Oblikovalske metamorfoze novega mostu ter Ljubljanske in Partizanske ceste v Novem Mestu Author(s): Peter GABRIJELČIČ Source: Urbani Izziv, No. 12/13 (junij 1990), pp. 51-54 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44180544 Accessed: 07-09-2018 11:30 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:30:54 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV gt. 12, 13/1990 Peter GABRIJF.LČIČ Oblikovalske metamorfoze novega mostu ter Ljubljanske in Partizanske ceste v Novem Mestu V Novem mestu srno priča živahni gradheni dejavnosti, ki bo s svojimi posegi vnesla v mest ni prostor nove razsežnosti in nova prostorska ob- čutja. Ob delni rekonstrukciji regio- nalnega cestnega omrežja v Novem mestu bodo potřebná obsežnejša gradbena dela v območju Ljub- ljanske ceste in Ceste herojev, iz- gradnja novega most nega objekla ob obstoječem želc/niškcm mostu in trasiranje nove Parti/anske ceste skozi Kandijo. . Novi potek in širši prečni profili na- črtovane regionalne ceste so spod- budili potřebo po zahtevnejsem oblikovanju cestnega prostora. Izde- lanih je bilo več variantnih prcdlo- gov, ki iščejo svoja kompozicijska in estetska oporišča v obstoječih am- bientili Ljubljanske ceste in Ceste herojev. Z oblikovanjem novega cestnega prostora želimo nadgraditi in medsebojno povezati starejše kvalitetne ureditve pred poslopjem občinc in gimnazije ter hkrati iz- oblikovati tip drevoredne ulice, značilen za srcdnjecvropska mesta na přelomu stoletja. S tako zastav- ljenim oblikovnim in programskim konceptom nove ceste bodo v mestu smiselno povezani elementi arhitek- ture z začetka 20. stoletja in vzpos- tavljena nova, programsko in obli- kovno bogata os v prostoru. Temu merilu je bilo podrejeno oblikovanje cest ne opřeme in drobnega urbanis- tičnega inventarja. Širitvc cestišča so zahtevale náčrt ováno prestavitev ob- stoječih kamnitih, lepo oblikovanih opornih /idov in postavitev novih, ki bodo v merilu in materialni izvedbi sledili klasičnim ureditvam. Dvig kvalitetc cestnega ambienta v merilo mest nega bulvarja zahteva uporabo večjega Slevila novih prostorskih elementov, ki so bili v dosedanjem, po občutcnju perifernem mestnem ambient u nepotřební. Oblikovanje cestnega prostora je odprlo nove možnosti ludi za urbano rekonstruk- cjo uličně zazidavc. Ob Cesti he- rojev bo potrebno zaradi spreme- njenega cestnega režima vzpostaviti novo napajalno ccstno omrežje, hkrati paje to priložnost ludi za obli- kovno in programsko preobliko- vanjc in dograditev obstoječe robne zazidavc*. 1. Prostor Ljubljanske ceste bo pridobil novo merilo in s tem nove oblikovne elemente, ki bodo jasno razmejili javne od poljavnih in zasebnih prostorov. 51 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:30:54 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms St. 12, 13 / 1990 Drugo pomembnejšo nalogo na trasi nove regionalne ceste prcdstavlja iz- gradnja novega most nega objekta čez řeko Krko. Že ob iskanju ožje lokacije za novi most so se izobli- kovala nasprotujoča si strokovna mnenja. Mnenja so se razhajala tudi ob kasnejšem detajlncjšem umeš- čanju objekta v cestni prostor oziro- ma ob izbiri najprimernejšc mostné nivélete. Po strokovni presoji in na podlagi tehtanja različnih variant je izbrana lokacija, ki v največjem mož- ném obsegu ohranja karakteristike in niveletni potek Ljubljanskc ceste, manj ugodna pa je za oblikovanje most nega objekta samega, ki ima močan vzdolžni padec in se zato v pogledih "střiže" s sosednjim žclcz- niškim mostom. Glede na zahtevnost lokacije sta in- vestitola, mesto in Rcpubliška skupnost za ceste Slovenije, naročila poseben projekt oblikovanja novega mostnega objekta. Izdelava in uskla- jevanje projekt ne dokumentacije je potěkalo v več fazah. V prvi fazi smo izoblikovali nekaj temeljnih krite- rijcv, ki so bili vodilo pri pripravi