročnino za 1. 1953, v znesku L 3200.- , pred 31. januarjem 53, eno naslednji!* skle-ik 1. SLOVhlSSKL ISAROUbb t*1*4 VLJlM I. de* sem 2. Franec Bevk: IZllRAISI SP 3. Jože Pahor: HODIL PO psaSi A LB ERI SIRE BE1\ ES K A SLOJEM J 4. Fran Sijanee: 5. Feigcl-Nanut: Gornji pogoji veljajo samo za naročnike na v Italiji. STO Unrmm PRIMORSKEGA DNEVNIKA" SILVESTROVANJE V OPATIJI JANUARJA 195J OD 31. DECEMBRA 1952 DO 1- Program: v dvorani hotela “^lest.val narod-bra 1952 silvestrovanje in 1. januarja Zagreba nlh plesov s sodelovanjem folklorne skupine ^ ^ TI nri ((Adria - ExPreSS#' Vpisovanje do 20. decembra P«1 Ul. Fabio Severo 5-b - ‘el. ŽJ24J. primorski dnevnik S s Si 17. decembra 1932 Uspehi aooleshih laburistov v M za mmo demoMfo 2a razumevanje vloge in do-S!?108?. ki Sa dajejo nekatere avske politične organizaci-v '2'* ^aPa£lu v borbi za člo-ef>ki napredek, je posebne Pozornosti vreden članek, ki Je. Poc* naslovom «Kaj so •* gleski laburisti napravili po , ugi svetovni vojni« objavil vrv^aS°P'su le bolj jasne d*i??? ve glede njenega na-J^jega socialističnega raz- 8BOv’ dnudrUg‘Č, ker Se na °* laht' naporov in uspehov terih povIečejo izkušnje, ka-bi k-i vret^nost in uporabnost Vni Pomembna tudi ža raz-sPloh S0CIalizma v svetu na- bwi^a.. 'Pri ,(.em angleški la ^sti-nisa bili vedno in po-zakar Preavsem v njihovi nosti tnski Premajhni odloč- VsnH \ vtuno in PO- ie i,,. na3l»olj dosledni zakar **nV(lp nro<4.>nn_ __ - i a predvsem »osti Premajhni ocuoc- konr-i- Je Posledica še ne do jjonc® razčiščenih pojmov ta »a gwe*Sjrankinega Progra-stev J) j dl zaradi nasprotje fo oblik in metod bor-t ‘or sredstev, ki naj bi se fcon^l; 0V,° Pomočjo dosegel falo ;L močno prizade-C enotnost ter akcij- Sarni>^CuV borbi proti reakcio-Servat? “otenjem najbolj kon-S°vornT^ zaenzenih za-benih dosedanjih d!už- ti dn«ifjnosov- ~e hočemo biti S"1 edni- moramo še prizna-Pri dobršen del zaslug e]p stvarjanju socialističnih St). j‘.entov v britanskem go-n, rstvu pripisati tudi sa-l( mu zakonitemu razvoju "izvajalnih sil in ne samo .Porom subjektivnega fak-wrja- t. j. Laburistične stran-8l.- Ta razvoj proizvajalnih d' je takšen, da iz dneva v j..11 bolj prerašča že preozke /Vitalistične družbene okvi-d • kar istočasno zastavUa tu-nujno zahtevo po nečem in bolj primernem. trična energija. Iz rok privatnih lastnikov so bile iztrgane vse ključne gospodarske veje, kar se je izvršilo pod napredno parolo «ljudje naj bodo gospodarji in ne sužnji svojih materialnih bogastev«. Nihče ne more zanikati socialističnih tendenc teh besed. Sam akt nacionalizacije, kakor tudi sposobnost laburistov, ki so jo pokazali pri njenem izvajanju dokazujeta, da so demokratični in delavski elementi v Veliki Britaniji tako močni, da že lahko neposredno in odločilno vdivajo pri tako važnem vprašanju kot je nacionalizacija nesaterih naj-bistvenejših produktivnih vej. Precej pa so naredili laburisti tudi v pogledu načrtovanja v industriji in spodbujanja privatnega sektorja, da bi čim, bolj razvil svojo proizvodno dejavnost. Ustanovil se je nacionalni svet industrijske proizvodnje, ki se je pečal z vprašanjem' proizvodnosti ter industrijskih zvez. V programu. ki je predstavljal neko vrsto kompromisa s privatnim kapitalom v cilju, da bi se ga bolj aktiviziralo v proizvodnji, si je laburistična vlada pridržala kontrolo nad planiranjem, in to v pogledu razdelitve surovin, graditve novih tovarn itd. Leta 1950 je proizvodnja že prekoračila njen predvojni obseg za 50 odstotkov. V dobršni meri se je rešilo vprašanje brezposelnosti, kakor tudi ostala socialna vprašanja delavskega razreda. Morgan Philips: «Dobra socialistična politika zahteva, da se posamezniki odpovedo' lu-ksusu, da bi se mogle zadovoljiti najbolj nujne potrebe vseh.« Kot razvidno, so se v času, ko so bili laburisti na vladi, dosegli precejšnji uspehi tako glede splošne sanacije narodnega gospodarstva kot tudi glede izboljšanja življenjske ravni angleškega delovnega človeka za kar gre v prvi vrsti zasluga izvršeni nacionalizaciji ključnih gospodarskih panog, ki nedvomno predstavlja visti korak naprej, ki bo prej ali slej tudi v Angliji privedel do upravljanja gospodarskih podjetij neposredno po samih proizvajalcih. BOHU MIL LAUŠMAN: Srednji veh srcu Evrope Inženirja Ludvika Freunda Frejko pa sem meseca maja 1945 poklical iz Londona v Prago, ne zaradi tega, ker bi bil to želel Slansky, marveč zato, ker mi je na Gottvvaldov predlog tako zaukazalo predsedstvo vlade. Frejko so takoj zaposlili v Gottwaldovem kabinetu kot gospodarskega svetnika. Njegova naloga je bila pripravljati Gottwaldu, ki je bil najprej namestnik predsednika vlade, nato predsednik vlade in končno predsednik republike, ves potrebni gospodarski material za javno analizo. Zdaj pa se vam Freund naenkrat spremeni v vohuna Zapada! Res je bil še za časa Prizor iz IV. dejanja Budakove drame oMeteži*. Igrajo člani SNG. iiiniiimiiiiinnniinranniiiiniiniiiiiiniiiiiminiiniiiiiiiniiniiiiiiiiiniiiimniiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiniiiiiiiiiiniiniinmniiinniiiiiiiiiininiiiiiiiimiiinniiimiiiiiiinminiHiininuinmniiimumiiiiinimninnininiiiiiininmiTOiiiiiraimim Jlov, 1-li em 'iznavanje nujnosti naciona- '!zacije določenih produktiv-j>ih panog celo od strani najbolj okorelih predstavnikov tuiržuazije je najiepši dokaz ga to. Pred neizprosnim učin-tovanjem gospodarskih zako-lio.v se pač morajo ukloniti tudi najbolj dosledni pristaši liberalnega m monopolnega kapitalizma. Tako se, kot vidimo, v samih nedrih kapitalističnega gospodarskega sistema porajajo nove naprednejše oblike upravljanja proiz-Vaialnih procesov in materialnih dobrin, ki se v obliki na-?>onalizacije morajo v določnem smislu razumeti za e-!etnente socialističnega razvo-)a namreč, v kolikor bi se Sr>eje moglo, znalo in hote- t0 upravljanje prenesti z žavnih organov na nepo-jj^ne proizvajalce same. U-je, da bo subjektivna šiiti' i k° to m°gla. znala hotela, prav Laburistična ^^ka, ki je do danes v tem 'slu že marsikaj pokazala, ^eta 1945 je šla Laburistič-\5tranlca na volitve z jas-cijf Programom nacionaliza-m najosnovnejših industrij-. Področij. S tem v zvezi .,^1 Morgan Philips: «Ne mo-, 0 razumeti, kako more ne-t.vlada zagotoviti svojemu t Pravico do zaposlit-Sa ; tutii politiko uspešnega n ekspanzivnega narodne-HejQ*“osPodarstva, dokler ostp-5oge 0snovne industrijske pa-^ikovV r°kah privatnih last-tanijo ^ar zadeva Veliko Bri aUst .; nas je stanje, ki je in-tnerj '-1® vanj zašla v času 'itrrtji •ema vojnama, še do)j W!° v našem prepričanju. cV>la i P° svojem prihodu na ^a i ieta so laburisti, *Pc,h . napravili iz ljudi go-v>h 8r^e’ oe Pa sužnje njiho-ii6r 1Tlaterialnih bogastev«, e-Ujuglin° pristopili k izvaja-6aii,sv.ojega programa nacio-*eije. v času, ko so bili °ltr ° ast' so nacionalizirali 8a 20 odstotkov celokupne-iij, ®0sPodarstva Velike Brita-• ^rva je prišla na vrsto . "logovna industrija, ki se V«!