variantnih preizkusov za deHniranje osnovnih gabaritov objekta: - novi most ni samo prchod hitre ceste prcko Krkc, temveč mora s svojimi konstrukcijskimi, in simbol- nimi elementi označiti prisotnost me&tncga prostora oziroma opozo- riti pešca in voznika, da se nahajata v rečnem ambient u; -novi objekt se bo izrazil v lastni ar- hitektonski govorici, vendar bo so- časno oblikovno prilagojen prostor- skim determinantám sosednjega že- lezniškega mostu in merilu obrečne mestne arhitekture; -objekt je potrebno oblikovno prila- goditi silhucti mesta; objekt je viden iz mestne smeri, hkrati paje v prvém planu pri pogledih proti mestu; -zaradi vzdolžnega naklona cestišča je prisotno oblikovno neugodno "striženje" železniškega in novega mostnega objekta; oblikovanje no- vega objekta mora v največji možni meri nevtralizirati to izjemno kon- fliktno stanjc, kar je temeljni cilj oblikovalske naloge; -z mostnega tělesa se odpirajo lepi panoramski pogledi proti staremu mestu, kar moramo izkoristiti in predvsem pešcu omogočiti krajši postanek na predvidenih razglednih točkah. Ob upoštevanju trch krovnih krite- rijev smo pripravili nekaj mo/nih va- riant oblikovanja grobih obrisov mostnega telesa, ki so poka/alc: - Da na obravnavani lokaciji niso do- pustne rešitve, ki dajejo vtis rutinskc uporabe konfekcijske tehnologije ti- pa "ravnih prednapetih AB nosilcev" in pilolnih podpor. - Da se s členit vijo mostu v manjše, ločene segmente, s podporami v re- ki, ne izognemu vtisu rutinsko ná- črt ovanega objekta. TakSen objekt se zdi že na prvi pogled izvajalsko nezahteven in pretirano členjen v pri-merjavi z inženirsko dr/nim >c- lczniškim mostom. Čeprav ima že- lezniški most podporo v reki, se zdi zaradi neprekinjenega paličnega no- silca oblikovno enoten in kot en skok prcko reke. -Oblikovanje objekta ne dovoljuje njegove pretirane členitve nad ni- vojem cestišča (svetilke, svetilni pi- loni), ker se s tem ustvarja oblikovna zmeda glede na železniški most v ozadju. Močncjše strukturiranjc mosta je zaželeno v njegoVi podporní konstrukciji, podobno kot pri objek- tu železniškega mosta. Po strokovni oceni oblikovanih va- riant in po javni razpravi na nivoju mesta je bila izbrana varianta, katere oblikovalski koncept in njegove po- samezne elemente lahko strnemo v sledečih točkah: - Novi most in obstoječi železniški most predstavljata enovito in zaok- roženo ceļoto. To pomeni, daje bilo mogoče omiliti neugodne posledice "striženjaH objektov le z oblikovnim poenotenjem objektov v kompozi- cijsko ceļoto, v kateri je ostala pros- torska diagonala cestišča edina kompozicijska izjema. -V smislu poenotenja objektov smo členili novi most v tri oblikovne sklope: na dve obrežni stebriščni konstrukciji, ki spominjata na viaduktni del železniškega mostu, to je na del, ki je konstrukcijsko manj 52 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:30:54 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV št. 12, 13/1990 zahteven, ker se opira na kopni dcl obrcžja in na enovit, eleganten mostni lok prcko rečnega toka, oprt na masivna obre/na podporná pi- lona. Takšna rešitev daje mostu vi- dez vitkosti (ob siccr širokém cestišču), stebriščni motiv na obalah pa ga uvršča med tudi tektonsko, to je arhitektonsko čuteče objekte. - Mostni lok v izbrani varianti je si- met řičen glede na horizontálno os- novo reke. To pomeni, da je lok ločnih nosilcev asimet řičen gledc na vzdolžni naklon ccstišča. Z obliko- valskcga stališča je to pomemben element uravnotcženja prostorske kompozicijc, ki pa mora biti ocenjen tudi s stališča izvedljivosti in occne stroškov. -Obrcžni piloni imajo prečne razši- ritve v obliki razglednih balkonov ali počivališč. Na desnem bregu proti mestni strani se balkon razširi v večjo razgledno ploščad, prckrito s pavi- ljonsko strcho. Višina paviljona je poravnana z