>r«di izi’edno šibke proiz-moi-'i 'n nizkega or-š)a-skega sestava kapitala zna-ju ^ izredno težkem položa-laUTo zahvaljujoč privatnim iiwltcorn rudnikov, ki niso «v0, nobenega interesa, da bi obrate opremljali z mo-ttj-^ejiimi napravami, novi-(i!0 Iznajdbami, pač pa so sa-lait{ s,tremeli da bi iz njih, *iin . kot so bili, izvlekli tari, Ve^ dobičkov. Nacionalizi-«-kolnosti, da vsa ta industrija ni bila ustanovljena iz gosoo- Italijani v tistem kraju, kjer mora italijansko industrijsko podjetje zapreti svoja vrata, ne morejo trajno obdržati. nTrident in Bočen — tako pravijo tamkajšnji Italijani — morata postati . veliki industrijski središči.» To politično zahtevo uveljavlja imenovani rimski gospodarski list, ki povrh vsega svoje čitatelje opozarja, da razpolaga Bočen že z velikimi industrijskimi podjetji. Pri tem hvali bocensko industrijo, ki je hkrati središče italianizacije ter navaja kratko statistiko, po kateri je italijansko prebivalstvo v Bocnu z vsemi delavci in njihovimi družinskimi člani doseglo že okrog 20.000 ljudi. c.Kdor se hoče počutiti v teh krajih kot v Italiji, mora iti proti večeru !> kraje, kjer stojijo tovarne in s.e nastaviti na vrata, ko italijanski delavci zapuščajo spoje obrate», s temi besedami je «11 Globo« podčrtal svoje nacionalistično gledanje. V resnici imamo na Južnem Tirolskem danes po prizanju istega lista že nad 500 italijanskih lindusifijskih.,podjetji, od katerih živi. približno 60.000 Italijanov, Zato poziva «11 Globo* ob zaključku svojega članka rimsko vlado še enkrat, naj z vso aktivnostjo pospešuje industrializacijo Južne Tirolske, da bo na ta način preprečila — na tem mestu bodo naši čitatelji slišali nesramno in neresnično trditev tega gospodarskega lista —, da Nemci ne bodo utegnili ponemčiti te pokrajine. Kakor vidimo opozarja člankar na nevarnost ponemčenja Južne Tirolske, medtem ko gre v resnici za poitalijančenje te pokrajine. Poleg tega, da priznava celo italijanski list «Alto Adige«, ki izhaja v Bocnu in ki zato bolje pozna tamkajšnje razmere, da so glede meničnih protestov najmanj prizadeta italijanska industrijska podjetja, vsakdo ve, da je treba pripisati neuspeh Italijanov, ki so ga doživeli z industrializacijo juž- litičnih razlogov ali z drugo besedo z namenom, da bi Italija s pomočjo industrije ita-lianizirala vsa Južno Tirolsko. Vsakdo ve, da vsi ti industrijski obrati ne morejo uspevati samo zaradi tega, ker jim manjkajo gospodarski pogoji. S tem je zgrešena tudi vsa politika industrializacije Južne Tirolske. Za nas Slovence v Trstu ter na Goriškem in Beneškem je zelo poučno to pisanje, iz katerega spoznamo, da se načrti in skrite misli, ki jih je izdal «11 Globo« v svojem komentarju prav nič ne razločujejo od načrtov in namer nedavnega fašističnega režima. «11 Globo« ne zahteva nič drugega kakor še bolj radikalna sredstva za politiko italianizacije nemške Južne Tirolske. Tudi Slovenci v Trstu in Italiji čutimo poitalijančevanje. In vse to si upajo delati italijanski šovinisti kljub temu, da revoltirajo prav te dni celo afriški črnci in Arabci za svoje narodnostne pravice. Vse to Anno Domini 1952. vojne član «Trust Funda», toda to je bila dobrodelna 'organizacija, ki so jo Angleži najprej ustanovili za čehoslo-vaške Nemce, ki so po Hitlerjevemu vdoru morali zapustiti Republiko, potem pa raztegnili tudi na pripadnike čehoslo-vaške ' narodnosti. V «Trust Fund« so se po Hitlerjevi o u-paciji Češkoslovaške prijavili vsi emigranti iz CSR. tako tu-d; sedanji notranji minister Nosek, njegov namestnik Spur-ny, podpredsednica ljudske skupščine K-odinova - Spurna, bivši veleposlanik v Moskvi Kreibich in drugi. Toda vohun je ostal samo Freund-Frejka, bivši gospodarski svetnik predsednika Gottwalda in, samo po sebi razumljivo, Loebl, ki se je «slučajno» našel z njim na isti zatožni klopi. Oba sta bojda bila člana anglo-ameri-škega vohunskega centra. Frej-ka je vse «priznal», kot je vse «cpriznal» tudi Clementis, na katerega senzacionalno priznanje se bom še povrnil. Frejka je celo v milijardah zračunal škodo, ki jo je bil napravil državi s svojim planiranjem. Vendar je vse to navaden nesmisel in absurd, čeravno so še pred njegovo izjavo številni delavci telegrafsko ((zahtevali* njegovo «glavo». Frejka sploh ni planiral po lastni glavi ali potrebah Republike, marveč po nalogu «Sve-ta vzajemne vojno-gospodarske pomoči*, ki je odsek Komin-forma. In za nagrado so mu dali zanko! General Reicin, šef protiobveščevalne službe češkoslovaške armade, je prejel zanko zato, ‘ ker je bil agent gestapa, kateremu je izdal člane ured ništva «Rude pravo* in pisatelja Fučika. Reicina je gestapo aretiral poleti leta 1939, toda kmalu je bil izpuščen na svobodo in je čez Poljsko pobegnil v SZ. V češkoslovaški armadi je igral vlogo agenta NKVD, kasneje MVD, pri čemer je po nekaj letih na Gott-wa!dovo zahtevo napredoval od navadnega vojaka v generala. Četudi bi bil postal gestapovski vohun in bi ga bili zaradi tega izpustili na svobodo, bi ne bil mogel izdati Fučika in člane uredništva »Rude pravo«, ker je bil v času, ko je prišlo do njihove aretacije že dve leti v SZ. V istem smislu bi lahko našteval do neskončnosti, če bi hotel dokazovati; kako je obtožnica polna absurdov, proces pa navadna farsa/ Omenil bi 7 — - ►'».'tile ^T/jiK * Britanski delavci si sami zidajo svoje stanovanjske hiše. — Nameščena neke tovarne v Birminghamu so ustanovili svojo zadrugo za gradnjo 42 dvonadstropnih stanovanjskih hiš. Slika kaze. kako pomagajo zadrugarji v svojem prostem času zidati lastne domove. še samo slučaj Clementisa. Kot vsi ostali, se razume, je tudi on vohun Zapada. in zraven še — Benešov človek. Služil je bivšemu predsedniku Republike, vzdrževal z njim stike, mu referiral itd. Za to se mu je Beneš oddolžil še za časa vojne. »Leta 1941 me je poklical k sebi in govorila sva o možnosti sodelovanja za bodoče. Vedel sem za njegove prokapita-Iistične in protisovjetske nazore... Zato sem mu dejal, da se strinjam z njegovo zapadno-evropsko orientacijo in koncepcijo povojne ureditve Republike. Postal sem njegov ožji sodelavec. Kmalu po tem pogovoru me je Beneš imenoval za člana državnega sveta...» Tako je govoril Clementis pred sodiščem. Praški tisk in radio tolmačita to njegovo izjavo tako, kot da bi bil to imenovanje res kdaj prejel. V resnici Clementis tega ni prejel ne prej ne kasneje. Medtem pa so članstvo v državnem svetu, ki je iz njega izvirala oblast predsednika Republike in češkoslovaške emigrantske vlade, prejeli iz češkoslovaške komunistične skupine V. Nosek, sedanji minister notranjih del, A. Hodino-va-Spurna, sedanji podpredsednik ljudske skupščine J. Valo, bivši veleposlanik CSR v Moskvi K. Kreibich in končno. J, Petruščak, danes državljan Sovjetske zveze. Ze iz teh par primerbv je razvidno, kako lahko je izgubiti glavo pod režimom sovjetskih gauleiterjev v Pragi. Glede tega, da so bili to pot izbrani za vešala povečini ljudje židovskega porekla, kar se je ves čas procesa tudi stalno poudarjalo, pa velja tudi za Kominform to, kar pravi svečenik v Lessingovem «Natha-nu»: «Nič ne de, če ni kriv; 2id mora biti sežgan!...* Vseh enajst obsojencev na smrt, kakor tudi oni trije, obsojeni na dosmrtno ječo, so nadalje izjavili, da so bili v službi Titove Jugoslavije, da so delali za Jugoslavijo pred resolucijo Informbiroja in po njej; da so po zgledu titovcev hoteli zruiiti ta'"o imenovani ljudsko-demokratični režim ter stopiti, kot Jugoslavija, po lastni poti v socializem. Govorili so tako, kot je govoril Gottwald 1947 leta: «Za našo lastno češkoslovaško pot v socializem!« Le škoda, da so tako govorili samo pred sodiščem, medtem ko tega v pra'-si niso delali. Po mojem skromnem mnenju bi bilo to dejstvo edino, za kar bi morali stati pred sodiščem, za kar bi morali biti sojeni in obsoieni. To se pravtako nanaša tudi na Gottwalda, ki je »slavil« svoj rojstni dan — ta pa je po nekem čudnem slučaju padel ravno na dan, ko je bila nad njegovim starim, zvestim tovarišem Slanskim izrečena smrtna obsodba — v osamljenosti in razmišljanju: «Zakaj, le zakaj nismo stopili po naši lastni poti?* Medtem je tudi Oott-wald kmalu spoznal, da je pomenil tebruar 1948 politično napako in nesmisel. Po Slan-skem bo bržčas rekel, kakor Devica Orleanska v istoime-nem Schillerjevem delu: »Nesmisel, zmaguješ — toda na koncu moram le umreti tudi jaz...» Q)a1ml in plttpenlu ^,%'nfustrija, ki je je-do loui^votarila v podobnih !®<3i ,1 ,*ot premogovna Za-*° bi|rC'e ,ehni^ne °Pre' Po proizvodni stroški Z*aJn'. in seve, tudi °glo tako cene visoke, da se je jVl’°Pski't0n'5ur'rat' cenenim , Povi;nm Proizvodom samo cellh 5, m carinskih tarif Raz,, 3 odstotkov. 'la,.J n ie- iunali?in. ezarn so bile nn-taJ^Slešk^ *e ustanove kot ^»"ka*. telegraf in omet, plin in elek* Potem ko je na lak n:čin pokramljal o igralski, abecedi, je posebej opozarjajoč na kakovost ansambla, «ki se šele — toda z razmeri jivo oči vidnost jo razvija v potrebno organiino celoto«, priznal uspeh predstave, češ da je nanj tržaški oder lahko ponosen. Prehajajoč na opis odmeva igre pri občinstvi, ugotavlja, da :e «■> precejšnjivi umevanjem sledilo igri. Neumestnega smeha tupatam ii manjkalo, Jli hrupna rcakc’jn drugih je dokazovala, da se ie občinstvo že veliko estetično vzgojili). Treba je zlasti potni sliti, da je, obč.iistvo večinoma prišlo v gledališče — imparat-no! In to ni dobro!« Ko poda (lokaj potreben nasvet, nuj bi listi predhodno komentirali napovedano igro (nasvet so pozneje v Trstu upoštevali ali v okoliščinah in pri veliki večini takih uprizoritev, ki sploh niso potrebovale komentarja!), ugotavlja, da ima tzlasti Cankar toliko presenetljivih točk v peripetiji svoje drame, da dime marsikdaj i razumnika, ki si trenotno ne zna raztolmačit i dejanja...» O drami poročevalec noče govoriti češ da bi nkritizirati njo, pomenjalo kritizirati Cankarja sploh, in to bi pomenjalo nositi vaze v Samos ali sove v Atene.■ » Dovolj značilno stališče sodobnega gledališkega poročevalca, ki sicer uvideva potrebo komentarjev za vzgojo gledališkega občinstva pri čemer ne izvzema niti razrnmikov, — pa se vendar izogne izreki svoje sodbe o «na j zanimivejši sedanji prikazni v slovenski literaturi)) nc dokaj enostaven način. Toda nc da bi iz katerega koli vzroka podrobneje prodiral v problematiko Cankarjeve drame, napiše nekaj besed, ki krepijo položaj Cankarjeve drame na našem slovstvenem trgu leta 1!>0H in razodevajo, da je napisal te vrstice če že iie Cankarjev osebni prijatelj, pa vsaj njegov slovstveni privrženec: «Eno pa smemo reči: prvič na odru Slovenskega gledališča v Trstu leta 1908 krivo sod i, kdor smatra ,Kralj a na Betajnovi' za golo knjižno dramo; ne, ona spada na oder in je spisana zanj. Treba le videti, kak popolnoma drug vtis ista napravlja na gledalca, 'nego na čitatelja.r> Po poročevalcu naj bi se bilo pri uprizoritvi zlasti prvo dejanje, odlikovalo po «premišljenem, ubranem in striktnem» igranju, vtem ko je bilo dejanje v drugem in tretjem «n«-koliko preširoko razplet.enon. Posebno je poročevalec pogrešal napetosti v ansambelskem prizoru zadnjega dejanja in sklepal: nočividno ni statisteri-ja kopirala, zakaj se grej). Glavno ylogo Kantorja je igral Anton Verovšek. Njegova interpretacija Kantorja litega vtelesenja surove in sveste si silen naj bi bila «premišljena in logična», zlasti na koncu drugega dejanja naj bi bila njegova ((umetnost učinkovala mozeg pretresujoče». Toda Verovšek se ((žalibog tupatam ni držal tekstu». Ostale vloge so bile porazdeljene takole: Maksa je igral Viktor, z dobro masko in mimiko ter z dobro rešitvijo scene hipnotizacije; Hano je igrala Vebletova premalo izrazito; Nina je bila Janova, izvrstna v govoru, tupatam prelesena; Francko je .grala Mekindova deloma nerodno; s Krncem naj bi bil Hajner-lUača podal realistični tip v maski in govoru; Bernota je igral Veble, pa ni »umel tega Cankarjevega tipa mehkužnega, površnega nefi-lozofičnega izobraženca»; župnika je igra! Bratina; Lužacico Pucljeva; sodnika pa Mikuletič. Igralec Maksa Viktor je bil sin slovenskega skladatelja Frana Gerbiča Hugo Viktor Ger bič. Na široko napisana kritika naj bi izkazovala svojevrstno pomembnost predstave, dasi naj bi ta bila nvržena na oder v sila kratkem časun, ali z drugimi besedami diletantsko improvizirana. Ne glede na to si je poročevalec dovolil opozorila posameznim nedostatkom, češ da je «naš oder že zrel za strožjo kritiko». V tem času v Trstu izhajajoči ((Delavski list» nam je ohranil drugo pričevanje o predstavi. Kulturno pospešujoče stališče tega lista, ki je vedno vabil slovenske delavce na obisk slovenskega gledališča (((Slovenci smo lahko ponosni, da imamo tako gledališče»), je narekovalo dobrohotno oceno, češ da se je «v splošnem igralo jako dobro», najbolje pa v 1. dejanju, uigra sama zahteva od igralcev veliko in izredno eneržije v poosobljanju po sameznih karakterjev. Ni čuda tedaj, če so bili nekateri igralci že v 2. dejanju utrujeni. Al’ vsaj zdelo se je tako.» Sklepajoč priporoča poročevalec aDra-matičnemu društvu«, naj bi igro čim prej ponovilo, ker je «vredna, da se z njo tržaško ljudstvo bolj seznani.}) Predloga niso upoštevali. Toda tretje pričevanje ki se nam je o uprizoritvi ohranilo, je dokaj krajše in je v bežni notici poizkusilo kmnishčno abeležiti za povsem mlado tržaško gledališče tako vazen gledališki dogodek. Zobelefka v ((Rdečem praporu» ugotavlja v kratkem, da je bil v $iv>-ji naslovni vlogi izvrsten Verovšek, jako dobra pa Janova, ki da kaže mnogo talenta, nekateri prizori pa da so bili precej diletantovsko izvršeni. Naposled konča neznani poročevalec, da so bili poslušalci večinoma socialni demokrati, ugotovitev, ki jo je treba zabeležiti še posebno zato, ker sovpada z Mervarjevimi stremljenji za razširitev gledališkega občinstva in njegovimi umetnostno vzgojnimi nameni v dokaj izoliranem tržaškem velemestnem nastroju. Po vsej verjetnosti je to beležko napisal Etbin Kristan, ki je dan po predstavi predaval v «Ljud-skem odru* v Trstu o cerkvi in veri N e glede na to je ostala uprizoritev Cankarjevega ((Kralja na Betajnovi« v tržaškem slovenskem gledališču osamljen pojav in do konca leta 1!)18 ni bila na tem odru uprizorjena nobena nadaljnja Cankarjeva igra. Prav s tega stališča je treba vrednotiti prvo uprizoritev Cankarja v Trstu in navzlic diletantski improvizaciji oceniti ta pojav kot gledališko in kulturno smelo odločitev vodstva in igralcev. Po vsem harjevem in Knafličevem izpolnila. Da pa v kratkem obdobju svojega bivanja v Trstu ni mogel po vzgojiteljski plati dovoljno izvežbati celotnega diletantskega osebja ki ga je imel na razpolago, in s tem dvigniti celotno 'raven uprizoritve, mu ni mogoče vpisati v slabo: raven tržaškega slovenskega gledališkega osebja sc je v splošnem začela dvigati šele pozneje ob dru nadaljnjem razvoju tržaškega | ^njcn^pog^k Za to pale slovenskega gledališča do leta bilo treba začetnega pionvrske-1915, ko je zaradi prve svetov- - - - » u^mrsKe ne vojne in kulturne neodloč- Največji most v Portugalu. — Letos so na Portugalskem dogradili največji most čez reko Tagus. Gornje jekleno ogrodje je izdelalo britansko podjetje Dorman, Long and Company. nosti mlahavega vodstva v Dramatičnem društvu prenehala sleherna slovenska gledališka delavnost v Trstu, bi bilo možno sklepati. da bi bila vzpon, gledališča in vzgoja oblikujočega se gledališkega občinstva vse drugačna, če bi bi bili z vzgojo gledališkega občinstva nadaljevali s perspektivo začetnih Verovškovih sezon. Za Verovška je uprizoritev Cankarjeve drame pomenila edino možnost, da je priključil svojim številnim vlogam tudi vlogo Kantorja, ki bi je sicer ne mogel za življenja igrati: ko so ((Kralja na Betajnovi» ponavljali v Ljubljani ob koncu sezone 1912-13. je Kantorja igral Borštnik in Verovšek se je moral zadovoljiti z vlogo župnika. Toda tedaj je Verovšek že nosil v sebi kali smrtne boleznif ki se je ni mogel več osvoboditi. V črti njegovega umetnišKega razvoja pomenita obe tržaški sezoni pod njegovim vodstvom 1907-08 in 190S-09 dokajšnjo umetniško sprostitev in začasno osvoboditev more ljubljanskega gledališkega vodstva, ki ga je vse rajši videlo nastopati v komičnih in čim bolj burkastih vlogah brez pomisleka na to. da mu prav take vloge kvarijo njegovo umetniško prizadevnost. Ze prav iz tega razloga moramo sklepati, da si je Verovšek no vsej verjetnosti naravnost želel Kantorjeve vloge in da se mu je želja ob soglasju Mer- ga dela, ki ga je Verovšek v Trstu v dobršni meri opravil. Ali je Cankar vedel za tržaško uprizoritev svoje drame’ Ce ne prej, je moral o tem brati v «Rdečem praporu#. V dozdaj objavljeni njegovi korespondenci ni sledu o tem, da bi o dogodku komur koli kaj jcvil. Morda je k temu pripomogla tudi okolnost. da je bil tiste dni v Ljubljani in se je šele decembra zopet odpeljal na Dunaj. S tem si je možno obrazložiti, da je tržaška uprizoritev takoj zapadla v pozabo. Se v Trstu se je to tako zgodilo in niti Janovi z zmago obljubljajočim talentom, ki ga je očitovala v vlogi Nine. ni pripomogla k močnejšemu igralskemu razvoju v smislu umetniško oblikovalnega koncepta: Janova je nekoliko pozneje postala operetna pevka na taistem tržaškem slovenskem odru in_ ji vloga Nine ni pomenila važnega razvojnega mejnika. To pa je do neke mere hkrati oznanienovanje ravni Slovenskega gledališča v Trstu v tem obdobju. Ne v zadnji meri pa moramo upoštevati slovensko gledališko občinstvo, ki se je predstave udeležilo in ki je bilo po pričevanju poročevalca «Rdečega prapora» v glavnem iz vrst slovenskega delavstva v Trstu. Stik delavstva s Slovenskim gledališčem v Trstu je bilo važno dejstvo, ki je pbspeševalno vplivalo na razvoj slovenske kulture v tem obmorskem velemestu in napovedalo čase. ki so prihajali. JANKO TRAVEN Ivanka Svetlič lir 100, Irma Radovič 500. Jože Gruden 200. Vladimir Colja 100, Ljudmil Pertot 100, Gizela Gruden 150. Danila Gruden 100. Ivanka Gulič 100. dr. Franc Gruden 500, Milena Peric 100, Filip Fertot 200, Zora Pertot'50, Albert Jazbec 500, Elvira Pertot 500, Emilija Giusto 500, Nada Pertot 200; Marija Terčon 100, Jože Marica 50, Mirko Lukman 50, Leopold Pertot 200, Pavla Frankovič 500, Mici Ca-Harija 100, Meri Brana 50, Er-minija Pertot 100, Nada Pertot 200. Ivanka Kranjc 50, Kos-mina 100, Franc Caharija 50, Marija Pertot 20, Ivan Radovič 100, Adele Gruden 200, Vera Caharija 100, Marjeta' Caharija 50, Lina Caharija 50, Vera Peric 100, Alojz Sirca 300, Olga Grobiša 50 Franc Švara 50, Emilija Caharija 100, Marija Radovič 150. Novak 100, Srečko Kariš 200, Sibelja 200, Abram 100, Vitko 200, Pie-rina Gon 50, Oberdank 100, Skrk 50, Adam 300, Kojanec 100, Stubelj 100, Krebelj 100, Gon 100, Vilma Plahuta 200, Aleksander Plahuta 200, Olga Mislej 200, Alojzija Frandolič 100, Visleta Span 200, Kakeš 100, Furlan 40. Petelin 100, Lisuretta 25, Rustja 50, Peric 100, Brišček 100, Caharija 200, Pertot 200. Soldat 100, Slavko 100, Schwart 300, Jabšček 400, Frida Baretto 500, Fabjan 100, Fabris 100, Marija Cigoj 100, Marija Cigoj 50, Kumar 115, Angela Lozej ' 200, Marija Kralj 500, Ivan Višini 200, Mafija Prinčič 50. Zofija Grom 50. Ivanka Gorjan 50, Tončka Pažon 150, Aleksander Rupnik 100, Pečarič - Skoljet 1000, Cok-Počkar 700, Marjan Cok 200. Ljudmila Škabar 500, Zofija Primožič 1000, Karla Muz-lovič 400, Stanko Perhinek 100, Iva^Vabič 100, Danica Rustia 500, Ban 200, Grum 80 Miro 150, Rustja I. 200, Antonija Ho-teš 150. S. I. 200, Godina 100, S. V. 100, Križmančič 200, Budin A. 2000. razni prispevki 1000. 11 r\ p I t r Vremenska napoved za danes: W K (■ IV/I l> Nestalno, pretežno oblačno. | |\L#¥l L Temperatura brez spre- * membe. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 4.9; naj- nižja 2.7 stopinj. STRAN 4 ZADNJA POROČILA t: fk':sKl: fcll "Ul Neretva narasla za 14 metrov in povzročila večje poplave Oblosti predvidevajo izprazniti Mostar in vasi, ki so najbou ogrožene. Neretva je porušila 6 mostov in zahtevala 8 človeških žrtev. Neurje nad splitskim pristaniščem. Tudi druge reke so narastle niuiiimniitimuumiitg načrt omiumia 17. DECEMBRA 1952 iiiSff Ufi lik IH it? | •iii I 1 11 1 j II! 1 . 1 "iši lil! Ijjji a1, - - - RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 17.40: Sopranistka Otta Ondina poje samospeve hrvatskih skladateljev. 20.30: Koncert Komornega zbora iz Trsta. — Trst 11.: 13.40: Schubertove skladbe. 18.15: Koncert sopranistke Vide Jagodic. — Tret I.: Violinist Vasa Prihoda. — Slovenija: 12.00: blo-venske zborovske in solistične skladbe. 'ATLANTSKI SVET JE USTREGEL ANGLEŠKI VLADI BEOGRAD, 16. — Agencija | šičkov. Raziskavanja so se po-Tanjug poroča, da so v južnem j tem vodila na univerzi v delu države poplavljena cela | Strassbourgu. Hirt naj bi bil področja in da grozi nevarnost številnim krajem. Oblasti so tja poslale čete, da bi pomagale prebivalstvu in po potrebi izselile ljudi. Reka Neretva je narasla za 14 metrov nad normalo in je doslej v povodnji izgubilo življenje najmanj 8 oseb. Neretva je delno preplavila mesto Čapljino in 9 vasi. Sila vode je porušila 6 mostov, med temi enega, ki je dolg 70 metrov. Drugih 6 mostov je v nevarnosti. Prometne zveze med Mosta-rom ter področji na severu in jugu Hercegovine so prekinjene. Mesto samo je popolnoma izolirano. Reševalne skupine predvidevajo izselitev prebivalstva, ker Neretva še vedno narašča in traja še dalje nad vso pokrajino slabo vreme. Zaradi nenehnega deževja in snega so nevarno narasle tudi druge reke. Nevarno narašča Drina. Sava in njeni dotoki ogrožajo Hrvatsko in Bosno. Gladina nekaterih Tek ie zra* sla od 2 do 6 metrov. Zaradi naraslih rek so pretrgane zveze tudi iz Sarajeva proti Beogradu in Splitu. V Splitu je neurje odtrgalo nekaj ladij od pomolov. Na Kosovem polju so manjše povodnji, kjer sta narastli Sitnica in Ljab. Prekinjene so telefonske zveze, V Srbiji je na-rastla Južna Morava in ponekod prekinila promet. Korejsko vojna in ameriška ustava WASHINGTON, 16. — Vrhovno sodišče ZDA je včeraj zavrnilo priziv, v katerem se zatrjuje, da predstavlja korejska vojna kršitev ameriške ustave. Priziv je vložil Stanley Dale Sydow, ki ie bil obsojen na 3 leta zapora, ker se ni hotel odzvati vojaškemu vpoklicu. Obtoženčev odvetnik je zatrjeval, da je s to tožbo postavljeno vprašanje, v koliko lahko predsednik pošilja ljudi v vojno na tuje ozemlje brez uradne napovedi vojne s strani kongresa in da je zato taka vrsta vojne ilegalna in protiustavna. Toda vrhovno sodišče ni pristalo na odvetnikove utemeljitve in je priziv zavrnilo. Nacistični zdravniki pred sodiščem METZ, 16. — Danes se je pričel pred vojaškim sodiščem v Metzu proces proti 6 nemškim zdravnikom, ki so obtoženi genocida. Štirje obtoženci so odsotni in pred sodišče Eta stopila samo prof. Eugene von Hagen in prof. Otto Bicken-bach. Domnevajo, da žive ostali v Nemčiji pod izmišljenimi imeni. Proces bo trajal teden dni. Obtožnica trdi, da so zločinski zdravniki v koncentracijskem taborišču Struthof v francoski Alzaciji ugonobili 1668 žensk in nad 10.000 moških. pod pretvezo zdravniških raziskavanj. Današnja razprava se je pričela s čitanjem obtožnice. Zdravniki Hirt, Hagen in Bickenbach so obtoženi, da so se v taborišču posluževali internirancev za razne nečloveške poskuse, za kar se običajno poslužujejo morskih pra- ukazal zastrupitev 86 Zidov, med temi 31 žensk, da bi lahko poslal okostja v anatomski muzej, s plinom sta zastrupljala internirance tudi Bickenbach in Hagen, ki sta baje iskala cepivo proti tifusu in pljučnici. Neredi v Južni Indiji MADRAS, 16. — Preteklo noč je umrl v Madrasu Poti Sriramulu, ki je 19. oktobra pričel z gladovno stavko, da bi dosegel takojšnjo ustanovitev ločene države Andhra, ki zajema področja države Madrasa in tudi prestolnico. Gibanje za ustanovitev te države se je pričelo že leta 1913. V zvezi s smrtjo Sriramula je priilo do velikih demonstracij v mestu Viajavada, kjer so proglasili tudi splošno stavko. Nekateri so izkoristili demon- j stracije, zato da so izropali železniško postajo ter odnesli od tam vse poštne zavitke. V Novem Delhiju so vsi opozicijski poslanci brez razlike politične pripadnosti v znak protesta zaradi smrti Sriramula zapustili zbornico. Ministrski predsednik Nehru je izrazil obžalovanje nad smrtjo indijskega predstavnika, vendar je dodal, da obsoja podobne načine borbe kakor je gladovna stavka, zato da bi se doseglo politične namene. Nehru je poudaril, da bo vlada pod-vzela primerne ukrepe za ustanovitev države Andhra, ko se bodo pristaši tega gibanja odrekli zahtevi, da se v novo ustanovljeno državo vključi mesto Madras. Popoldne se je zvedelo, da so bile med mestom Viajavada in zunanjim svetom porezane vse telefonske in telegrafske žice. Madraška vlada je poslala v Viajavado vladnega funkcionarja z oboroženim spremstvom, da bi zajamčil red. anMmiiiBiiiiaa mama stara Mounlbatten poveljnik Sredozemlja Pritožbe iranskih parlamentarcev nad de- L . ...... . , . javnostjo ameriških funkcionarjev v Iranu j Po'eg pontnr^kih sil bo .mol nov. pomurski Po^hmk v Srednju,!,« na razpolago tndi zračne sile - lieneralni tajnik IM lil priporoča, na| bi nekatere držat/e članice olajšale priseljevanje iz preohljudcnih držav LONDON. 16. — Glasnik zunanjega ministrstva je danes potrdil^ da imajo Američani načrt, ki naj bi rešil spor v zvezi z iranskim petrolejem, in dodal, da trenutno razpravljata o tem načrtu v Parizu angleški zunanji minister Eden i.i ameriški zunanji minister Acheson. Inozemski diplomatski krogi v Londonu poudarjajo, da washingtonski načrt spoštuje principe nacionalizacije, upošteva odškodnino družbi AIOC prav tako kakor pogodbe in da ima namen predvsem vzpostaviti v Iranu normalno stanje, da bi država ne padla v kremplje kominformizma. Iz angleških virov prihaja vest, da je bil v angleško-ame-riških razgovorih v Parizu zabeležen majhen uspeh, ki bi lahko dovedel do tega, da bi se podvzeli novi koraki pri iranskem ministrskem predsedniku Mosadeku. Po vesteh iz Teherana so ne-| kateri parlamentarci nacional- na fronte na snočnjem zborovanju ostro napadli aktivnost ameriških funkcionarjev v Iranu Številni poslanci so predlagali naj bi vlada pojasnila, kakšno delo odpravljajo ameriški funkcionarji v Iranu in če so sporazumi med ameriško in iransko vlado v skladu z ustavo. Kakor trdijo opazovalci, so vse te kritike sprožili predvsem pristaši verskopoli-tičnega voditelja Kašanija, ki je predsednik iranske zbornice. V zvezi z razgovori med Achesonom in Edenom trdijo v dobro poučenih ameriških krogih, da bi bile ZDA pripravljene nuditi Iranu 100 milijonov dolarjev, da bi se končno rešil petrolejski spor. Ta vsota naj bi bila dana teheranski vladi v okviru sporazuma z Anglijo zato, da bi se iranski vladi pomagalo prebroditi najnujnejše finančne težave in kot prispevek pri obnovi pošiljanja petroleja zapadnim državam. PARIZ, 16. — Kakor javlja uradno poročilo je na današnji dopoldanski seji Atlantski svet odobril poročilo vojaške, ga odbora, v katerem se priporoča, naj bi bilo poveljstvo v Sredozemlju poverjeno višjemu angleškemu častniku. Svet je odobril nato tudi izbiro angleške vlade in imenoval na to mesto admirala lorda Louisa Mountbattena. Med vojno bo glavni poveljnik Sredozemlja odgovoren za pomorske prevoze, za zaščito konvojev, vodil bo koordinacijo operacij, ki se nanašajo na morske mine, dejavnost podmornic in borbo proti podmornicam. Šesto ameriško bro-dovje ostane pod poveljstvom komandanta južnoevropskega sektorja. Danes doseženi sporazum v zvezi z novim poveljstvom na Sredozemlju predvideva, da bo imel admiral Mountbatten na razpolago poleg pomorskih tudi zračne sile Sredozemsko morje bo porazdeljeno na različna področja, na katerih bodo delovali predstavniki obmorskih držav Sredozemlja. Poveljniki teh področij 'bodo odgovorni vrhovnemu poveljniku Sredozemlja za vse naloge, ki bodo' šle v korist zaveznikov, v zadevah zgolj nacionalnega značaja pa bodo odgovorni oblastem svoje države. Današnja odločitev Atlantskega' sveta v zvezi z imenovanjem poveljnika v Sredozemlju je rešilo dokaj pereče vprašanje, ki je nastalo v okvi. ru organizacije NATO Z današnjo odločitvijo je bila poleg tega izpopolnjena porazdelitev atlantskih poveljnikov, ki bodo od severne do južne Evrope razmeščeni takole; 1. zavezniške sile na severnem evropskem področju: admiral Brind; 2. zavezniške kopne si- Najboljši športniki sveta LOS ANGELES, 16. — Sest najboljših športnikov-amater-jev gveta so. izbrali v okviru tradicionalnega «Helmsovega sklada«. Izbrani so bili naslednji: John Harrison (Afrika), Singh (Indija), Marjorie Jackson (Avstralija), Joseph Barthel (Evropa), Gorno (Argentina) in Ashenfelter (Amerika), Harrison je osvojila za Južno Afriko prvo olimpijsko zmago v plavanju in sicer na 100 metrov hrbtno. Najboljši azijski športnik je Singn (Indija), kapetan moštva v hokeju na travi, ki je osvojilo v Helsinkih zlato medaljo. Jacksonova je na olimpijskih igrah zmagala v teku na 100 in 200 m, obenem pa dosegla tudi svetovni rekord. Barthel je nepričakovano bil prvi na 1500 metrov in po olimpiadi ni bil poražen na tej progi. Gorno je zasedel drugo mesto za Za-topkom v maratonskem teku, Ashenfelter je dosegel veliko zmago v teku na 3000-čez ovir. Sedgmana. Mathiasa, Ri-chardsa, Da Silve in Zatopka niso mogli uvrstiti v konkurenco za to nagrado, ker so bili na isten natečaju že v prejšnjih letih pohvaljeni. OSLO, 16. — Za najboljšega norveškega športnika je bil proglašen z 81 glasovi hitrostni drsalec Andersen. Na referendumu so sodelovali najvidnejši športni novinarji in strokovnjaki. BUENOS AIRES, 16. — Van Steenbergen in Ockers odpotujeta danes v Rio de Janeiro. odkoder se bosta vkrcala na parnik proti Evropi. Angleški nogometaši sklenil, da bo Anglija nastopila na svetovnem prvenstvu leta 1954. v Švici. Odbor je med drugim odobril tudi tekmo angleške reprezentance proti izbrani enajstorici kontinenta, ki naj bi bila prihodnje leto. Nova Charlesova zmaga BOSTON, 16. — Ezzard Charles je porazil s k. o. v sedmem krogu franka Bufor-da, Charles je delal iz svojega nasprotnika vse, kar je sam hotel. SD PRIMORJE vabi člane odbora na sestanek, bi bo danes ob 20. uri na začasnem sedežu. VELIKO PRESENEČENJE ZADNIEGA K01AIUG ŠAHOVSKEGA ŠAMP ONATA Triiunni/ič prvak 1952v pred mladim Fiidcrerjcm BEOGRAD, 16, — Jugoslovansko šahovsko prvenstvo se je končalo povsem, nepričakovano. V zadnjem kolu je Trifunovič kot črni dobil proti Matanoviču, Fuderer pa je kot črni izgubil proti predzadnjemu na lestvici - Krivcu. Jugoslovanski šahovski prvak za leto 1952, je torej dr. Trifunovič, čeprav bi po mnenju šahistov ta naslov prav tako zasluženo nosil tudi mladi Fuderer, ki je še pred zadnjim kolom imel pol točke naskoka. Rezultati zadnjega kola: Bogdanovič - Puc 1:0; Udovčič -Trajkovič 1:0; Gligorič - Božič 1:0: Matanovič - Trifunovič 0:1; Krivec - Fuderer 1:0; Djaja - Ivkov remi; Milič - Andric remi; Vukovič - Pirc 1:0; Rabar -Kržišnik 1:0; Djuraševič - Ne-deljkovič remi. Končno stanje: dr. Trifunovič 13,5; Fuderer 13; Gligorič, Milič, Udovčič 12; Pirc 11; Ivkov, dr. Nedeljkovič, Andrič 10; Trajkovič, Djuraševič, Puc, Matanovič, Rabar 9; Vukovič 8,5; Bogdanovič 8; Božič 7,5; Djaja 65; Krivec 6; Kržišnik 5. LJUBLJANA, 16. — Ljubljanski Odred je predlagal koprskemu Proleterju nogometno tekmo med enajstoricama obeh klubov, ki naj bi bila 22. februarja 1953. Spremembe v jug. moštvu za tekmo proti Nemčiji BEOGRAD, 16. — Izvršni odbor nogometne zveze Jugoslavije je na včerajšnji seji sprejel predlog komisije, ki pripravlja reprezentanco, in uvrstil v enajstorico Belina (prej Crnkovič), Hercega na položaju desnega krila, Ognjanov pa je pomaknjen na desno zvezo namesto Jociča, ki izpade iz kombinacije. Jugoslovanski športni krogi so presenečeni nad temi spremembami, zlasti se sprašujejo, kako se bo obnesel Ognjanov na mestu desne zveze, kjer je le redko igral. Po drugi strani pa se vsi strinjajo, da bi bilo škoda, da bi ostal izven reprezentance Herceg, ki je skozi vse leto bil v izvrstni formi. Zelo verjetno bodo spremembi v napadu odgovarjale tudi po- MELBOURNE, 16. — Avstralski teniški prvak Frank Sed-gman je govori? o možnosti prestopa med profesionalce. «Nisem še dobil nobenih predlogov — je rekel Kramer — vendar pa sem govoril z Jackom Kramerjem, ki mi je obljubil konkretne ponudbe takoj po končanem tekmovanju za Davisov pokal«. Avstralski igralec je rezerviral listke za letalo, ki potuje 3. januarja v New York. Na pot bo odšel, samo če bodo Kramerjeve ponudbe zadovoljive. F~~nost Sedgmanovih namenov kaže tudi dejstvo, da je prosil, naj ga oprostijo za devet mesecev prihodnjega leta vseh davkov, ker ga ne bo v Avstraliji. Sedgman je bil zelo razburjen, ko je izvedel, da je ta njegova prošnja prišla v javnost in je predal vso stvar svojemu advokatu.V Av- na svetovnem prvenstvu jze z?£0TldTe™gl Sedgman bo poslal profesionalec po finalu za Davisov pokal ? Prestop je odvisen od finančnih pogojev, ki so baje izvrstni Italijanski ter ameriški igralci trenirajo za polfinalno srečanje LONDON, 16. - Odbor za sklepanje mednarodnih tekem pri ((Football Association« je leta ali 250 šterlingi kazni. Trenutno se Sedgman pripravlja za finalni dvoboj za Davisov pokal. Kramer je baje pripravljen plačati Sedgma-novo potovanje v Ameriko, tudi če ta ne misli stopiti v njegovo skupino. x Verjetno misli zvabiti Kramer v svojo skupino tudi Mc Gregorja, ki pa še manj govori od Sedgmana. Novinarji in strokovnjaki menijo, da čas beži tudi za Sedgmana. Ne bo preteklo mnogo časa, ko bodo mladi s Hoadom in Rosewallom na čelu dohiteli prednike. Poleg tega pa je Sedgman doživel letos nekaj neljubih porazov. Izgubil je proti Seixasu v Los menjena. Američani in Italijani se medtem pripravljajo na polfinalno srečanje, ki bo na igriščih v White City (Sydney) v četrtek, petek in soboto. Italijanski tehnični direktor Pino Bono je dejal, da bo mesto Rolanda Del Bella prevzel nekdanji prvak Cucelli. Del Bello je moralno zelo slabo razpoložen zaradi dvojnega ral boriti v Brisbanu proti Ro-1 poraza proti Indiji, sevvallu in Roseju, s težavo je Gardini je baje zadovoljen premagal starega Quista v White City in Seixas ga je ponovno premagal v Kooyongu. S tem porazom se je verjetno Sedgmanova cena na teniškem trgu precej znižala. Novinarji so pri vsakem napačnem Sed-gmanovem udarcu kričali s svoje galerije: «Pet tisoč šter-lingov manj...» Mnogi mislijo, da je Schroe-der pooblaščen, da ,v Kramar-jevem imenu vodi pregovore. Frank bo zato še z večjo vnemo igral v finalu za Davisov pokal, da bi pokazal, da je nje- Angelesu, pet setov se je mo-1 gova vrednost ostala neizpre- z igrišči, kjer bo dvoboj, čeprav si Italijani ne delajo nobenih iluzij. Dobro je znana moč Seixasa in Traberta, ki bosta verjetno zastopala ameriške barve. Jutri bodo izžrebali nasprotnike. Trabert trenira bolj vestno od svojih tovarišev in nasprotnikov. Vojaška služba v mornarici je njegovemu tenisu precej škodila. Skupno s Seixa-som imata pogoste skupne treninge, da bi pridobila na vi-granosti. ER1C RIEL od Mnited Press* sebne taktične naloge. Rezerve reprezentantov: Stojanovič, Crnkovič, Rajkov, Jocič, Lipošinovič. Na isti seji so sprejeli predlog, da bo pripravljal državno reprezentanco pred tekmo proti Egiptu, ki bo meseca januarja, najpopularnejši jugoslovanski nogometaš vseh časov, Moša Marjanovič. Iz Nemčije sporočajo, da bodo del inkasa s tekme Jugoslavija - Nemčija (21. decembra v Ludwigshafenu) razdelili za-služhim športnim funkciohair-jem. Nemci bodo nastopili proti Jugoslaviji v naslednji postav*: Turek (Fortuna Duesseldorf); Retter (Stuttgart); Kohlmeyer (F. C. Kaiserlautern); Eckel (F. C. Kaiserlautern), Posipal (Hamburger S. V.); Schanko (Borussia Dortmund); Rahn (Rotweiss Essen); Morlock (F. C. Nuernberg); O. Walter (F. C. Kaiserlautern); F. Walter (F. C. Kaiserlautern); Termath (Rotweiss Essen) Rezerve: Boegelein, Bauer, Schaeffer, Metzner, Klodt. F. WALTER le na osrednjem evropskem področju: maršal Juin; 3. zavezniške sile na južnem evropskem področju; admiral Carney; 4. zavezniške pomorske sile v Sredozemlju: admiral Mountbatten. Imenovani štirje poveljniki so postavljeni pod oblast zavezniškega glavnega stana v Evropi (Shape z generalom Ridgwayem na čelu). Angleški ministrski predsednik Churchill je danes poročal v spodnji zbornici o doseženem sporazumu glede imenovanja poveljnika Sredozemlja Churchill je poudaril da bo lord Mountbatten neposredno odgovoren generalu Riag-wayu, da pa bo še nadalje odgovoren angleški vladi, kar zadeva angleške pomorske proge na Srednjem vzhodu. Po Churchillovih izjavah je sledila kratka razprava, med katero so poslanci raznih strank izrazili svoje zadovoljstvo v zvezi z imenovanjem generala Mountbattena. Odgovarjajoč na nekatera vprašanja je Churchill podčrtal dvoje najvažnejših dejstev, ki izvirajo iz tega imenovanja. 1. da je Anglija prevzeli pomorsko poveljstvo v Sredozemlju, kar bi se lahko reklo na vsem evropskem atlantskem področju; 2. da ima Anglija nadzorstvo nad pomorskimi zvezami v Sredozemlju in nad tamkajšnjimi pomorskimi oporišči. Bivši laburistični obrambni minister Shinwell je zatem vprašal Churchilla ali ni morda spremenil svojega mnenja v tem pogledu, ker je Churchill kot vodja opozicije zahteval* naj bi Anglija dobila pomorsko poveljstvo na Atlantika in Amerika v Sredozemlju. Ministrski predsednik je odgovoril pritrdilno in poudaril: «Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da pošiljajo ZDA v Sredozemlje močno brodov-je in da nam obenem na tem morju zaupajo poveljstvo«. 'Novi poveljnik Sredozemlja lerd Louis Mountbatten Birmanski je rojen 25. junija 1900 v VVindsorju. Med vojno je vodil kombinirane operacije in ustanovil korpus «commando-sov». Avgusta 1943 je bil imenovan za vrhovnega poveljnika zavezniških sil v Južno-vzhodni Aziji. 25. julija 1945 se je udeležil potsdamske konference. Kasneje je postal indijski podkralj, februarja 1947 pa je bil imenovan za generalnega guvernerja Indije in je na tem mestu ostal do junija 1948. Avgusta 1951. je bil imenovan za vrhovnega poveljnika angleških pomorskih sil v Sredozemlju. Generalni tajnik NATO lord Ismay je včeraj s posebnim pismom pozval 14 držav članic organizacie, naj zrahljajo omejitve nanašajoče se na priseljevanje, češ da bi drugače naraščajoča brezposelnost v zainteresiranih državah lahko nevarno ogražala zavezniško trdnost. Ismay opominja, da zaostaja v rfekaterih državah proizvodnja zaradi pomanjkanja delovne sile, medtem ko so v drugih državah številni delavci brez posla. KINO % trsti Rosseiti. 16.30: «Pristaniška ženska«, S. VVinters, R. Conte. ■ Excelsior. 16.30: «Robin Hoo #, R Tod d, J. Rice. Nazionale. 16 30: «Dekleta za žitev», M. Ferrero, D. Sctfa. Fenice. «Usodna senca«, S. ret, M. Casades. , Filodrammatico. 16.00: razbrzdanosti«, J. Russel-Arcobaleno. 16.00: «Plašč», to Rascel, Y. Šanson. Astra Rojan. 16.30: «Rim 0 mesto«, A. Magnani. Alabarda. 16.00: «Sla», Rossi Drago, A. Nazzari. Ariston. 15.30: «MaIezija», Spe cer Tracy, J. Stewart. Armonia. 15.30: «Tangerska pu AuroraVk315.15B' Skuj me no-aSJ, l"f“' kralji«, A. Sordi, A. ■ Ideale. 16.00: «Nočm taksi«, niamino Gigli. kakšna Impero 16.00: »Presneto, kakšna dekleta«, L. Bali, E. Albeirt Italia. 15.30: «Ena ženska je u la«, L. Cirillo. rio Viale. 16.00: «Od Mayerlmga o Sarajeva«, J. Lodge. Kino ob morju, 16.00: «Na Van Heflin, R. Ryan. „ Moderno. 16.00: «Pot smrti*, - Granger, K. 0’Donnell. , Massimo, 16.00: »Železni moz», Chandler, E. Keyes. ,jU* Savona. 15.00: »Dva tedna bežni, J. Povvell. , > Secolo. 16.00: «Mestni kUuc” Yung, C. Gable, 6Qg: Ferroviario. (S. Vito). Vg. «Ponočnjakinja», Don A11} Vittorio Veneto. 16.00: «Tele g, sko sporočilo trem žena'*1*’ VVinters, G. Merrill, B. ’ Azzurro 16.00: «Poljub opoln<* K. Grayson, M. Lanza. Belvedere. 16.00: «Ni večje bežni«, L. Parchs, B. Hale. Marconi. 16.00: «Zaročenec dve«, B. Hutton. .. Novo cine. 16.00: «Pekovka», da Baarova. Odeon. 16.00: «Prokleta karavana’ J. Mc Crea, A. Dali. , Radio. 16.00: «Leseni’ podnarC ' nik»i Dean Martin RADIO .IUi;OSL«VA»SKB CU1E T B S T A 254,6 m ali 1178 KC SREDA, 17. decembra H*? 7.00 Poročila. 7.15 Slovenske narodne. 11 00 Igrajo znam re ski orkestri. 11.30 Nekaj o našem telesu. 13. rotila. 14.20 Od T^gla'lakj ,7.30 drana. 14.40 Domači zv Mazurke in polke- - samospe-nistka Otta Ond.n*, poje, ve hrvatskih sk adatelje ^ Glasbeni Portre,*„ vesti 20.30 čas. 19.00 Večerne v • 17.40 Sopra- la.uu »* iz Tl*- Koncert Komornega Lukre- sta. 21.00 Radijski roma . K cija Borgia d- na ;n' Glasba rSES ^^30 Zadnja poročila. TKS T **• 306.1 m ali 980 kc-sek ^ 11.30 Lahki orkestri. 1 • čjla. vsakega nekaj. U-45 3jo 13.00 Popoldanski k0""e"chuber-Kulturni obzornik. 13.40 S tj. tove skladbe. 14.15 Glasba za ri klavirje. 17.30 Plesna 18 15 Koncert sopranistke jagodic. 18.35 Fantazije in . provisi. 19.00 Zdravniški ve 19.15 Pestra operna glasba. ' Foročila. 20.00 Pestra 8‘a 20.45 Lahke melodije. 21.00 » man: Carneval suita 5t. 9- ven: Vokalni kvartet. 22.00 Beetn Simfonija št. 2. -1 R S T •. , 0r 12.15 Novi svet. 12.30 Lal" ^1, kestri. 13.25 Francoske V3? 14.25 Violinist Vasa Pri^ 19.25 Plesna glasba, raznoterosti. » 1° ' E * ‘.fj * 327,1 m. 202,1 m. ; vSKe.irl 12.00 Slovenske z°° por<>tila' solistične skladbe. „ pest« 12.40 Lahka glasba, » j ^4.40 ** spored opernih melo^ popo‘ grajo Veseli godci. 'cle L danski koncert. 18.45 » ri, 21° kitaro. 19.40 Pojo n.°5 „red. Večerni orkestralni SP %WiAVAVW/VWAWVV.VW.‘A Ckarleb toickanb 162 Prevedel prof. dr. Fr. Rradan «Zgodaj zjutraj je zapustil hiio, ne da bi se bil posvetoval 2 menoj,» je odgovoril gospod Pickwick, «in jaz niti ne vem, kam je >el.» «Moru b biu ustat in izvojvat tu,» je prezirljivo odgovoril Sam. «Mende b se dal z mejhnem trudam posadit tega Dow-lerja. gspud.» «Dt>bro, Sam,» je rekel gospod Pickwick. «Jaz tudi ne dam mnogo na njegovo junaštvo in njegove grožnje. Ampak naj bo tako ali tako, gospod Winkle je pobegnil. Moraš ga najti, Sam, najti in pripeljati nazaj k meni.» «Kua pa, Ce se na vrne dam, gspud?* je vprašal Sam. «Prisllimo ga,» je rekel gospod Plckwick. «Ampk kdu nej tu stri, gspud?» je vprašal Sam in se smehljal. «11,» je odgovoril gospod Pickwick. «Dabr, gspud » S temi besedami je gospod Weller zapustil sobo in takoj nato so se spodaj zaloputnila vrata. Cez kaki dve uri se je vrnil tako mirno, kakor da je bil poslan v kaki tisto navadni zadevi, in prinesel novico, da se je neki človek, po op su na las enak gospodu Winklu. davi odpeljal v Bristol z malim omnibu- som iz hotela RoyaL «Sam,» je rekel gosipod Pickwick in mu stiskal roko, «ti si izvrsten famt, neprecenljiv fant. Moraš se odpeljati za njim, Sam.» «S ta narvečem veselam. gspud,» je odgovoril gospod Welleir. «In ko ga najdeš, ml takoj piši, Sam,» je nadaljeval gospod Pickwiek, «in fte bi mi hotel uiti, ga vrzi na tla ali ga pa zapri. Pooblaščam te, Sam.» «Bom zlo previdn,» je odgovoril Sam. «In reci mu,» ga je poučeval gospod Pickwick, «da sem strašno vznemirjen in da se po pravici jezim zaradi tega budnega bega.» "'Bom, gspud,« je odgovoril Sam. «In povej mu,» je nadaljeval gospod Pickwick, «če se ne vrne sem v to hišo s teboj, da se bo morla vrniti z menoj, ker bi moral jaz sam iti ponj.» «Mu bom prpomnu, gspud,» je odgovoril Sam. «Pa misliš, da ga najdeš, Sam?» je vprašal gospod Pick* wick in mu zrl resno v oči. «1, jest ga najdem, pa 5e b biu na drugem konce sveta,> je odgovoril Sam z velikim zaupanjem. «No, dobro,« je rekel gospod Plckwick, «Cim prej pojdeS, tem bol j e. > Po teh naukih je gospod Pickwick stisnil svojemu zvestemu služabniku v roko znesek denarja ter mu naročil, naj se takoj odpravi v Bristol zasledovat begunca. Sam je torej dal nekaj najpotrebnejših stvari v ročno torbo in je bil pripravljen za odhod. Ko pa je prišel na konec hodnika, se je naglo ustavil, Sel mimo nazaj in pomolil glavo skozi vra'ta sobe. «Gspud,» je zašepetal Sam. «Kaj je, Sam?» je vprašal gospod Pickwick. «Sm dobr zastopu vase inštrukcije, kaj ne, gspud?» je vprašal Sam. «Upam,» je odgovoril gospod Pickwick. «A1 nej tist dobesedn uzamen, de nej ga vržem pu tleh, gspud?« je vprašal Sam. «Dobesedno,» je odgovoril gospod Pickwick. «Popolnoma. Delaj, kakor se ti bo 2idelo prav. Saj ves, kaj sem ti ukazal.> Sam je pokimal, da ve, potegnil glavo nazaj ter se napotil z lahkim srcem. OSEMINTRIDESETO POGLAVJE Kako je gospod Winkle stopil iz ponve in šel lepo udobno v ogenj. Pod nesrečno zvezdo rojeni mož, ki je bil nesrečen vzrok nenavadnega hrupa, kateri je vznemiril prebivalce Royal Cre-scenta, kakor smo že popisali, je preživel vso noč v zmedi in skrbeh ter je zapustil streho, pod katero so njegovi prijatelji Se dremali, in hitel, sam ni vedel, kam. Plemenitih nagibov, ki so silili gospoda Wtokla k temu koraku, ni nikoli mogoče dovolj ocerflti in pohvaliti. «Ce bi,» je razumoval gospod VVinkle, To žalostno premišljevanje je tako silno vplivalo na čuvstva mladega, človekoljubnega moža, da so se mu začela tresti kolena in se mu je na obrazu videlo hudo, notranje razburjenje. Pograbil je svoj kovoeg, sel t'ho dol. zaprl kar najtiše prekleta hišna vrata in odšel. Hitel je proti hotelu Royal. kjer Je našel omnibus, ki je bil pripravljen, da odide v Bristol; in ker je bil Bristol zanj- prav tako pripraven kakor vsak drug kraj, je skočil na kozla in dospel na določena kraj v času. kakor se je dalo misliti, da more dospeti tja dvojica konj. ki vozi dvakrat na dan tja in nazaj. Najel je stanovanje «Pri grmu* ter sklenil, da opusti vsa- ilete ki jnest°- ko dopisovanje z gospodom Pickvvickom. dokler se jeza gospoda Dowlerja. Potem sl Je sel. ogle tat mu Je zdelo nekoliko bolj umazano kakor katero« gjavn0 ki ga je videl. Ogledal sl je ladjevje, ladjedelnice in p0iia-cerkev, vprašal, kje gre cesta v Clifton in. ko so rnu ^ naj. zali, odšel po njej. Ker pa tlak v Bdstolu ni najbo1-1* tl čistejši ter niso ulice posebno ravne, so gospoda ^ajd do- ovinki in zaviokl vsega zmedli; zato se je oziral P° stojni prodajalni, da bi vprašal za svet »davno Pre! Zagledal je nanovo pobeljeno hišico, ki so jo nv-žjC0 in &1 zidali na pol v prodajalno, na pol v stanovanjsko za‘ Jo je nad okencem v hišnih vratih viseča rcieCab[j0 niti tre" dostno označevala za stanovanje ranocelnika; n' • . na desk'1 ba Imena «ranocelnlk», ki se je v zlatfh črkah sveTU je meI1 nad oknom, ki je bilo prej bržkone okno salona- 'jhen pr°; gospod Winkle, da bi lahko vprašal; vstopil Je v n.g.. j^er n1 stor, poln predalčkov in stekleničic z zlat mi naiLoz0rii naSe nikogar videl, je s krono potrkal na pult. da bi op sve^gM nekoga v zadnji sobi, ki je morala biti pravo in ta^ ^ je ui> zavoda, kakor Je sklepal iz novega napisa nad vra , za izpremembo v belih črkah. • lotrin s''1 Ko je prvič potrkal, so zvoki, ki so se doslej P ‘ ma utljf šali in ki so izvirali od ljudi, borečih se z gretoaio, ^ na nili in pri drugem trkanju je stopil v prodajalno ^n.;g0 dez učen gospod z zelenimi naočniki in z ve .. /eli-pazduho, se postavil za pult in vprašal, česa g° P gosp°^ »Oprostite, da vas nadlegujem, gospod,» .le za^ Winkle: «bedite tako prijazni ln povejte mi "’ d in vrSe «Ha! ha! ha!» se je krohotal učeni mladi S »P v treI1ut'' debelo knjigo v zrak ter jo spretno prestregel ra ultu. «T* ku, ko se je zdelo, da bo razbila vse stekleni^ice je pa dobra!> {Nadaljevanje siedO Odgovorni urednik STANISLAV RENKO — UREDNIŠTVO- .ULICA MONTECCHI St. 6 III. nad. — Telefon številka 93-808 In 94 638. - Postni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska številka 73-38 — OGLASI: od 8.30 • 12 in od 15 - 18 — Tel. 73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ za vsak mn. Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — Podružn. Gorica Ul. S. Pellico l-II. Tei. 33-82 — Rokopisi se ne vračajo. 210 ‘,in‘ Poštni tekoči račun za STO ZVU Zaiožn^tvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega lnoze"1s^^a Tr5t. Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606-90332-7 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod 1°> tlsKa