nivelēto železniške pro- ge. Objekt paviljona predstavlja v cclotni kompoziciji oběh mostov ključni element izravnave ali urav- notcženja kompozicijc ter s svojim kontrapunktiranjem ornili poslcdi- ce "striženja" obch mostnih objektov. Istočasno predstavlja lokacija pavi- ljona izjemno razgledno točko z zna- čilnimi pogledi na mesto. Na tch osnovah jc bil razpisan nate- čaj za pridobitev najugodnejšc kon- strukcijske rešitve. Natcčajnikom je bil predpisan osnovni gabarit objek- ta, mediem ko so bile materialne in konstrukcijske rešitve prepuščene njihovi presoji. Rešitve natečaja so pokazale, da je predlagana oblikovna varianta ce- novno prezahtevna, saj bi bili po- třební preveliki konstrukterski na- pori za ustavitev enovite ločne kon- strukcijc ob le dveh obrežnih pi- lonih, od koder bi ModkorakalM most vdrobncjših korakih. Edina cenovno primerna cnovita ločna konstrukcija je bila z oblikovnega stališča ne- sprcjcmljiva, saj je pomenila lc pre- prost přenos tehnologije škatlastih težkomontažnih nosilcev, razvitih za gradnjo avtoccstnih viaduktov, in bi s svojim merilom in oblikovanjem porušila mest no občutenje prostora. V tem okviru smo izbrali konstruk- cijsko rešitev, ki ohranja vse značil- nosti oblikovne predlogc s tem, da nadomcšča enoviti ločni nosilcc z dvema lokoma, oprtima na rečno podporo. S tem ko smo izgubili predvideno smělost mostné kon- strukcijc, izvcdcnc v enem razponu, smo morali poiskati nadomestilo v dodajanju drobnejših elcmentov, ki dodatno pojasnjujejo novo kon- strukcijo. To so predvsem razgledni pomoli tudi nad sredinsko mostno podporo in drugače strukturirana ograja. Zaradi širinc mostu in zaradi varnosti pcšccv smo med voziščem in kolesarskimi stezami namestili ograjo s svetilkami. Na ta náčin ustvarimo prostorsko plastovitost in tudi v prečnem profilu mrežcnje poglcdov. Z razglednimi balkoni je peščeva pot razdcljcna v več sek- venc, kar krepi pri pešeu občutek varnosti in dela pot prcko mostu krajšo in zanimivejšo. 2. Mostni objekt se je skozi faze projektiranja postopoma preoblikoval iz konstrukcijsko drzne inženirske zgradbe v manj zahtevno in aritekonsko drobnejc razčlenjeno rešitev 53 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:30:54 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms 3. Nova obre/na trasa Parti/anskc ceste je bila oblikovana vveč variantah: od trdc, bolj arhitcktonsko čuteče variante s poudarkom na oblikovanju obrežnih zidov, do mehkcjše, ki le minimalno posega v drevesne sestoje, in ki je obogatena z elementi arkadijske arhitekture. št. 12,13/1990 Tretji večji poseg v prostor pred- stavlja načrtovanje nove Partizanske ceste. V ta namcn je izdelanih več variant. Nekatere iSčcjo rešitev na obstojcči trasi, drugc pa prestavljajo traso na breg Krke. Obrežni potek ceste sprošča območjc med bolniš- ničnimi palačami /a oblikovanje no- vi h parkovnih površin in za more- bitne nove javne párteme funkcije. Kljub posegu v obrežni ekotop omo- goča ob skrbnem projektiranju in oblikovanju ohranitev večine dre- vesnega sestoja in ohranitev osnov- nega značaja prostora. Ziskanjem idealnega poteka ceste bodo pot rębni le minimalni poscgi v brc/ino, bodisi kot minimalni useki ali kot opore na meslih, kjer se cesta "přelije" prcko roba bre/inc. Z no- vimi arkadnimi elementi in tradici- onalno čutečim členjcnjem komu- nalnih clemcntov bo lahko postala Parti/anska cesta nov kvalitetni obre?ni mcstni prostor, od koder bodo odprti Siroki panoramski po- gledi na staro mesto. prof. mag. Peter C ìah rije líič. dipl. inž. arh. Stila za arhitckturo - Fakullcta za arhitek- turo. gradheniStvo in geodezijo, Ljubljana. * Predlog ohlikovanja Ceste hcrojev sta pripravila arh. I>apajne in arh. Blatnik. 54 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:30:54 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms