**to XLVI - št.41 - CENA 60 SIT Kranj, petek, 28.maja 1993 Nemško posojilo za slovensko telefonijo Prvo večje posojilo na podjetniški ravni Iskratel je prvo slovensko podjetje, ki je po osamosvojitvi dobilo nemško posojilo v višini 20 milijonov mark. Strmol pri Kranju, 25. maja - Podjetje Iskratel iz Kranja in nemška razvojna banka Deutsche Investitions und Entvricklungsgesellschaft (DEG) iz Kolna sta na gradu Strmol podpisala pogodbo o posojilu 20 milijonov nemških mark, s katerim bo Iskratel financiral izdelavo opremo za osem slovenskih PTT podjetij, med njimi je tudi kranjsko. pogodbo sta svečano podpisala direktor nemške razvojne banke DEG Georg Heuss in d'rektor Iskratel Andrej Polenec. Foto: G. Sin i k Dogodek je sorazmerno velike pozornosti deležen, ker gre za prvo večje posojilo na podjetniški ravni po osamosvojitvi Slovenije, seveda pa tudi zaradi tega, ker gre za po-sledno posojilo. Namenjeno je namreč razvoju telefonije v Sloveniji, po besedah direktorja Iskratela Andreja Polenca bodo v kranjski tovarni izdelali 80 odstotkov opreme, ki bo namenjena osmim PTT podjetjem v Slovenije, med katerimi je tudi kranjsko. Nemška razvojna banka torej posojilo v bistvu namenja razvoju slovenske telekomunikacijske infrastrukture, pomembno vlogo pa pri tem igra Iskratel, ki po Siemensovi licenci izdeluje telefonske centrale EVVSD, nemški koncem Siemens pa je 47-odstotni lastnik kranjskega podjetja. Več na 7. strani. • M. V. Plačilna kartica ACTIVA DENAR ZA AKTIVNE /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj ^MFaScIION GROSSHANDEL Import * Export 9020 Celovec, Ebentalerstrasse149 * Telefon 0463/31 03 36 ZA GROSISTE IN B0UH0UE SVETOVNO ZNANE ZNAMKE, PO TOVARNIŠKIH CENAH: USNJENE JAKNE - HARRY & MOORE, VVHITCOMB, VALENTINO, ARMANI, HARLEY DAVISON JEANS - KATHARINE HANETT, CHINOOK, ARMANI 0' NEEIL, MISSONI, RALPH LAUREN, POLO IN DRUGE ZNAMKE V Suknu so stavkali Zapuže, 26. maja - Ker na dogovorjeni izplačilni dan, 25. maja, niso dobili plač za april, so delavci Sukna naslednjega dne v dopoldanski izmeni stavkali. 220 delavcem, organiziranih v Svobodnih sindikatih in Neodvisnosti, je prekipelo, ker so morali maja najprej izsiliti izplačilo za marec. Stavkovni odbor je v pogajanjih že 14. maja s stavko zahteval tudi redno iz- asovalni dnevi v državnem zboru Zakon o gozdovih sprejet Wt*avni zbor je sprejel tudi strategijo razvoja slovenskega kmetijstva. ana, 28. aprila - V dr- družinskih kmetij. Vlada je začel nefn ZDOru se Je v sred° za_ dolžena, da v treh mesecih pri-3a,° Vasovanje o zakonih in pravi ukrepe za uresničevanje Paskih osnutkih, ki so bili starategije, do jeseni pa morajo biti nared temelji kmetijske politike za prihodnja tri leta. Vlada mora tudi uresničiti sklepe, ki jih je glede kmetijstva sprejel državni zbor. Po glasovanju o 87 dopolnilih je državni zbor v sredo zvečer sprehjel tudi zakon o gozdovih. Zakon je bil skoraj dve leti v skupščinski oziroma parlamentarni proceduri. Zakon je kompromis med dn Cni na 50 točk obsegajoči jjjvni red Državni zbor je naj-EjL3reJ*1 strategijo ?yenskt razvoja rek """e8a kmetijstva. Pouda-kttJ«-na ekosocialnem modelu Po« rStVa' na ohranjevanju 5JJJ^'Jenosti krajine, na stabilna "n cenencm pridelovanju 0rjs,e', na zagotovitvi vsaj 80 sPodh • V nrane d°ma 'n na ^ar>ujanju tako imenovanih "J-i državnega /bora. Del poslank med razpravo o pomoči P« / otroki. javnim in zasebnim interesom v gozdovih, čeprav je lastnina nad gozdovi zavarovana. Državi je naložena skrb za gozdove in za sofinanciranje gozdnih cest. Državljanom bo še dovoljen dostop do gozdov in nabiranje sadežev, če gozdovi ne bodo pretirano ogroženi, država Slovenija pa ustanavlja javno gozdarsko službo in Inštitut za gozdarstvo. Kdaj bo državni zbor govoril o odnosih s Hrvaško glede meje, še ni znano. Za junij je napovedana generalna razprava o strategiji odnosov s Hrvaško, ne samo o meji. Poslanci bodo glasovali o spremembi lastninskega zakona, kjer naj bi bila med drugim merilo za delitev državljanskih delnic starost in ne delovna doba, pa o predlogu krščanskih demokratov za spremembo zakona o dohodnini. Za prvega otroka naj bi bila olajšava 20-odstotna, za vsakega naslednjega pa še po pet odstotkov. Mnenja parlamentarcev so različna. • J. Košnjek, slika G. Sinik V Kranju brez začasnega financiranja Župan podprl objavo proračuna Kranj, 27. maja * Ko je včeraj občinska vlada potrjevala sklepe s seje pred tednom dni, so ugotovili, da sklepa o začasnem financiranju iz občinskega proračuna ne bo treba uresničiti, saj se je predsednik občinske skupščine odločil podpisati objavo v skupščini sprejetega proračuna. Proračun bo objavljen v naslednji Številki Uradnega Usta Republike Slovenije. S tem se zaključuje zaplet med županom in izvršnim svetom v zvezi s številom računov, na katerih posluje občinski proračun, na očitek vlade, da bi predsednik že zaradi primopredaje moral vedeti, kako občinske finance poslujejo, pa župan dodaja, da je primopredajo temeljito opravil, saj je zahteval pred tem popolno inventuro, žiro računi pa pri tem niso bili v to zajeti To področje tbilo predmet primopredaje izvršnikov, trdi Vitomir (.ros. • .ž. plačilo za april, sicer bodo ponovno stavkali. 26. maja plače še ni bilo, zato so svojo napoved uresničili. Toda za izplačilo aprilskih plač ni bilo dovolj denarja, čeprav so pričakovali priliv od tujega partnerja, ki bi za to zadoščal. Med pogajanji, kjer so prišle na dan številne stiske delavcev in težave podjetja, je direktor Alojz Ferbežar prosil za razrešitev. Po nekaj urah so delavci spet začeli delati, ko so jim pojasnili, da bo o problemih razpravljal upravni odbor. Sukno Zapuže je že nekaj časa v stiski, razmišljali so celo o stečaju. Zaradi hudih likvidnostnih razmer je podjetje že pred časom podpisalo pogodbo s Skladom za razvoj in prestrukturiranje republike Slovenije. Tam naj bi tudi odločili o novi poslovodni ekipi in o nadaljnji usodi tega tekstilnega podjetja. # D Ž TELEFONSKI IMENIK P° izrednih ugodnih plačilnih pogojih na vseh poštah na Gorenjskem poveril telefonskem Imeniku je samo za območje rajske objavljenih več kot 30.000 novih s^oma spremenjenih telefonskih številk ! I JJ°*nost nakupa na 3 čeke ali P'aČllo V dveh Obrokih pri poravnavi PTT računa ^AJŠAJTE SI TELEFONIRANJE * UPORABO NOVEGA TELEFONSKEGA IMENIKA! GLASOVA PREJA Drevi, ob 19. uri, v kapeli Loškega gradu. O likovni kulturi v na Škofjeloškem se bosta pogovarjala prof. Miha Naglic in naš gost, dr. Ivan Sedej, umetnostni zgodovinar, likovni kritik in etnolog, ravnatelj Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani. V razgovoru bosta skušala odgovoriti na številna vprašanja: kako to, da je bilo ravno tu, v loškem svetu, rojenih toliko slikarjev in drugih likovnih umetnikov?! Je "kriva" lepota krajine ali še kaj drugega? Kaj sploh je lepota? In kako različno jo ljudje dojemamo... Prav po svoje se ta vprašanja izražajo tudi v tistem, ki ga je izustil neznani šentmartinski faran ob pogledu na mojstrovino Janeza Šubica: "Zakajpa Martin po cerkvi ne gleda?" SPONZORJA GLASOVE PREJE STA MERCATOR MESOIZDELKI IN LOKA ŠKOFJA LOKA stran 6 MED EVROPSKO BOSNO IN BALKANSKO EVROPO Pizzerija Ajdna Žirovnica Največje pizze v Sloveniji iz krušne peči. Premer 1 meter. ZA 8-10 OSEB ODPRTO VSAK DAN, RAZEN SREDE, OD 17. DO 24. URE. Rezervacije po tel: 064/802-224. Se priporočamo! 21. sejem ZAŠČITA '93 - PR0TEC710N '93 * požarnovarnostna sredstva in oprema * sredstva za osebno in kolektivno zaščito * sredstva za varovanje, alarmni sistemi KRANJ,1.-4. '93 SLOVENIJA IN SVET S Hrvaško trdo ali v rokavicah Sašo Lap (Samostojna poslanska skupina): Slovenija naj vztraja na meji na Mirni, razsodi pa naj mednarodna arbitraža. Stališča strank in zunanjega ministrstva glede izhodišč za pogajanja s Hrvaško glede meje so hudo različna. Odbor državnega zbora za zunanjo politiko je izhodišča sprejel, državni zbor pa o njih še ni razpravljal, ker je Samostojna poslanska skupina Saša Lapa zasedanje zapustila. Ljubljana, 28. maja - Državni zbor namreč ne more razpravljati, če v dvorani ni predstavnikov vseh poslanskih skupin. Samostojna poslanska skupina Saša Lapa pa je tako v torek kot v sredo dvorano zapustila in tako z obstrukcijo preprečila razpravo. Poslanska skupina vztraja, da mora Slovenija glede meje s Hrvaško terjati mednarodno arbitražo in vztrajati na meji na reki Mirni. Včeraj (četrtek) je predsednik državnega zbora Herman Rigelnik sklical vodje poslanskih skupin, kjer so skušali zaplet rešiti in opraviti razpravo o stališčih odbora državnega jfcora za zunanjo politiko, ki pod predsedstvom Zorana Thalerja zaseda praktično neprekinjeno. Odbor državnega zbora za zunanjo politiko je v stališča med drugim zapisal, da je za korektno in dogovorno reševanje mejnih vprašanj, vendar nekatere izjave in dejanja hrvaške strani, prav tako pa nespoštovanje dogovorov kaže na ozemeljske težnje s hrvaške strani. V Sečovljah začeta (in za zdaj ustavljena) gradnja mejnega prehoda je izsiljevanje in prejudiciranje reševanja mejnih vprašanj. Slovenija je vse dogovore spoštovala, ima pa tudi nesporno zgodovinsko jurisdikcijo nad Piranskim zalivom in pravico do izhoda na odprto morje. Slovenska vlada mora pripraviti načrt politike do Hrvaške, v primeru enostranskih hrvaških dejanj pa mora naša država odgovoriti diplomatsko, politično in ekonomsko. Izhodišča za mejo naj bodo občinske meje oziroma meje katastrskih občin. Tako piše v stališčih. Razprava je pokazala, da Hrvaška ne spoštuje odločitve ob osamosvojitvi 25. junija leta 1991. Takrat je enako kot Slovenija zapisala, da spoštuje mejo, ki je veljala med republikama v bivši Jugoslaviji, Zmago Jelinčič pa je med drugim dejal, da pa v ustavi sosednje države piše, da se meje lahko menjajo. Postavil je nekaj vprašanj in trditev: zakaj Slovenija v Varnostnem svetu OZN ne obtoži Hrvaške za agresijo, zakaj smo reagirali šele en mesec po začetku gradnje mejnega prehoda v Sečovljah, zakaj samo mi govorimo o dobrih namenih, druga stran pa ne, zakaj se Slovenski krščanski demokrati pogovarjajo s HDZ na Trški gori o meji, sploh pa naj slovenska oblast pove, kje, kdaj in kolikokrat smo že popustili Hrvatom. Ali želi slovenska vlada nekaj "štrikati" na račun slovenske zemlje in slovenskega naroda, je vprašal vlado in parlament. V državnem zboru je bilo glede meje s Hrvaško precej prerekanj. Ali naj bo seja javna ali ne. Rešitev je bila: seja je zaprta, časnikarji smo lahko prisotni, objaviti pa smemo samo uradno sporočilo. Bila so vprašanja, kdo izdaja javnosti tajne dokumente in zemljevide in s tem slabi pogajalsko pozicijo Slovenije. Sploh je izdaja tajnih gradiv problem, ki ga bodo morali v parlamentu rešiti, saj ne zadeva samo meje s Hrvaško, ampak tudi druge stvari. Reševanje mejnih in drugih vprašanj s Hrvaško je značilno še po nečem. Če spremljamo pogovore predstavnikov oblasti (Drnovšek - Valentinčič, Peterle - škrabalo - Rudolf, ministrska srečanja), je vse v najlepšem redu, praktično so pa zadeve iz dneva v dan ostrejše. Mogoče se Hrvaška tudi zaradi premajhne odločnosti Slovenije usmerja k dejanjem, ki nas razburjajo. Ko Slovenija napove resnejše odgovore, pa sosedje popustijo. Pri takšni taktiki pa ponavadi zgubljamo mi. • J. Košnjek Kadilce po prstih Državni zbor je v sredo sprejel predlog za izdajo zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov. Zakon bo določil javne prostore, kjer je dovoljeno kaditi in kje ne. Za kršitelje so predvidene kazni. Omejili naj bi tudi reklamiranje tobačnih izdelkov. Predlagani zakon naj bi uvedel posebno dajatev enega ali dveh tolarjev pri zavojčku cigaret. Denar naj bi uporabili za odpravljanje zasvojenosti s tobakom. V Sloveniji prodamo dnevno 575.000 zavojčkov cigaret. Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Glasbena šola Tržič razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA NAUKA O GLASBI IN KLAVIRJA Delovno razmerje se sklene za določen čas s polnim delovnim časom. Začetek dela je 1. septembra 1993. Kandidat mora izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje Zakon o glasbenih šolah. Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Glasbena šola Tržič, Cankarjeva 5, 64290 Tržič Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po končanem razpisu. Bomo letos dobili zakon o lokalni samoupravi Majhne občine bodo lahek plen države Komisija državnega zbora za lokalno samoupravo je pripravila stališča o uresničevanju ustavne zasnove lokalne samouprave. Z delom je treba pohiteti in do konca leta bi moral državni zbor sprejeti zakon o lokalni samoupravi. Za mnenje o novi organiziranosti lokalne samouprave v Sloveniji smo vprašali tri poslance državnega zbora. Dr. CIRIL RIBIČIČ predsednik komisije za lokalno samoupravo državnega zbora: "Komisija je pripravila stališča o uresničevanju ustavne zasnove lokalne samouprave, ker je ta proces zastal zaradi blokade v prejšnji skupščini. Sedaj bi radi to premaknili z mrtve točke, ugotavljamo pa lahko zelo različene poglede. Očitno je zaradi pomanjkanja zakonodaje s tega področja v porastu državni centralizem, ki se uresničuje preko posameznih zakonov. Zaradi nejasnega koncepta lokalne samouprave se stvari avtomatično prenašajo v roke države. Drugo odprto vprašanje so pokrajine. Vsaj zame ni sprejemljiv koncept zelo razdrobljenih in majhnih občin ter močne centralne države brez vmesne stopnje. Tudi večina v komisiji meni, da rabimo dvostopenjsko lokalno samoupravo. To gre za pokrajine, ko gre za povezovanje občin, pa za upravne okraje, ko gre za spuščanje državnih funkcij na nižjo raven. Sicer bi bil ta prepad prevelik in centralizem premočan. To bi lahko dosegli s spremembo ustave, za kar pa ni potrebnega soglasja, zato bi morali nastajanje pokrajin spodbujati kot prostovoljne skupnosti na druge načine: s financami, prenašanjem državnih funkcij na pokrajine in podobno. Te dileme bi kazalo že sedaj razčistiti, da bi lahko potem hitreje sprejemali druge zakone: zakon o lokalni samoupravi, zakon o volitvah občinskih svetov in zakon o referendumskih okoliših. Lokalno samoupravo pa bi potem tudi upoštevali pri nastajanju sistema državne uprave in sistema javnih financ. Od teh dveh zakonov je veliko odvisno, kaj bo ostalo in kakšna bo funkcija lokalne samouprave." Dr. FRANCE BUČAR (Demokratska stranka): "Izvesti je treba ustavna izhodišča za lokalno samoupravo. Bistvo teh izhodišč pa je, da so ljudje samostojni, da se imajo oni pravico odločati, kje se bodo organizirali, kako se bodo organizirali in kakšne kompetenec bo- ■ do imeli, ne pa da jim mi predpisujemo, kaj morajo narediti. Tukaj mora narediti svoje država in tukaj še ni nič naredila. Občina ne sme biti več današnji spaček oziroma dvojček, ko je na eni strani organ državne uprave, na drugi strani pa lokalni organ, ampak naj se ukvarja s svojimi lokalnimi zadevami, s temi pa v celoti in samostojno. Če hoče imeti občina tudi državne organe, je to stvar sporazuma med občino in državo, ne more pa občine v to nihče prisiliti. Občina se lahko povezuje v vse mogoče oblike, vendar na osnovi dogovora, ne pa na osnovi diktata. Vprašanje okrajev je vprašanje državnih pristojnosti. Kako bo država izpeljala upravo, je njena stvar. Odločiti se bo morala, kaj bo delala direktno iz Ljubljane in kaj preko posebnih administrativnih okrajev, in katere stvari bo prenesla še nižje. To je vprašanje racionalne organizacije države." IVAN OMAN (Slovenski krščanski demokrati): "Mi smo za čimprejšnjo izpeljavo reforme občin, na vsak način pa je treba spoštovati ustavni rok. Po 31. decembru letos bo nastalo neustavno stanje, če bomo ohranjali sedanji sistem. Menimo, da je treba do izteka mandata sedanjim občinskim skupščinam izpeljati preoblikovanje občin, izvoliti nove organe lokalne samouprave, ki naj bo res lokalna samouprava, ne pa, kot sedanja občina, država v malem. Nekatere občine že združujejo tri zbore v enega. Mislim, da to ni sporno. Ne vidim pa razloga, da se v občinah pred iztekom mandata sedanjim skupščinam izpeljejo nove volitve. Najprej naj se ob: čine preoblikujejo, nato pa naj bodo lokalne volitve. Glede okrajev in pokrajin (beseda regija se mi upira, ker ni slovefl-ska) lahko povem le osebn° mnenje. Pri državni upravi j* prav gotovo jasno, da mora bit' neka enota med centralno državo in občino. Vprašanje jc> kako velika naj bodo ta območja. Sem za nekoliko večje enote, te pa bi imele izpostav« na približno enaki ravni, kot so sedanje občine. Tako bi bili državni uradi blizu državljanom' Velika razdrobljenost državi^ uprave je dražja, nepotrebna i? tudi manj učinkovita, uradi, potrebni državljanom, pa n*J bi bili približani ljudem." • »' Košnjek, slike G. Šinik Zasebno varovanje in detektivi Pod kapo policije ali samostojni Najostrejši kritik predloga za izdajo zakona o zasebnem varovanju, o detektivski dejavnosti in o obveznem organiziranju službe varovanja je bil poslanec Zmago Jelinčič, ki je očital notranjemu ministrstvu, da želi spraviti tudi zasebno dejavnost s tega področja pod svojo kontrolo. Državni sekretar v notranjem ministrstvu mag. Slavko Debelak je poslancem pojasnil, da se pri varovanju in detektivski dejavnosti pojavljajo številne zasebne firme, ki delujejo na zastarelih temeljih in po načelu, da je varnost blago, ki se prodaja, ne pa dobrina, ki jo moramo uživati na organiziran način. Pojasnil je načela o poklicnih dolžnostih, simbolih, uporabi orožja in izdajanju licenc ter preverjanju znanja, kar naj bi počelo notranje ministrstvo ali posebna zbornica. Dosedanja razprava kaže, da bi bilo smotrneje sprejeti dva zakona: o varovanju in detektivih. Gre za dve ločeni področji. V razpravi je bil naj-kritiČnejši Zmago Jelinčič, Zmago Jelinčič poslanec Slovenske nacionalne stranke, ki se je zavzel za sprejem dveh ločenih zakonov, vendar ga moti, da želi imeti notranje ministrstvo nad zasebnim varovanjem in detektivsko dejavnostjo po- polno kontrolo. To je nesprejemljivo, ker so razne zlorabe na notranjem področju evidentne, je menil Jelinčič i" bil proti, da notranje ministrstvo podeljuje licence, prc' verja znanje nošenja in up0' rabe orožja (testi MNZ so p° njegovem zastareli), in da Jc pogoj za detektiva pet let dela v policiji. Če bo vse p°" kontrolo policije, potem za' sebne dejavnosti ne potreb0' jemo. V razpravi so opozori"' da je treba sprejeti jasne zako* ne, ki bodo preprečevali krš*" nje svobode državljanov in n** sil je nad njimi (nasilna iz'e'| java dolgov), prepovedati p* " bilo treba tudi delovanje «' domačih ali tujih tajnih sla'* • J. Košnjek STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Nastaja Združena slovenska desnica Ljubljana, 25. maja - "Slovenska levica je neuspešna v združevanju, pospešeno p.i se oblikuje Združena slovenska desnica Va ti|o so že vključeni zdravi deli nekdanje Slovenske narodne de mokratske stranke. Slovenska na cionalna stranka in Liberalna stranka Slovenski nacionalsoci alni liberalni blok bo sklenil koa Učijo s Slovensko ljudsko stian ko Naklonjeno opazuje vedno boli opozicijsko dr/o Demokrat ske stranke in Socialdemoki ftl ike stranke Slovenije, zaupa kiščan skodemokratskemu članstvu in veiiame v njegovo podporo slo- venski desnici I cvičarslvu vseh vrst in barv bo kmalu odzvonilo," je v seslavku slovenskim medijem zapita! glavni tajnik Liberalne stranke Slovenije Danijel Malenšek. Med drugim pravi, da v ladajoi a koali« t j.t ni i/polnila niti ene obljube, ki jo je dala slo venskim volivcem Napovedi opozicije o poglabljanju kri/e se uresničujejo. Vladajoča črno rdeča koalicija ni predstavila pro grama uresničevanja svojih oblpib /aplela se v medsebojno nc/aiipan|c m zateka v nedemokratično In skrivno odločanje. V državnem zboru uveljavlja ivoj glasovalni ItTOJ Slo\eni|.i ni prt* vna država, veča se javni dolg, /ni/ti)C|o se plače in pokojnine, večala se prepad in nezaupanje med ljudstvom in oblastjo Se vedno smo u|cli \ spone p''1'" ^ ga časa, ljudstvo pa ima pra -y urediti si van v svoji hiši. Pt med drugim Danijel Malen-• J. K. Kongres Združene liste socialnih demokratov Ljubljana, 28. maja Jutri, 29. maja, ob 10. uri bo v Linhartovi dvorani ( ankai |evega doma združitveni kongres strank /din Žene liste Delavska stranka Slovenije, Socialdemokratska unija Slovenije, Socialdemokratska prenova Slovenije in del Sociali stične slianke Slovenije SC bodo združili v novo Združeno listo .Hiilnih demokratov Jutriinji združitveni kongres i« drugi pri mer združevanja levih političnih hi'4' strank v Sloveniji Prvi I1" • j( oblikovanje Združene list6, ^ potem prišla v državni /,H". tp nei|.i najmočnejša stranka. 1 primer pa je nad.il|cvanit- I1 ga Napovedana združitev S* .j. demokiatske stranke in SlK ^. stične stranke Sloveniji* 'Vj^i' mreč padla v vodo Za Pre4,*^|f ka nove «trankr je predlaga" ^„|-Janez Kocjančič, /a podpri*; || ke pa Vlado Kančigaj, < "'JT naurr in Hotni Pahor.# J- Z GORENJSKIH PARLAMENTOV Zasedanje radovljiške skupščine Desni sumijo, da so na delu stare sile Klub Desnih poslancev: Da se je na razpis za ravnatelja blejske osnovne šole prijavil le en kandidat, dosedanji ravnatelj Vlado Kovač, je neverjetno in poraja sum, da še vedno delujejo sile, ki so ga pripeljale na to mesto. ^adovljica, 26. maja • Za tokratno zasednje radovljiške občinske skupščine je značilno, da je bila najprej nesklepčna, nato pa je delovala na robu sklepčnosti. V začetku sta polnoveljavno odločala le družbenopolitični zbor in zbor krajevnih skupnosti, medtem ko je D,'o v zboru združenega dela le devet poslancev (od dvajsetih), ki pa so kljub temu ostali na zasedanju, se vključevali v razpravo in se tudi dogovorili, da bodo o vsem sklepali na ločeni seji prihodnji teden. Ker je kasneje prišlo na sejo še nekaj poslancev, je zbor postal sklepčen in je med skupščinskim odmorom odločil še o zadevah, o *aterih sta prej sklepala le družbenopolitični zbor in zbor krajeven skupnosti. Čeprav so zbori občinske skupščine že sprejeli predlog odloka o poslovnem času, so 8* (še pred objavo v uradnem listu) malo popravili in tokrat sPrejeli še enkrat. Razlog je bil v tem, da je republiški parlament že po aprilskem zasedanju sprejel zakon o trgovini, po katerem občinska skupščina ni več pristojna za določanje poslovnega časa trgovin, ampak ?a predpiše za trgovino pristojen minister. Novi odlok se to-reJ od starega razlikuje le v lern, da ne ureja poslovnega časa trgovin, medtem ko vse dru-8e določbe veljajo, kot so bile sPrejete na aprilskem zasedanju. Poslanci so brez razprave sPrejeli dopolnjeno poročilo lovsko ribiške inšpekcije o lanskem poginu srnjadi v Bohinju, do katerega naj bi domnevno prišlo zaradi zastrupitve z mineralnimi gnojili. Kar zadeva ruševca, o katerem je bilo zadnje čase v občini veliko razprave, je skupščina zavrnila predlog lovskih družin iz radovljiške občine, da bi ga spet dovolili loviti med 1. majem in IS. junijem, kot sicer dopušča lovski zakon. Ko je predsednik izvršnega sveta Jože Resman poročal o delu občinske vlade med zadnjima skupščinskima zasedanjema, je med drugim povedal, da v občini pripravljajo strokovne osnove za odločanje o trasi blejske obvoznice (o njej naj bi v skupščini razpravljali še pred "Primer negativne selekcije iz časov SZDL " Čeprav je skupščinska komisija za kadrovske zadeve, odlikovanja in priznanja na podlagi ugotovitev razpisne komisije in pozitivnega mnenja zavoda za šolstvo predlagala skupščini, da soglaša z imenovanjem Hada Kovača za ravnatelja blejske osnovne šole, je skupščina predlog zavrnila. Ob tem, da je bito o dela dosedanjega ravnatelja, ki kot edini ponovno kandidira za to mesto, slišati tudi pohvale, je klub desnih poslancev ocenil kandidata za neprimernega in o njem izrekel vrsto kritik. Omenimo le nekatere f Kandidat izpolnjuje samo formalne pogoje razpisa, ne pa tudi dejanskih. Preden je postal ravnatelj, jele tri leta sodelovat v pedagoškem procesu. V mnenju Brede Konjar h kranjske enote zavoda za šolstvo je kup fraz, katerih vrednost je težko dokazljiva. Stati na čelu uspešnega učiteljskega kolektiva ni težko. Potrebno je osvetliti, s kakšnimi priporočiti je kot politični funkcionar postal ravnatelj. Zagreni je tudi več strokovnih napak. M poskrbel za varnost in je dopustil, da so bila eksplozivna sredstva na šoti in da je prišlo do poškodbe šestletnega otroka. Da se je na razpis prijavit samo en kandidat, poraja sum, da še vedno delujejo sile, ki so kandidata postavite na ravnateljsko mesto. Je tipičen primer negativne selekcije iz časov kadrovanja SZDL Nekateri poslanci so sicer predlagati, da bi Kovaču omogočili odgovoriti na očitke Desnih poslancev, vendar je skupščina najprej zavrnila predlog, da bi odločanje preložili na naslednje zasedanje, nato pa je še sklenila, da ne soglaša z njegovo kandidaturo. "Nisem se loteval preimenovanja borčevske organizacije" liberalno-demokratske stranke Jote Deiman je poslan- Ce,fl (in drugim) pisno pojasnil svojo razpravo o proračunskih Sredstvih na aprilskem zasedanju, zavrnil pa je tudi nekatere °čitke borčevskih organov in iz pisem bralcev. Navaja, da v skupščinski razpravi ni omenjal imena borčevske organizacije in a° Se torej ni loteval njenega preimenovanja, kar mu očitajo. °mpak je le povzel pojmovno opredelitev (o vojnih veteranih in zjtvah vojne), ki jo je v razpravi nakazal že poslanec Stušek. To. J°r Stje zapisalo občinski borčevski organizaciji, "da sem pred-°gal. da letošnja proračunska postavka že vsebuje tudi sredstva a mobilizirane v nemško vojsko in domobrance in da je skup-ma tak sklep sprejela", ni točno. Ob tem. ko krajevni odbor 0rtevske organizacije iz Bohinjske Bistrice zahteva, da "se gospoda Jožeta Dežmana izključi iz uredniškega odbora revije Bo-Jfr • lahko pričakujem, da bo uresničena tudi druga zahteva Y°„ ZZBV NOB Radovljica in sicer, da me je treba vreči iz služ- e Dežman upa, da je "tovrstna ekshibicija ZZBU le njihov °stalgični utrinek na pohodu v demokracijo". parlamentarnimi počitnicami). Zavod za prostorsko načrtovanje in komunalno infrastrukturo sicer še vedno nima vodstva, vendar pa je izvršni svet po besedah njegova predsednika sprejel ukrepe, ki zagotavljajo, da bodo za letos načrtovani prostorski načrti tudi pripravljeni. V kmetijstvu so največji problemi v kmetijsko gozdarski zadrugi Srednja vas v Bohinju. Izvršni svet že pripravlja sanacijski program oz. načrt reorganizacije, za pomoč pa bo zaprosil tudi republiško ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo. Skupščina je sprejela še odloke o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini, o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih v občini, o razglasitvi Pokljuške soteske za naravni spomenik, spremembe odloka o grbu, osnutek odloka o postavljanju neprometnih znakov v občini, osnutek sprememb in dopolnitev odloka o komunalnih taksah, dala pa je tudi soglasje k spremembi statutov javnih vzgojnoizobraževalnih zavodov. • c- Zap/otnik PREMIŠLJUJETE O NAKUPU POHIŠTVA ALI BELE TEHNIKE Pokličite TT 064/403-871 kvršni svet o gospodarskih gibnjih Predolgo (samo) železarska občina obr« maJa * Ko J* ieseniskl lzvr*nl sv«< n« torkovi seji J* d/I***1 'nformac'J» « gospodarskih gibanjih v minulem letu, ra& . dnica Rina Klinar dejala, da so spodbudni rezultati na-fflSJJ*. md"strijske proizvodnje in turističnega prometa, povedati* izvo/a in levila zasebnih podjetij, zaskrbljujejo pa pooštri.0 brezposelnosti, likvidnostnih problemih in skromnem dohodka pa tudi napovedi, da se bo število brezposelnih Rla°S "* Povečalo. Ker kritike o razmerah v gospodarstvu občine v sru)V'Krn 'e,'J° na s*vrsni svet, je po besedah Klinarjeve treba ja-Ha*??**^*"' kakšne so njegove možnosti in pristojnosti. l/>ršni nj 'U> more biti kriv /a vse, kar je narobe v gospodarstvu, in tudi Usn pr'/il«h'vanja bodo /aman, če se podjetja ne bodo sama Posobil« /a boljše gospodarjenje. se ie pn° levilo gostov, ki so lani obiskali jeseniško občino, stotk SICcr P°večalo, vendar jc bilo nočitev lani še za nekaj od-tujcju vvmanJ kol predlani; "izpad" pa je bil največji prav pri g0x 1 vojteh Rudinek je povedal, da lanskega turizma ni mošt d Pnrncrjati s predlanskim (vojna v Sloveniji) in da v občini Slov ° I1C hodo dosegli rezultatov iz konca osemdesetih let. CeprCn'Ja Jc se lani v nekaterih državah veljala za "rizično" in ni mi 4° 01 ne prikazujejo več tako, bo po Budinekovi očeti^ ln''° 'eto dni, da bodo tuji turisti spet začeli prihajati k fclridU aKc'Hi| in s fiartrskimi poleti Ker jc Kranjska Gora z se xt\ ° Karavan*kega predora precej odrezana od prometa, gora usmeriti predvsem v stacionarni turizem, da,-^ VM,lin° I« nekaj mnenj i/ ra/pravc! Informacij o gospo m gibanph v občini jc dobra, gospodarske razmere pa Revizija v štirinajstih podjetjih Služba družbenega knjigovodstva bo v štirinajstih podjetjih v jeseniški občini preverila, ali je v dosedanjih lastninskih postopkih prišlo do oškodovanja družbenega premoženja. Štiriindvajset podjetij v blokadi Število podjetij, ki imajo blokirane žiro račune, se sicer spreminja iz dneva v dan. 17. maja. na primer, pa je bilo "v blokadi" štiriindvajset podjetij v skupnem znesku 353 milijonov tolarjev. Za eno podjetje je že vložena prijava za uvedbo stečajnega postopka. Zasebna podjetja bolje od družbenih Med podjetji, ki so lani ustvarila akumulacijo, je bilo največ majhnih, pretežno zasebnih podjetij. Majhna podjetja (ne glede na lastništvo) so k celotni akumulaciji prispevala 88 odstotkov, samo zasebna (ne glede na velikost) pa 71 odstotkov. slabe. Jesenice so bile predolgo železarska občina in pretirano navezane na železarno. Vsi, ki so nekdaj za pomoč prosili Železarno, zdaj prihajajo na občino. Železarna bo morala določiti, koliko prostora potrebuje zase, koliko pa bi ga lahko oddala v najem Gospodarjenje ovira tudi vračanje podržavljenega premoženja nekdanjim lastnikom.* C. Zaplotnik Skupščina Sveta kranjskih sindikatov Stavke so samo skrajno sredstvo Brdo, 25. maja - Odkar se je kranjski sindikat prenovil v stanovsko organizacijo, ki v pogajalskem odnosu med delom in kapitalom stoji na strani delavcev, tudi njegove skupščine niso več živahne in polemične kot nekoč. Tudi tokratna je pokazala, da so člani z delovanjem Sveta kranjskih sindikatov zadovoljni, z zaupnicama predsedniku Antolinu in sekretarju Sitarju pa so to tudi formalno potrdili. Predsedniku Jožetu Antolinu, ki je obširno poročal o delu kranjskih sindikatov od začetka njegovega prenavljanja naprej, nihče od navzočih predstavnikov sindikatov podjetij ni imel kaj dodati. Predsednik je govoril o tem, kako so kranjski sindikati med prvimi uveljavili novo vlogo sindikata; kako so za uresničevanje pravic delavcev usposobili zunanje zaupnike in v močni pravni službi združili stroko in aktivizem; kako so se upirali začeti evforiji programiranih stečajev in pošiljanju delavcev v odkrito brezposelnost. Organizacijsko in kadrovsko prenovljeni so lahko delovali bolj preventivno, saj so v probleme delavcev lahko posegli takoj in jih mnogokrat rešili z razumnimi pogajanji, tako da jim je bilo le redkokdaj treba poseči po skrajnem sredstvu. Nekaj stavk je vendarle bilo, najbolj pa odmeva tista z Blejske Dobrave, saj je vodstvo Telekoma zoper stavkajoče Unitelove delavce in kranjske sindikate vložilo tožbo in prišlo je do sojenja. V znameniti sodbi pa vodstvu ni šlo zgolj za odškodnino, temveč za izničenje pravice do stavke, so prepričani v kranjskih sindikatih. Poudarjajo tudi pomen v podjetjih sklenjenih kolektivnih pogodb. Podpisali so jih v 27 kranjskih podjetjih, za kar so morali v minulem letu opraviti kar 99 pogajanj. Poleg zaščite delavcev velik pomen pripisujejo razvijanju dejavnosti, namenjene izboljšanju socialnomaterialnega položaja članov. V okviru tako imenovanega sindikalnega podjetništva so nastali: sindikalno podjetje Sindicom, agencija za posredovanje dela, časopis IKS za obveščanje članstva, sindikalni diskont Trenča, hranilništvo in posojilništvo, sindikalni sklad in sindikalni klub. V prihodnje načrtujejo še razvoj nekakšnega študijskega centra, ki bo izobraževal sindikalne aktiviste. Med prihodnjimi novostmi obetajo tudi spremljanje posledic soupravljanja in lastninjenja podjetij ter prilagajanje sindikalne organiziranosti in delovanja novonastalim razmeram. Da člani (okoli 35 tisoč jih je) temu konceptu zaupajo, so njihovi zastopniki dokazali tudi na skupščini. Z enim glasom proti pri predsedniku in dvema pri sekretarju so izglasovali tudi zaupnici. Vodstvo kranjskih sindikatov torej ostaja, pomladiti pa ga nameravajo s svežimi močmi v vlogi podpredsednika. • D. Z. Žlebir Denar za malo gospodarstvo še nerazdeljen Vlada zavrnila predlog delitve Škof ja Loka, 27. maja - Občinski izvršni svet je na torkovi seji obravnaval predlog razdelitve okroglo dveh milijonov tolarjev iz občinske blagajne, namenjenih subvencioniranju bančnih posojil za razvoj malega gospodarstva. Po dokaj burni razpravi izvršni svet predloga ni osvojil, ampak terja od sekretariata za družbeni razvoj, da v sodelovanju z obrtno zbornico pripravi nov predlog. Član izvršnega sveta iz vrst škofjeloških podjetnikov Janez Jenko je na seji kritiziral že sam način, kako so v sekretariatu za družbeni razvoj zbirali prošnje malih podjetnikov in obrtnikov. Res, da so kriteriji za dodeljevanje subvencij zapisani v posebnem pravilniku, ki ga je potrdil izvršni svet, vendar so mnogi, ki so se bodisi na sekretariatu, bodisi na obrtni zbornici zanimali za subvencije, že vnaprej dobili odgovor, da ne izpolnjujejo pogojev in se zato tudi niso pojavili med prosilci. Pa je vprašanje, je dejal Janez Jenko, katera dejavnost je danes tista prava, perspektivna, ki bi jo kazalo spodbujati tudi iz občinske blagajne. Avtoprevozniki, denimo, so tako ostali zunaj, čeprav se jim odpirajo obetavni posli za prevoze na vzhod. Nekateri člani izvršnega sveta so podvomili tudi o ustreznosti predlagane delitve dveh milijonov tolarjev med osem prosilcev, čeprav je Tone Jenko iz sekretariata za družbeni raztrdil, da je delitev poštena, po kriterijih. Zbodla sta jih predvsem dva večja zneska, namenjena večjima škofjeloškima podjetnikoma kot pomoč pri njunih naložbah (Difa, Šibo). Izvršni svet je nazadnje naložil sekretariatu, da s sodelovanjem obrtne zbornice do naslednjega torka delitev ponovno temeljito prouči in ponudi nov predlog. Sicer pa je bilo v razpravi slišati tudi vprašanje o umestnosti takšne (resda skromne) občinske pomoči za razvoj malega gospodarstva. Dobitniki se namreč z njo ne morejo pretirano opomoči, po drugi strani pa so subvencije realnim obrestim na njihova posojila predvsem potuha bankam. Zanimivo v škofjeloškem primeru je tudi to, da so prav vsi prosilci najeli posojila pri domači enoti SKB, in to večinoma po obrestih pod petnajstimi odstotki. Očitno druge banke še niso dojele, da je treba v gospodarstvo, čeprav malo, vlagati, da potem lahko od njega tudi žive. • H. Jelovčan OBČINA TRŽIČ Oddelek za prostor in okolje objavlja prosto delovno mesto STROKOVNEGA SODELAVCA ZA STANOVANJSKO GOSPODARSTVO za nedoločen čas, s polnim delovnim časom Pogoji za zasedbo: - visoka ali višja izobrazba gradbene, pravne, organizacijske ali družboslovne smeri - 1 leto delovnih izkušenj s poskusnim delom 3 mesecev. Prijave z življenjepisom ter dokazili o izpolnjevanju pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Občina Tržič, Oddelek za prostor in okolje Trg svobode 18, 64290 Tržič. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Spodbude Ničkolikokrat v minulem obdobju, pa tudi zdaj, so po krajih in krajevnih skupnostih na Gorenjskem že dokazali, in še vedno dokazujejo, da uresničitev še tako zahtevnega cilja, razrešitev še tako denarno velikega problema za kraj in ljudi v njem nista pretežka, če le od tam, kamor, kot davkoplačevalci, dajejo denar, dobijo potem kakšen tolar tudi nazaj. Največkrat je že denarno "simboličen " prispevek iz recimo občinske ali državne blagajne dovolj velika spodbuda in razlog, da se stvari, in to tudi vedno bolj strokovno, lotijo in kar je potem najbolj pomembno - problem v kraju razrešijo, cilj in željo uresničijo. Ta že ničkolikokrat potrjena ugotovitev bi morala biti osnovno vodilo "oblikovalcev" recimo občinske politike, ki se včasih vse preveč rada še vedno zapleta v najrazličnejše politične, pa tudi drugačne kombinacije. Že se je potrdilo, da je občinsko vlado, ki pri svojem delu ni "pozabila" na tovrstne "spodbude", težko "premakniti". Ne da bi s to oceno "trosil politično sol", vendar najlažje je nekaj podreti, odmakniti želeni cilj, željo, spreti ljudi in tiste, ki so jim ljudje zaupali, da jih zastopajo, če v danem trenutku zavrneš (če že denarnih možnosti ni) tudi vsako besedno spodbudo ali prijazno razmišljanje. In tudi takšni primeri so na Gorenjskem. Pa je škoda, da se tega tisti, ki so odgovorni in prvi poklicani, hote (pa tudi morda nevede) poslužujejo. Res je, da morda trenutno s tem najdejo izhod za takšno ali drugačno (ne samo materialno rešitev oziroma odložitev problema), vendar že jutri se jim bo zaradi prepirov, ki se največkrat začnejo razraščati "v prostoru " neuresničnih želja in potreb takratna "nespodbudna " rešitev vrnila po drugi poti. • A. Žalar Sorica - Groharjeva vas • V KRATKE GORENJSKE Kanalizacija V Ljubnem - Ljubno - Mirko Ambrožič, predsednik sveta krajevne skupnosti Ljubno v radovljiški občini je za jutri, 29. maja, sklical zbor krajanov. Na njem bodo razpravljali o delu krajevne skupnosti v minulem letu, programu za letos in še posebej o kanalizaciji v naselju Ljubno. Zbor krajanov bo ob 20. uri v veliki dvorani Doma TVD Partizan v Ljubnem. • A. Ž. Svečana Otvoritev ceste - Velesovo - Cestno podjetje iz Kranja je pred dnevi obnovilo asfalt in uredilo odvodnjavanje na cesti Trata - Praprotna Polica v krajevni skupnosti Velesovo v kranjski občini. Jutri, 29. maja, bo svečana otvoritev v Praprotni Polici pred Slem-cem. Otvoritev in blagoslovitev ceste bo ob 20. uri oziroma po maši, ki bo ob 19.30. • A. Z. Boste sodelovali na razstavi cvetja? - Cerklje - Na seji novega upravnega odbora Turističnega društva Cerklje so izvolili tudi novo vodstvo. Predsednica društva je zdaj Julka Hrovatova, podpredsednik Boštjan Zorman, tajniška dela pa bo opravljala Jana Frans. Turistično informativni biro pa bo vodila Marija Tarman. Sicer pa so na seji največ razpravljali o pripravah na letošnjo 26. razstavo cvetja, 23. razstavo lovstva in čebelarstva, ki bo od 30. junija do 4. julija v Osnovni šoli v Cerkljah. Na razstavi letos načrtujejo veliko novosti predvsem pa cvetja. Ureditev in zasnovo razstave pa so letos zaupali Marjanu Česnu. Vsi vrtnarji in cvetličarji, ki bi želeli sodelovati na letošnji razstavi v Cerkljah, naj najkasneje do 31. maja pokličejo Turistično društvo Cerklje po telefonu na številko 064/422-506, kjer bodo dobili tudi podrobnejše informacije. • J. Kuhar SALON POHIŠTVA Kranj, PREDOSUE 34 ACl\At\4JA (kulturnidom), tel.: 241-031 UGODNA PONUDBA VDTNIH GARNITUR DATAN! (R) DOLENČEVA 3 OREHEK - KRANJ TEL: 214-115 ODPRTO VSAK DAN OD 8. DO 13. URE SREDA TUDI OD 16. DO 19. URE - čistila za gospodinjstvo - čistila za velike kuhinje - premazi za trde pode, čistila za čiščenje mehkih podov • čistilo za AMC, Zeppter in rostfrei posodo čistila za čiščenje mlekovodov dezinfekcijska sredstva čistila za odstranjevanje mlečnega in vodnega kamna novo tudi pri nas: D0SYL U/ap Sistemi za čiSćenje - aparati na visoki pritisk - samohodni čistilni aparati - industrijski sesalci - sesalci za gospodinjstvo - čistilni aparati za pranje tepihov, oblazinjenega pohištva, pomivanje trdih podov, hidro sesanje... - pometalni stroji - ČISTILNI PRIPOMOČKI: za čiščenje oken, pomivanje parketa, super krpe s 6-mesečno garancijo in še marsikaj... Turistični izziv za krajane Predstavniki NOVNE so v Sorici predstavili članom Izvršnega sveta Skofja Loka vzorčni projekt prihodnjega razvoja Sorice. Sorica, 27. maja - Posebno točko dnevnega reda o izvajanju razvojnega programa za gorsko višinska območja v škofjeloški občini je Izvršni svet Skofja Loka minuli teden obravnaval kar v krajevni skupnosti Sorica. Predstavniki podjetja NOVNA - studio za razvoj podeželja z Raven na Koroškem so jih po nekajmesečnem pripravljanja vzorčnega projekta skupaj s krajani krajevne skupnosti Sorica seznanili o turističnem razvoju Sorice. Da so krajani Sorice, kot je čanju z občinsko vlado potem povedal nosilec vzorčnega projekta Dušan Štrucl razmišljanja in načrtovane možnosti vzeli kot resen turistični izziv, so potrdili tudi ob prihodu predsednika in članov Izvršnega sveta na Sorico. Lastnik apartmaja v Spodnji Sorici Alojz Pintar je namreč ob tej priložnosti poprosil predsednika Izvršnega sveta Vincencija Demšarja, da je na pročelje hiše obesil tablo, ki bo poslej vabila turiste na oddih. Predsednik krajevne skupnosti Sorica Stane Čufar je na sre- poudaril, da Sorica, ki je imela pred vojno 1200 prebivalcev, danes pa ima 340 krajanov, ne bo izumrla. "Kar zadeva tako imenovano komunalno infrastrukturo, se je v zadnjem obdobju v krajevni skupnosti že veliko spremenilo. Še najbolj pa je kraj približal dolini nazadnje telefon. Sicer pa je v krajevni skupnosti trenutno 41 šoloobveznih otrok, predšolskih pa 38." Postopoma v Sorici uresničujejo tudi obnovo Groharjeve rojstne hiše. In prav Groharja Krajevna skupnost Ribno Dom, pokopališče, kanalizacija Ribno, 27. maja - Na zboru krajanov s precej obširnim dnevnim redom se bodo v nedeljo, 30. maja, ob 10. uri v Zadružnem domu v Ribnem zbrali krajani KS Ribno. Razpravljali bod o delu v krajevni skupnosti v minulem letu in o letošnjih načrtih, med katerimi sta v ospredju vsebinska opredelitev glede obnove in bodoče ureditve Zadružnega doma in pokopal***« Kar zadeva Zadružni dom, Problem, ki se naj bi ga tudi ki ga je krajevna skupnost po Čimprej lotili, je tudi pokopališče. Z zasutjem grape in ureditvijo okolice so pri sedanjem pokopališču dobili dovolj prostora, da bi postopoma lahko uredili najprej žarne grobove, v nadaljevanju nekaj klasičnih grobov, nazadnje pa potem celotno pokopališče z okolico tudi uredili. Del pa se bodo morali lotiti čimprej, saj na sedanjem pokopališču namreč tako rekoč ni več prostora za pokope. (Prost je le še en grob). Tretja naloga, ki jih čaka, pa je kanalizacija in hkrati ureditev odvodnjavanja meteornih vod. Sicer pa v zvezi s kanalizacijo in turističnim programom v krajevni skupnosti (zdaj imajo na območju KS okrog 400 postelj) ugotavljajo, da je na njihovem območju zaradi iztoka blejskega kanalizacije v Savo v sedanjem sušnem obdobju struga Save Bohinjke že postala domala kar smrdljivi kanal. Krajani pa naj bi se na zboru v nedeljo opredelili tudi do odločitve sedanjega predsednika sveta krajevne skupnosti Slavka Kreka, ki je zaprosil za razrešitev. Vendar pa se sedanji člani sveta krajevne skupnosti z razrešitvijo ne strinjajo. • A. Zalar dolgoletnih prizadevanjih pridobila v svojo last, se bodo na zboru zdaj skušali dogovoriti o obnovi in takšni preureditvi oziroma dejavnostih v njem, da ne bo več težav z vzdrževanjem. Poseben odbor, ki se je že lani lotil priprav na obnovo in opredelitev dejavnosti v domu, je med krajani že pridobil mnenja in predloge na podlagi ankete. Tako se je večina opredelila, da mora v domu ostati kulturna in društvena dejavnost, med drugimi predlogi pa so potem še trgovina, pošta, gostinska dejavnost, zasebna OBVESTILO! Pred zaključkom redakcije so nas iz KS Ribno obvestili, da zbora krajanov v nedeljo, 30. maja, ne bo! zdravniška praksa, turistična agencija, frizer, stanovanja, turistični apartmaji... Na nedeljskem zboru naj bi se predvsem dogovorili za referendum in za odločanje, ali bi dom preuredili s samoprispevkom ali z denarjem sovlagateljev. KRAJEVNA SKUPNOST SELCA 64227 SELCA razpisuje JAVNI RAZPIS brez omejitev za izbiro Izvajalca za ureditev - navoz gramoza na naslednjih krajevnih cestah: 1. Kališe - Sv. Križ - Dražgoše v dolžini 2,5 km, povprečne debeline 10 cm, širine 4 m; 2. Selške Lajše - Prevalj v dolžini 1.4 km, povprečne debeline 0,30 m, širine 3.0 m. V ponudbi naj bo predlagana cena, za m3 pripeljanega gramoza v razsipnem stanju, v kateri bodo zajeti stroški za dovoz gramoza z dobavo in ugrajevanjem (buldožer, greder valjar). Predračunska vrednost: 1.200.000 SIT Plačilni pogoji: - 50 % avans ob sklenitvi pogodbe - ostalo v 15 dneh po uspešni primopredaji del Roki izvedbe: junij - september 1993 Ponudbe v zapečateni kuverti z oznako "NE ODPIRAJ" dostavite na KS Selca, 64227 Selca, do 11. 6. 1993. Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika so cena, strokovna usposobljenost izvajalca. Ponudniki bodo obveščeni o Izidu razpisa v 15 dneh po odpiranju ponudb. Dodatne Informacije dobite pri g. Petru Kreku, tel. 66-484 KS Selca so predstavniki NOVNE skupaj s krajani vključili v razvojni projekt Sorice. Začrtan je tako, da bi Sorica postala kar Groharjeva vas, poznana po tem v Sloveniji in tujini. Turistični razvoj naj bi torej temeljil na umetnosti. V Groharjevi hiši in v ateljeju slikarja Mira Kačarja naj bi se gostje ukvarjali s slikarstvom in oblikovanjem. Ljubiteljem glasbe naj bi bili na voljo instrumenti, razmišljajo pa tudi o knjižnici s starejšo literaturo. Ob opredelitvi, da izkoristijo in vključijo v razvoj umetniško tradicijo in Groharjevo ime, pa ima Sorica tudi druge možnosti na turističnem področju. Različne športne aktivnosti so pozimi mogoče na Soriški planini. Zato naj bi Sorica dobila apartmaje pri zasebnikih, turistični servis, bungalove, atelje, bistro, trgovino s spominki... "Vso to ponudbo je treba začeti prodajati," so poudarili predstavniki NOVNE, ki imajo že pripravljena tudi posebna pisma oziroma sporočila za različne naslove. Na sestankih, ko so pripravljali vzorčni projekt, pa so se pri celostni podobi Sorice odločili za Sejalca, ki je obrnjen drugače, kot ga je narisal Grohar; tako da vabi ljudi v vas. "V Sorici smo pri pripravi vzorčnega projekta delali v dveh skupinah. Prvo skupino so sestavljali tisti krajani, ki so se odločili, da bi si del dohodka zaslužili s turizmom, * drugi skupini pa so bili tisti, ki jim ni vseeno, kakšen bo bodoči prostorski razvoj Sorice. Razmišljanja smo zdaj uskladili in vsaka ideja in zamisel ima tudi svojega nosilca. Vedno smo imeli v mislih, kako bi zamisli tudi prodali. Zato smo delali na celostni podobi in na osnovi marketinga. Celostna podoba bo tudi določen znak kvalitete in ga ne bi mogli uporabljati vsi, marveč samo tisti, ki bi imeli sobe prve kategorije. V Groharju pa smo našli tisto, kar loči Sorico od vseh ostalih vasi v Sloveniji-Njegovo vas smo uporabili kot konkurenčno prednost in srno zato Sejalca dali tudi na celostno podobo. Obrnjen Sejalec pa (simbolično) pomeni, da ta Sejelec ne odhaja, marveč se vrača in prinaša nekaj novega v to vas," je razložil delo pri pripravi projekta nosilec Dušan Struci. • Po Radiu Žiri pripravil A. Zalar "Plaz" podražitev zajel tudi Jesenice Dražje varstvo v jeseniških vrtcih Jesenice - Ko je republiška vlada pred nedavnim s posebno uredbo prenesla pristojnost za določanje ekonomskih in oskrbnih cen v vzgojnovarstvenih organizacijah ponovno na izvršne svete občin, se je po Sloveniji in tudi na Gorenjskem vsul "plaz" podražitev. Jeseniški izvršni svet je na torkovi seji soglašal s predlogom, da bi s I. junijem letos sedanje cene povišali povprečno za 33 odstotkov, kar je še vedno manj, kot je predlagalo oz. priporočilo ministrstvo za delo, družino in svetovalne zadeve (za 46,8 odstotka). Mesečna oskrbnina za otroke do dveh let se bo povečala s 6.789 tolarjev na 9.968 ali prav toliko, kot je predlagalo ministrstvo, za otroke od dveh do treh let starosti s 6.452 na 8.545 tolarjev (za 32 odstotkov), za otroke, stare od treh do sedem let, pa s 5.672 na 6.893 tolarjev, kar pomeni 22-odstotno podražitev. Nove cene ne zajemajo poračunov plač od lanskega junija do letošnjega januarja, izdatkov za investicijsko vzdrževanje ter nepredvidenih stroškov za odpravnine ob upokojitvah in solidarnostne pomoči. Prispevek staršev predstavlja le polovico ekonomske cene, medtem ko drugo polovico prispeva občina iz proračuna, v katerem je letos za subvencioniranje oskrbnih dni predvideno 19 milijonov tolarjev. Nove cene so v primerjavi s tistimi, ki so aprila veljale na Gorenjskem, nekje v sredini. V kranjski občini, na primer, je bilo treba aprila odšteti za varstvo otroka, starega do dveh let, 11.450 tolarjev, v škofjeloški 10.808, v radovljiški 7.840, v tržiški 8.338 in v domžalski 8.988 tolarjev. Brezposelnost in z njo povezana socialna stiska povzročata, da številne družine v jeseniški občini iščejo druge oblike otroškega varstva ali da dajejo otroke v vrtce samo za določen čas. Ker to povzroča vrtcem precejšnje težave, je izvršni svet zavezal vzgoj-novarstveno organizacijo, da prouči pravne in druge možnosti za to, da bi starši plačevali stalne (fiksne) stroške tudi tedaj, ko sicer njihovi otroci ne bi bili v vrtcu. • C. Zaplotnik Škofjeloška vlada o zaposlovanju in brezposelnosti Na prste pogodbenemu delu Skofja Loka, 20. maja - V škofjeloški občini je bilo decembra lani ^ listi brezposelnih 932 ljudi, skoraj polovico več kot decembra ly ' kljub temu pa je občina s šestodstotno stopnjo brezposelnosti še veda na gorenjskem in slovenskem repu. Po anketi, ki so jo opravili v /h*0" za zaposlovanje Kranj, in ni zajela obrtnikov, naj bi šlo letos med "Prfj sežke" Še 397 delavcev, večinoma brez izobrazbe. Osrednje vprašanja si ga je ob tem zastavil občinski izvršni svet, je bilo: kako do novih <>r lovnih mest za brezposelne. V zadnjih dveh letih so namreč po besedah Toneta Jenka" v občini, kjer je še vedno kar dve tretjini ljudi zaposlenih v industriji, Izgubili približno dva tisoč delovnih meat. Podobni številki ae utegnejo približati tudi letos, čeprav so anketne napovedi bolj optimistične. Mnogim podjetjem gre namreč slabše, kot je videti na prvi pogled, med njimi so tudi taka, ki imajo šest mesecev blokiran žiro račun oziroma se drie pokonci samo zaradi neporavnavanja obveznosti. Vprašanje je, do kdaj jim bo republiška vlada še pripravljena popuščati. Po podatkih zavoda za zaposlovanje je v škofjeloški občini v preteklem letu pogodbeno delo poraslo kar za 2H odstotkov, nadurno pa za dobrih 21 odstotkov. Prav v tem občinski izvršni svet vidi možnosti za nova delovna mesta oziroma nove redne zaposlitve, čeprav sklenjene samo za določen ali skrajšan delovni čas. Kajpak pa bo do rednih zaposlitev mogoče Sritl samo i enakovrednim obdav-enjem pogodbenega in rednega dela, kar naj bi bila ena prvenstvenih nalog ministrstva za delo. Na problem nadurnega dela posebej opozoril Ludvik 1 . I>. n je tudi menil, da brc/pose Inifl1 Ijudcm iz poklicev ročnih IP . nosti, ki kot "presežki" dobivaj nadomestilo za brezposelne, ve«' noma kar ustreza, da so brc/Pj sclni Omenil je primer obrtni" ' ki je novačil dva delavca z *aV dovega spiska brezposelnih, v«, dar je ostal praznih rok. /-aV \ spiskov brezposelnih dclodaj* cem zdaj ne daje več, lahko P? ukrepa v primerih, če brezp05 ni, ki prejema denarno nadort> slilo ali pomoč, ponujeno 0*3 zavrne. Janez Jenko jc predlafl ustrezen način, po katerem bi ** vod za zaposlovanje za kruJ*VJe-.ili dva, lahko ""'»«-<»ial lavec posojal' Zavod delavcev ne m1 ■ lahko pa p'' .i' zaposlitvah za določen čas P°s ^ pek sprejema delavca bi pravno poenostaviti, saj m lavec, čeprav se zaposli en mesec, obvezno predl° zdravniško spi u- ih • JrlodaJ Icc pa izpolniti šop obrazcev France Belčič iz zavoda za ^ poslovanje v Kranju jc dej«1, (. v nižje obdavčenega pogod^jj. ga dela ni mogoče zavreti s ^ uiskimi metodami". • H. Jelo*1 0 Socialni pakt v Iskri ERO Delavce priganja k delu, vodstvo k večanju plač 33.000 tolarjev, najnižja plača 19.600, 15 delavcev, prejšnji mesec še na čakanju, je dobilo celo doplačilo do zajamčenega osebnega dohodka. Veliko v proizvodnji jih zasluži samo od 20.000 do 24.000 tolarjev. Kolektivno pogodbo izpolnjujemo 45-odstot-no.« Zakaj torej socialni sporazum? Kranj, 25. maja - Medtem ko se na državni ravni predstavni delodajalev in sindikalne centrale nikakor ne morejo Ogovoriti za socialni sporazum, v podjetjih iz vsakdanje DuJe nastajajo mini socialni pakti. Eden takih je bil maja P°dpisan tudi v kranjskem podjetju Iskra ERO, ki je v lasti Sklada za razvoj, tamkajšnje plače pa So najnižje v občini. Čeprav socialni pakt umevajo kot »družinsko zadevo«, sta pila sopodpisnika EDO RESMAN (pomočnik direktorja) ,n JANEZ BEŠTER (predsednik sindikata) vendarle pripravljena stvar pojasniti za javnost. Naj na kratko strnemo določila socialnega pakta, ki se sicer lrnenuje Sporazum o uresničevanju podjetniške kolektivne pogodbe v letu 1993 in odpravi nesenih problemov iz prejšnjih e.1- Vodstvo se zavezuje k naslednjemu: maja bodo plače povečali *a 12 odstotkov, septembra za 20, ^ecembra za 10; plače bodo iz-P'ačevali praviloma do 18. v me-F**1, pri morebitnih zamudah se °°do kvartalno obračunale zakone zamudne obresti; neizplača-e jubilejne nagrade, solidarnome pomoči, odpravnine bodo iz-P'ačne postopoma do konca leta; .e8res za letni dopust za letos bo *Plačan po kolektivni pogodbi l2ak°nu) v treh enakih delih ju-,'Ja> julija in avgusta; do kole-lvnega dopusta bodo sklenjene delavci pogodbe o zaposlitvi; aJ n i h presežnih delavcev ne bo-2 "gotavljali, morebitne presež-H "odo prerazporejali na produ-I lvna delovna mesta; do konca ,ta bodo delavcem izdane žarnice za neizplačan del plač *a 'ani in letos (do 80 odstotkov), Porabne pri lastninjenju podje-'Ja Sindikat pa se je zavezal, da delavci letos dodatno delali Sobot, ki bodo plačane kot nor-5*Jj&0 delo; pristal je na odpravo P^Uranega števila (dvomljivih) pj JJ^kih odsotnosti s tem, da se manj; soglašal z izko-dv ?nJem kolektivnega dop SJlJelih, 12 dni julija in ^ernbra usta v 5 dni Kdo je bil pobudnik socialnega Pukta? 5e &ESTER: »Ta potreba izhaja lov'2 Casov prejšnjih vodstev, z ga;.'m Pa smo se takoj začeli po-Et ' ^antcva'' smo seveda več, stv Srno dosegli, zahtevam vodke,. pa.srno se kasneje približali, vodJC 'ZVrSm odbor menil, če jc Pol**!*0 nekaj ponuditi in to iz-v0rn'11' se strinjamo s tem. Dogo-bilj Sni° P°dpisali, čeprav nismo nirnnajr>°U navdušeni nad počasni . Povečevanjem plač. Ljudem k0 £*ko delati, a za to bi bili lah-lain°v na8raJeni Naše plače so s«no h Vobcini- 12 odstotkov srno ?hili maja višje, čeprav tkov^evali najmanj 20 odsto-Neto povprečje je zdaj BEŠTER: »Te težave se že dolgo vlečejo. Ze od prejšnjih vodstev (Krek, Koširjeva) smo dobivali zagotovila, da se bodo plače povečale. Naš cilj je bila uresničitev kolektivne pogodbe. Toda bili smo večkrat zavedeni, vodstvo ni uresničilo zahtevanega. Podjetje je zašlo v hudo krizo, nezadovoljstvo je bilo veliko, začelo se je odpuščanje. Temu je bilo treba narediti korenit rez. Predlagali smo že direktorici Koširjevi, da bi podpisali socialni sporazum, a ga je kar naprej odlagala. Novemu vodstvu smo to spet ponudili. Mnogi delavci so nezadovoljni, češ da zahtevamo premalo. Toda novo vodstvo je pristalo le na take pogoje, ki jih lahko izpolni. Vemo, da je dela veliko, delavcev manjka. Dali smo pobudo, da se režijske službe vključijo v pomoč proizvodnji, a odziv je bil majhen, želeli bi, da bi vsi enakomerno nosili breme sanacije in olajšali trud proizvodnjim delavcem.« Kako da je vodstvo sprejelo pogoje socialnega pakta? RESMAN: »Iz dveh razlogov. Prvi je ta, da po našem mnenju znižanje plač ne more biti edini sanacijski ukrep, saj so že dovolj nizke. Koncept sanacije ERA temelji na povečanju produkcije in zmanjšanju stroškov. Takega pritiska ni mogoče realizirati brez ustrezne stimulacije, plač. Sindikat imamo v sistemu, kakršnega uvajamo, prav tako za pogodbenega partnerja kot vsakega drugega. V poslovnem svetu se je pogodbe treba držati, če pa se je ne moreš, pač dosežeš spremembo ali odlog. Če je bila podpisana kolektivna pogodba, jo je tudi treba upoštevati. Naš socialni pakt, ki je pravzaprav dogovor, kako bomo prišli do izpolnjevanja kolektivne pogodbe, je logična posledica takega pojmovanja. Obstaja pa dilema, ki se imenuje delovna mesta. Naša obveza je ohranjanje delovnih mest in ne "običajna" pot sanacije, kakršno goje podjetja, ki zgolj odpuščajo delavce. Pač pa smo pristaši iskanja trgov in zmanjševanja stroškov. Plače predstavljajo v naših kalkulacijah 18 odstotkov, enako kot pri plačah se da prihraniti tudi pri 82 odstotkih ostalih stroškov.« Kaj s socialnim paktom pridobite? BEŠTER: »To je napredek v primerjavi s prej, ko smo dobivali le obljube. Izpolnjena sta bila že prva dva pogoja, prvi, da je bila plača 18. v mesecu, in drugi, da je bila povečana za 12 odstotkov. Obljubljen nam je bil regres in dogovorjeno, kako se bo plača povečevala naprej. Najnižji sloj, tisti z najnižjimi plačami, pa ni zadovoljen. Od njih se veliko zahteva. Delavci pravijo, da ni problem delati, vendar jih tako malo denarja ne spodbuja.« RESMAN: »Tudi vodstvo dela 10 do 12 ur na dan vključno s sobotami, delamo resno. Naj povem, kaj vse smo morali storiti, da smo izpolnili obljubo o 12-od-stotnem povečanju plač. Prva ovira je bil eno leto blokiran žiro račun (ERO je finančno posloval mimo svojega žiro računa z drugačnimi finančnimi oblikami). Predpogoj, da smo plačo plahko povečali - delavci so leto dni prejemali zajamčeni osebni dohodek - je bila deblokada računa, za kar smo porabili 38 milijonov tolarjev, karje za ERO več kot ena plača. Ce hočemo izpolnjevati podpisane obljube, moramo nujno zagotoviti politiko poslovanja prek svojega računa. Regres v ERO denimo pomeni izplačilo več kot še ene plače. Mi smo obljubili, da bo decembrska plača za 65 odstotkov višja od aprilske, kar je za delavce z nizkimi prejemki sicer majhen, za podjetje, ki jo mora zagotoviti ob prej omenjenih pogojih, pa velik zalogaj.« SV> ta določila torej realna, oziroma pod kakšnimi pogoji? RESMAN: »Pod pogoji izpolnjenega gospodarskega načrta, ki predvideva 32 milijonov mark letne realizacije. To pomeni imeti trg, ki ga imamo. Ovira pa nas marsikaj, od neoptimalne organizacije dela, do problemov z oskrbljenostjo (zaradi preteklih dolgov), vse to utegne ovirati izpolnitev gospodarskega načrta.« BESTER: »Delavci pa niso zadovoljni in tudi ne morejo biti, vse teže jih je prefMčati. Obstaja tudi nezaupanje, do sindikata, vodstva, mojstrov... prevečkrat so bili že prineseni okrog. Vse bi bilo drugače, če bi končno dosegli plače, kakršne ima kolektivna pogodba. Delati pa so pripravljeni.« RESMAN: »Če vodstvo ne bo uspelo izpolniti vseh obljub delavcem, pa ne pomeni, da jih je prevaralo, pač pa so nastopile okoliščine, na katere vodstvo nima vpliva. Denimo inflacija bistveno večja od rasti marke: vsa Slovenija je vezana na izvoz in vsa podjetja na robu tak pretres vrže nazaj.« Kdaj do plač, kijih navaja kolektivna pogodba? RESMAN: »Vodstvo le izraža upanje, da bo to za obletnico prihoda nove vodstvene ekipe (aprila drugo leto). Če bo trend iz gospodarskega načrta izpolnjen, bo tedaj plače mogoče spraviti na 80 odstotkov do kolektivne pogodbe.« Vas podpis socialnega pakta zavezuje, da ne bo stavke? RESMAN: »O tem v sporazumu ne piše ničesar.« Torej lahko pride tudi do stavke? BESTER: »Kot smo se dogovorili 23. aprila na izvršnem odboru sindikata, bo slednji ravnal v skladu z zakoni in dogovori. Ne prevzemamo pa odgovornosti za morebitno samodejno sproženo nezadovoljstvo delavcev, ki prejemajo najnižje plače.» RESMAN: »Moje mnenje pa je, da bi stavka pomenila zaprtje Era. Mislim na štrajk, izhajajoč iz kakih drugih razlogov, kot je neizpolnjevanje dogovorjenih zadev« • D. Z. Zleblr, foto: G. Sl-nik ^enih 90 let Cvenklnova mama iz Les K ' Se, nj se 2apelJcs skozi strme Le- zi$. j(ji n* rnšice skorajda ne opa-s°sed « V '° /akriv;i njen prvi ska cl'>v Jakob, lepa stara Icšan-je z ;jr£v'ca. Pa je kar škoda, saj hi-vasi tektur ohranjeno staro ar ^ r.iC"" n*JMih hišic v vas.. nj| n; 0 gOZda, k vodi jo je pori-sin y> Kospodar Valentin. Vča-$icer t/nal' varčevati z zemljo. 'Sdu JC ,u vsc v brc8u Kolje ij,hS0 Sl Cvenklnove gospođica". ž 'nlc 'ase po malo "garkl- rdeeih i pa so okna P«lna rož, s,ebC|ciar()h»ocvetk; s tankimi sc obračajo za soncem. ^Bile«. °8laša,,, JC lu mirno. Ptice se locku ohV. drcvJU m voda v po-P'Sern o *uhori svojo večno ?Jen rrw. ncdc'jo, 23. in.i|.i. na Srno M ', ,c bll» P" 'ivo 0 lUril^f^i0 V«U«vec |c obiska Nkov cscl nJcnin- olrok- ar utruiPruVnukov« da Je danes |c polna m>/ m Pfav, S' bo že opomogla, r? 'et se*' Jcte vedno Dcvctdc- ar,es ,n rCS ne slavi vsak dan JU Je prišla obiskat Justi nova Dragi od Rdečega križa, pa verjetno še kdo pride. Visoka leta je doživela Nikoli ni verjela, da jih bo. Več kot trideset let ima že naduho, šestnajstkrat so jo že na Golnik peljali, letos pozimi je bilo Se posebej hudo. Domači čaji so jo gor držali, je prepričana. Vse življenje jc nabirala vse tisto cvetje, kar čebele berejo Vedno je tudi kaj v žganje namakala Ašičcvim nasvetom najbolj zaupa. Meglic se je pisala kot dekle, H/ulnckova iz zgornjega konca Leš jc bila Podjeten deklic že od mladega Mama se nikoli ni odpravila na trg prodajal zelenjavo, jajca, maslo, Marija pa se je kar sosedi pridružila, položila svitek na glavo, nanj poln jerbas, pa sta jo po bližnjicah ubrali proti Tržiču. Dobro je vedela, kaj se splača prodajati. To jc bil čas prve svetovne vojne in pomanjkanja Pri njej doma pomanjkanja nikoli niso čutili Toliko se jc vedno pridelalo, da so imeli za življenje Pri čednku na Zg. Otoku se je potem uči'a šivali in že včasih Čvenklnovi mami hodila pomagat. Priden, pameten deklic jc bila in nič čudnega, da so jo Cven-klovni hoteli imeti za tamlado. Sin Peter, izučen krojač, ki se je vrnil iz prve svetovne vojne, bi bil resnično pravšen zanjo, so bile materine srčne želje. 1925. leta sta se z Valjavčevim Petrom res vzela Deset otrok se jima jc rodilo, pet fantov in pet deklet. Zadnja, Ida, že po vojni. Se majhno je vzela davica. Devet pa je še vedno živih. Trdo življenje je bilo v teh bregeh pod Dobrčo. Zemlja je bila težka, kuhala je v peči, prala je v mrzli LešanšČici. Najtežje je bilo seno - "bremena" spravljati iz senožeti. Nikoli ni bilo pri hiši konja, le dva vola in po dve, tri kravice. Te so še danes pri hiši. Hči Micka skrbi zdaj zanje in za mamo in da je vse pri hiši narejeno. Mama Marija je vdova že od 1959. leta. Trideset let je sama vodila hišo. "Mama, kdaj vam je bilo najlepše9" "Nikoli ni bilo tako hudo, da bi ne bilo za preboleti, pa ne tako lepo, da bi ne mogla prehvaliti," mi modro odgovori in si popravi pramen sivih las, ki jih silijo izpod rute. Morda je bilo še najlepše zanjo takrat, ko je bila še otrok, brez vseh skrbi. Pa potem jc bilo lepo, koje z vsemi svojimi otroki hodila v Udin boršt nabirat borovnice ali pa tamle dol na Valjavc, na "grofijo", "malne" obirat. Se danes ji je lepo pri duši, ko vidi otroke iz Cvenklnove gorec nositi zvončke. Tam so vedno radi rasli in od tam so jih ji prinašali tudi njeni otroci. Med vojno je bilo pa hudo. Najstarejšega sina Ivana, ki se je hodil v Tržič k Lukancu učit za kolarja, |C neke noči kar zmanj- Občina Kranj, Sekretariat za družbene dejavnosti objavlja JAVNI RAZPIS I. Za izbiro izvajalca za izvajanje programa usposabljanja osnov računalništva osnovnošolcev (7. in 8. razred) v potujoči računalniški učilnici za šolsko leto 1993/94 1. Program se izvaja na 8 (osmih) prenosnih računalnikih z oznako NB CH 386 SX/40 Mb HDD/20 MHz/2 Mb RAM po osnovnih šolah občine Kranj v 20 skupinah po 15 učencev in traja 70 ur. 2. Sofinancer do 65 % vrednosti cene izobraževanja je občina Kranj, ki priznava vrednost ure v višini bruto vrednosti ure interesne dejavnosti v osnovni šoli, ki jo za tekoči mesec prizna Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. 3. Ponudba mora vsebovati: - podatke iz registrskega sodišča o registraciji podjetja - program poučevanja, ki mora biti potrjen z zakonom določenega pooblaščenega organa - dokazila o strokovni usposobljenosti izvajalcev programa - ceno programa - opis dosedanjega dela in morebitne reference ponudnika. Ponudbo z vso potrebno dokumentacijo z oznako Ne odpiraj -javni razpis za potujočo učilnico, je potrebno predložiti v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Občina Kranj, Sekretariat za družbene dejavnosti. Izbran bo najugodnejši ponudnik. Ponudniki bodo obveščeni o izidu javnega razpisa pisno, najkasneje v 15 dneh po odpiranju ponudb. 4. Vse druge informacije lahko dobite na Sekretariatu za družbene dejavnosti Občine Kranj. II. Za nakup računalnikov in programske opreme za opremo računalniške učilnice po projektu PETRA 1. Predmet razpisa je nakup 8 (osmih) računalnikov za učence in 1 (enega) računalnika za učitelja in nakup 1 (enega) tiskalnika velikosti A4. Vsi računalniki morajo izpolnjevati osnovne zahteve: - IBM PC AT združljiv računalnik - 4 MB pomnilnika RAM - barvna video kartica ločljivosti 800 x 600 pik pri 16 barvah - barvni zaslon - mikro disketna enota 90 mm (3,5") - trdi disk velikosti 50 MB ali povezava v mreži. 2. Licenčna programska oprema mora biti sledeča: • operacijski sistem DOS - okensko okolje Windows verzija 3.1 EE - urejevalnik besedil - program za spoznavanje tipkovnice - program za izdelavo ovojne škatle. 3. Vrednost razpisane opreme znaša 1.200.000,00 SIT. 4. Ponudba mora vsebovati: - podatke iz registrskega sodišča o registraciji podjetja - navedbo računalnikov in računalniške opreme z vsemi ustreznimi karakteristikami - navedbo cene - predvideni dobavni rok - garancijske pogoje - ustrezne reference. Ponudbo z vso potrebno dokumentacijo z oznako Ne odpiraj -javni razpis, projekt Petra, je potrebno predložiti v 15 dneh po objavi razpisa, na naslov Občina Kranj, Sekretariat za družbene dejavnosti. Izbran bo najugodnejši ponudnik, glede na kompleksnost ponudbe, reference, ceno, garancijske in plačilne pogoje. Ponudniki bodo obveščeni o izidu javnega razpisa pisno, najkasneje v 15 dneh po odpiranju ponudb. 5. Vse druge informacije lahko dobite na Sekretariatu za družbene dejavnosti Občine Kranj. TECHNO F0T0 HI-FI VIDEO Ljubljanska 1. KRANJ tel.-fax.: 064/221-112 /za hotelom Jeien/ kalo. Potem je izvedela, da je partizan v Gorenjskem odredu. Tudi mlajši sinovi niso zaostajali. Pošto so nosili za partizani v Kropo, Jelovico, Dobrčo. Nikoli ne bodo izvedeli, koliko noči je prebedela v skrbi in strahu zanje. Najbolj pusto je še sedaj, razmišlja, ko človek ne more več delati, kot je nekoč. Lani je še plet-la. Za vseh 17 vnukov in 16 prav-nukov je spletla volnene nogavice. Ko ji jc zmanjkalo volne, je razparala stare volnene stvari. Vse se da uporabiti, poučuje mlade, nič dobrega se ne sme zavreči. Ko bi malo bolje videla, bi še šivala. Pa ne more več udeti v ši-vanko. Sem in tja še kaj postori po hiši in vsak dan še stopi do svojega prvega soseda, Sv. Jakoba. Stara prijatelja sta postala, saj se vendar poznata že celih devetdeset let. Konec koncev ji je od vseh starih znancev ostal le še on. Ona je danes njegova najstarejša krajanka. In želje? Prav nobenih posebnih nima človek pri devetdesetih letih. Da bi se le otroci dobro imeli in se med seboj razumeli, bi bila najbolj vesela. Ni pomembno, koliko človek ima, važno je, kako živi in kakšen je. Njiv, gmajn in bogastva nihče ne vzame s seboj na oni svet, še ce-karja ne! • D. Dolenc Slepi v radioamaterskem klubu Skofja Loka, 28. maja - V škofjeloškem Centru slepih že od leta 1988 deluje radioamaterska sekcija, ki danes združuje 59 članov. Vanjo niso vključeni le srednješolci, ampak tudi drugi radioamaterji z motnjami vida na Gorenjskem in drugi radioamaterji brez težav z vidom. Ker se delo sekcije bogati iz leta v leto, radioamaterstvo pa veliko pomeni zlasti slepim, so sklenili ustanoviti svoj klub. Ustanovni občni zbor kluba z imenom LUBNIK bo 29. maja 1993 ob 10. uri v Centru slepih v Škofji Loki. Delovnemu programu bo sledilo družabno srečanje. • S. Saje GAULOISES BLONDES KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavlja Mirna Pavlovec, v galeriji Mestne hiše pa razstavlja slike in grafike Nataša Pi-čman. V Stebriščni dvorani Mestne hiše je na ogled razstava Poslikano pohištvo na Gorenjskem - iz restavratorske delavnice. V galeriji Pungert razstavlja fotografije Diego Andres Gomez, V snack baru Vanesa v Gradu pri Cerkljah razstavlja portrete in krajine slikar Damjan Štirn. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled retrospektivna razstava (ilustracije, lutke) akad. slikarja Fojia A. Zor-mana. V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava Likovna ustvarjalnost učencev osnovnih šol občine Jesenice. Na OŠ Tone Čufar je na ogled razstava Mladi slovenski fotografi. V bistroju Želva in v pizzeriji Bistr'ca v Mojstrani se z akvareli in akrili predstavlja Milena Rupar iz Ljubljane. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici pa je razstava risb Ane Cajnko iz Ljubljane. VRBA - Prešernove hiša je odprta vsak dan od 9. do 16. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 16. ure, ponedeljek zaprto. DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša je odprta vsak dan od 10.30 do 13. ure, ob nedeljah od 11. 30 do 17.30, ponedeljek zaprto. KRANJSKA GORA - Liznjekova domačija je odprta od 10. do 17. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 16. ure, ponedeljek zaprto. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše razstavlja male plastike in slike akad. kipar Lovro Inkret. V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavlja fotografije Ivan Pipan. BLED - V hotelu Toplice razstavlja akad. slikar Andrej Jemc. SKOFJA LOKA - V galeriji ZKO-Knjižnica so na ogled grafike Petra Jovanoviča na temo pesniške zbirke Pesmi štirih. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan od 9. do 17. ure, razen ob ponedeljkih. V okroglem stolpu je na ogled razstava Vran v mineralih in rudah v Žirovskem vrhu V galeriji Fara razstavlja fotografije Mark Nedzbala, arhitekt iz ZDA. V galeriji Ivana Groharja razstavlja slike akad. slikar Bogdan Vrčon. V galeriji Loškega muzeja je na ogled razstava Slovenski časopisni strip avtorja Iztoka Sitarja. TRŽIČ - V Paviljonu NOB razstavlja akad. slikarka Maja Do-lores Šubic. V Kurnikovi hiši je na ogled razstava Hotaveljc skozi čas avtorja prof. dr. Antona Ramovša. KAMNIK - V kavarni Veronika razstavlja grafike Dušan Sterle. LJUBLJANA - Muzej novejše zgodovine, Celovška 23, je odprt vrak dan od 10. do 18. ure, razen ob ponedeljkih. Vstopnine ni. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: GLEDALIŠČE - V Prešernovem gledališču bo danes, v petek, ob 20. uri bodo ponovili komedijo Evalda Flisarja KAJ PA LEONARDO za abonma petek II, konto in izven. Gostuje Mestno gledališče ljubljansko. Predstavo bodo jutri, v soboto, ponovili za abonma sobota II, konto in izven. V ponedeljek pa to ljubljansko gledališče igra za abonma modri, konto in izven, v torek, 1. junija, pa za abonma rumeni, konto in izven. KRANJ: RAZSTAVA - V Mali galeriji v Mestni hiši bodo danes, v petek, ob 19.30 odprli razstavo likovnih ustvarjalcev mlajše generacije. Društvo slovenskih likovnih umetnikov Kranj je povabilo k razstavljanju akad. kiparko Anjo Šmajdek, akad. slikarja in grafika Marka Andloviča, akad. slikarja Gregorja Kokalja in akad. slikarko Natašo Ribič. KRANJ: KONCERTe - V dvorani Gimnazije bo danes, v petek, ob 20. uri letni koncert pevskega zbora Musica viva Kranj pod vodstvom Nade Kos. Spremljava na klavirju Arne Mavčič. Program bo povezoval Janez Dolinar. RADOVLJICA: KONCERT - V preddverju radovljiške graščine bo jutri, v soboto, ob 20.30 koncert Mešanega pevskega zbora Anton Tomaž Linhart pod vodstvom Jureta Dobravca in Ženskega pevskega zbora Milko škoberne z Jesenic pod vodstvom Primoža Kerštanja. ŽELEZNIKI: KONCERT - Mešani pevski zbor Domel Železniki prireja jutri, v soboto, ob 20. uri v kulturnem domu koncert z naslovom Peli so jih mati moja. Kot gost večera bo nastopil ženski trio iz Sorice. KAMNIK: KONCERT - V frančiškanski cerkvi bo jutri, v soboto, ob 20. uri koncert iz cikla Musica aeterna. Pod naslovom Marijine majniške pesmi bodo nastopili slovenski vokalni solisti (med drugimi tudi Dragica Čarman, Irena Baar - Vremšak, Dunja Spruk, Sabira Hajdarevič, Jože Kores, Zoran Potočan in drugi). Pod umetniškim vodjem Sama Vremšaka bodo solisti peli tudi združeni v zboru. Spremljava na orglah - Marija Holcar. SEJEM SODOBNE UMETNOSTI Ljubljana - Na Gospodarskem razstavišču bodo v nedeljo, 30. maja, odprli Mednarodni sejem sodobne umetnosti AAF - Ars antiques fair. Prireditev, že tretja po vrsti, bo trajala do četrtka, 3. junija. V treh letih obstoja se je AAF razvil v sejem, ki uspešno sledi podobnim sejmom v Madridu, Frankfurtu, Milanu in Gentu. Letos bo v hali B razstavilo umetnine 55 razstavljalccv z deli več kot 250 umetnikov. Sodelujejo vse pomembnejše slovenske galerije in antikvariati, umetnine pa bo razstavilo tudi 17 tujih galerij iz devetih držav. Vrhunec prireditve bo gotovo avkcija v četrtek, 3. junija, ob 18. uri. Skupina strokovnjakov Sothebvs Auctions bo v času sejma ovrednotila umetniška dela in druge dragocene predmete, ki jih bodo prinesli obiskovalci v ocenitev. • L. M. Mednarodno pisateljsko srečanje Bled 93 Podjetje PEKO organizira ob 90 - fetnici DAN ODPRTIH VDAT Vse, ki vas zanima, kako nastaja čevelj, vabimo, da nas obiščete v soboto. 29. maja 1993, od 8. do 12. ure Prisrčno vabljenih Tovarna obutve Peko Tržič MED EVROPSKO BOSNO IN BALKANSKO EVROPO Bled - Na letošnjem 26. mednarodnem srečanju pisateljev, ki ga je v hotelu Park organiziral Slovenski center Pen, so udeleženci, med njimi poleg slovenskih tudi okoli 60 pisateljev iz evropskih dežel, pa tudi iz ZDA in celo Kitajske, razpravljali na biblično vprašanje Mar sem jaz varuh svojega brata? Temo blejskega srečanja je predlagal generalni sekretar mednarodnega Pena Alexander Blokh, zaobjema pa vsekakor pisateljski odnos ne le do vojne v Bosni, pač pa odnos in odgovornost do žrtev rasnih, socialnih, etničnih in drugih agresij sploh. Tako kot lani se posredno preko izbrane teme tudi letos pisatelji, ob njih pa seveda tudi filozofi in drugi razumniki sprašujejo, kakšna je vloga intelektualca, pisatelja še posebej, v današnjem času. Lani so na Bledu pisatelji primerjali moč besede z močjo peresa in na temo tega svojega pisateljskega simbola iskali odgovore tudi zaradi začetnih napadov na Sarajevo v emocionalno napetem vzdušju. Letos tega sicer ni manj, vendar pa se zdi, da je pogled v Pandorino skrinjico, kot je nekje zarisal poljski pisatelj in tudi eden od modera-torjev na letošnjem pisateljskem srečanju Adam Michnik, tako osupljivo temen, prihodnost črna od nacionalizma, rasizma, zatiranj ljudi vsake vrste, da bi zato morala biti pisateljska beseda ne manj pač pa vse bolj glasna. Če se je zdelo, da lahko Evropa že leta 1989 pozna v duhu svojih združevalnih teženj praktično večino odgovorov o skupni evropski prihodnosti, pa se zdi, da je danes razmišljanje o demokraciji na vseh straneh dlje, kot je kdaj bilo. Na to je v svojem pozdravu evropskim pisateljem opozoril Aleksander Blokh, predstavnik PEN. Pozval je pisatelje, naj ne dopustijo, da bi disidentski duh leta 1989 prehitro izginil zaradi politične, gospodarske krize in brez dvoma tudi krize kulture. Demokraciji, človekovim pravicam in kulturi - tem vrednotam se mora pridružiti tudi tako imenovana nova solidarnost. Na nenehno prisotno vprašanje, na katerega pa je sila težavno najti odgovor - zakaj človek ubija drugačne po narodnosti, rasi, prepričanju je zanimivo razmišljanje razgrnil hrvaški pisatelj in esejist Mirko Mirkovič. Žalostni razkol v člo- veških možganih zmožnih po eni strani sijajnih umetniških in znanstvenih dosežkov, po drugi strani pa sposobnost v imenu iracionalnega in instinktivnega zapadati v najtemnejše norosti se nenehno ponavlja v človeški zgodovini, ob tem pa človek ne postaja drugačen. Zato je tudi mogoče, da se po stoletjih grozovitih verskih vojn ljudje kot v nekakšnem gledališču krutosti ubijajo podobno kot nekdaj tudi na pragu tretjega tisočletja v balkanskem amfiteatru polnih trupel, na katera bolj ali manj neprizadeto - sposobna le simpatij in žalosti, ukrepanja pa ne - z višin gleda evropska demokracija visokih principov. Iskati prave besede, nenehno razmišljati o vsem tem je vsekakor tudi pisateljska naloga. Toda treba je vendar razmišljati drugače, se je s pisateljskim kolegom strinjal slovenski pesnik Veno Taufer, ki je na zanimiv način razložil nenehne poskuse razlag o vzrokih dogajanj v Evropi in na balkanskih tleh sploh. Po njegovem se je s simboličnim izginotjem berlinskega zidu porušil tudi navidezni zid med dvema ideologijama, Predstavitev Jovanovičeve grafične mape LIKOVNOST OB POEZIJI Skofja Loka - V galeriji ZKO-Knjižnica škofjeloške knjižnice Ivana Tavčarja so v ponedeljek zvečer predstavili bibliofilsko mapo risb Petra Jovanoviča. zahodno in vzhodno, ki sta se v svoji čistosti lahko vzdrževali prav zaradi nasprotij, predvsem iskanja zunanjega sovražnika. Sesutje te vzdrževane napetosti je v svojem srku podrlo tudi poprej navidezno trdne vrednote, tudi take, kot so človekove pravice, solidarnost, kultura. Vse te atribute je nesrečna Bosna zaradi stopnje svoje tolerance kot nekakšna evropska vizija integracije tudi imela. (Ne nazadnje je menda kar okoli 80 odstotkov zakonov v Sarajevu narodnostno mešanih). Ali je bil prav tolerantnost do kultur drugih tudi eden od vzgibov po ponovni Čistosti kulture, ki jo je pač treba doseči z razbitjem teh in drugih vrednot. Ali ni potem vizija integriranega sožitja, kar je bosanska država uspevala vzdrževati že davno pred evropskim modelom, več ali manj prazen up načrtovalcev evropskega doma narodov? Predsednik Slovenskega centra Pen Boris A. Novak je poročal tudi o humanitarni dejavnosti slovenskega Pena od oktobra 1991 do maja letos. Finančno pomoč je v tem času prejelo 23 pisateljev in člani njihovih dru lin. Večinoma gre za pisatelje, ki so pribeiali iz Bosne in Hercegovine, pomoč pa so prejeli tudi tisti pisatelji iz Srbije in Črne gore, ki so zaradi svojih stališč morali zapustiti svojo domovino. Od novembra lani pa pomoč pisateljem pošiljajo tudi v oblegano Sarajevo. Dobilo jo je 140 pisateljev, književnih prevajalcev in drugih umetnikov in intelektualcev. Slovenskemu Penu je pri tej njegovi humanitarni dejavnosti finančno pomagat tudi mednarodni Pen s čeki Emergency Fund sklada. Je v teh okvirih sploh možno najti sprejemljivo razlago na biblično zastavljeno razmišljanje, kje je odgovornost za nepravičnost v svetu. Žalostno nepravičen je ta svet, je na analizi osebnih, družinskih izkušenj in židovske usode ugotavljal Ralph Angel. Ni možna enakost različnosti, enakost je le v asimilaciji, kulturni in siceršnji - je sicer racionalna in ne brez resigniranosti ugotavljal ta ameriški pisatelj. Nasprotno pa je bil Boris Pahor glede na te ameriške izkušnje o evropski praksi v prihodnje le nekoliko manj resigniran, a zato nič manj zaskrbljen. Tako razglašena zahodna demokracija nekaterih držav namreč vse doslej še ni povsod zmogla sprejeti deklaracij o zaščiti manjšin. Zaradi bližine tragične vojne v najbližji soseščini se je razprava na tem pisateljskem srečanju razumljivo največ vrtela prav okoli te teme. Moderator pogovora Miloš Mikeln je celo pripravil zanimiv referat, v katerem odgovarja na vprašanje, zakaj vojne na tleh bivše Jugoslavije. Z vzroki razpada se je ukvarjala tudi Svetlana Slap-, šak, profesorica klasičnih jezikov, ki se je zaradi kritike srbskega nacionalizma morala umakniti iz Beograda. Drugačne izkušnje je imela Valerija Skrinjar-Tvrz, pisateljica slovenskega rodu iz Sarajeva, ki je na svojo koži skusila, koliko je vredna solidarnost enega krompirja in kozarca vode v obleganem mestu, ki mu usodo kot tudi vsej Bosni v imenu svojstvene pravičnosti, kot je rekel pesnik in publicist Josip Osti, krojijo nekakšni današnj1 "bogovi" v kraljevski igri šaha. v kateri se žrtvuje vse, samo da se ohranijo zgolj "kraljevske figure. Ali kot se je vprašal Igor Torkar - mar so že vsi p°' stali Kajni, so pobili že vse Abele? Dilemo, ki jo je p° mnenju Aleša Debeljaka zmogla najbolje razrešiti le AntigO' na, bosta Evropa in svet očitno nenehno premlevala, vse dotlej, dokler bodo pred idealom J spoštovanjem življenja - ime') prednost nekakšni "parcialn' interesi". # l^ea Mencinger, i°" to: Gorazd šini k /uspešen\ * posel propaganiiii.i p I OBJAVA I ^k v Gorenjskem glasu m*- Tokratna grafična mapa, že četrta po vrsti na literarno temo, je nastala na pesniško zbirko Pesmi štirih, ki je prav pred kratkim doživela tudi svoj tretji ponatis. Predstavitev grafične mape, ki jo spremlja tudi izbor grafik predstavljenih na razstavi, jc bil vsekakor nekaj posebnega. Poleg občinstva, ki je dodobra napolnilo tesne galerijske prostore, so se tega dogodka udeležili tudi vsi štirje pesniki, ki so posredno navdihnili Jovanovičeve risbe Ki jetan Kovic, Ciril Zlobec, Janez Menart in Tone Pavček V spremni besedi k mapi, v katerih izbor treh pesmi vsakega pesni ka spremljan« tudi po tri grafike, jc Andrej Pavlovec /.tpis.il, dl slikarju ni do ilustracije pesniške vsebine, pač pa za barvni likovni dogodek, svojsko stvaritev in ponazoritev pesnikove misli. Likovni dogodek je dopolnila tudi glasba flavte in kitare (Petra Jo-vanovič in Uroš Lovšin z Glasbene šole Skofja Loka). Grafična mapa Pesmi štirih je v nakladi 150 (podpisanih in oštevilčenih i/ vodov) izšla pri Družini, izid pa so finančno podprli Alpma Žili, Termo Skofja i oka m (iorenjski glas Ki.ini • L. Mencinger, fo-tOl (.orazd Sinik DVA GLEDALIŠKA FESTIVALA Ta konec tedna se v Murski Soboti odvija srečanje slovenski otroških gledališč. V organizaciji Zveze kulturnih organizacij S'£j venije se bo predstavilo enajst gledaliških in lutkovnih skupin.» so jih selektorji na osnovi regijskih pregledov uvrstili na to sreč*' nje. Med gorenjskimi skupinami bodo nastopili: Lutkovna **** pina Zvezdice OS Cvetko Golar iz Škofje Loke z Andcrsenov* Kraljično na zrnu graha in Otroško gledališče Odprta marcla O Antona lomaža Linharta Radovljica / Jakobinc Bračičeve K** I jem Matjažem. Prihodnji konec tedna pa se na Ptuju začenja Mladinski k'c4j. liški in lutkovni festival, na katerem bo nastopilo kar 21 fl'c ,j škili skupin i/ vse Slovenije. Med njimi imajo pomemben d*' tudi gorenjske gledališke skupine: Lutkovno gledališče Ki ml stop.i s Kovačičevičevo lutkovno predstavo Dva /merjavca, G' dahška skupina (iimna/i|e Skofja I oka / Vnvccvmi Hrbol.U'^1' psihohondrom in kranjske Lutke čez cesto / Ele Perocije /,a" violinskim ključem* L. M. >JEHGLA$ GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Nemško posojilo za slovensko telefonijo Prvo večje posojilo za podjetje Iskratel je podpisalo z nemško razvojno banko pogodbo o 20 milijonih mark posojila 2a razvoj slovenske telefonije. Strmol pri Kranju, 25. maja - Podjetje Iskratel iz Kranja, katerega 4'~ odstotni lastnik je nemški koncem Siemens, je z nemško razvojno banko DEG podpisalo pogodbo o 20 milijonov mark posojila za r*zvoj slovenske telefonije. Dogodek je izjemno pomemben, ker gre P° osamosvojitvi Slovenije za prvo večje posojilo na podjetniški ra-v«i, kar govori o tem, da tujci vse bolj zaupajo samostojni Sloveniji. Posojilo je namenjeno financiranju proizvodnje telekomunikacijske opreme, ki jo bo •sanjsko podjetje Iskratel dobavilo osmim slovenskim PTT Podjetjem, med njimi je tudi Kranjsko. Iskratel bo o besedah direktorja Andreja Polenca izdelal 80 odstotkov opreme za razvoj slovenske telekomunika-C|jske infrastrukture, gre predvsem za telefonske centrale E^SD, ki jih v Kranju izdelu-JeJo po Siemensovi licenci. sprave so trajale štiri leta Sodelovanje Iskratela in ncrnške razvojne banke Deutsche Investitions und Ent-^cklungsgesellschaft (DEG) j? Kčlna v obliki dolgoročnega '•nančnega posojila je bilo Dredvideno že pred štirimi leti. Yendar se je zaradi osamosvo-JUve Slovenije sklenitev posla ^vlekla in do podpisa je prišlo Se'e sedaj. Posojilo bo Iskratel lahko y/ačal osem let, začetek odpla-Cevanja pa je odložen za tri le- ta, posojilo pa naj bi vrnili v desetih polletnih obrokih. Garant posojila je Ljubljanska banka d.d. Ljubljana. Iskratel posluje z dobičkom Družba Iskratel je bila ustanovljena oktobra 1989, 53-od-stotni delež je v lasti Iskre Telekom, 47-odsotnt delež pa ima nemški koncern Siemens. Po Nemška razvojna banka DEG iz Koelna je lani namenila 48 dolgoročnih finančnih posojil v 27 dežel v višini 324,9 milijona mark. Financirala je vrsto dejavnosti, predvsem finančne institute, turizem, tekstilno kemično industrijo, gradbeništvo, kmetijstvo itd. Doslej pa je financirala 562 projektov v 92 deželah v višini 3,3 milijarde mark. Nemški gostje so bili optimistični tako glede političnih kot gospodarskih razmer pri nas. Direktor nemške razvojne banke Georg Heuss je celo dejal, da naj bi Slovenija postala podobna Švici. Slovenijo je ocenil kot pozitivno naložbeno okolje, ki ima dobro infrastrukturo, izobraženo delovno silo, tržno usmerjeno vlado, trdno valuto in padajočo inflacijo, moti le vse večja brezposelnost. Prav posojilo seveda zagotavlja delo za veliko ljudi. njegovi licenci izdelujejo telefonske centrale E WSD ter telefonske centrale SI 2000, ki so plod lastnega znanja. Ustanovni kapital je znašal 52,3 milijona mark. Na začetku je bilo v Iskrate-lu zaposlenih 1.607 ljudi, ob koncu lanskega leta 1.141, od tega jih ima 30 odstotkov visoko ali višjo šolsko izobrazbo, 35 odstotkov pa srednjo. V razvoj vlagajo 12 odstotkov letnega prihodka. Iskratel od vsega začetka posluje pozitivno, lani je dobiček znašal 0,7 milijona mark. Obseg prodaje so od 85,7 milijona mark leta 1989 povečali na 127,1 milijona mark v lanskem letu. Investicije so v tem obdobju znašale 29 milijonov mark, potemtakem 8 milijonov mark letno. Izvoz hitro narašča Velik udarec za Iskratel je bila seveda izguba jugoslovanskega trga. Na drugem mestu je bila nekdaj prodaja v Bosno in Hercegovino, kjer zdaj divja vojna. Na Hrvaško zaradi konkurence Nikole Tesle nikoli niso veliko prodali, bolj se jim pozna izpad Srbije. Največ trenutno prodajo v Makedonijo, kjer prodaja znaša od 6 do 7 milijonov mark. Zelo pomemben trg je bila tudi Sovjetska zveza, kjer se je prodaja prav tako zmanjšala. Zaradi meddržavnega dogovarjanja postaja še privlačnejši češki, slovaški in poljski trg, saj naj bi odpravili 13 do 15-od-stotne carinske in druge ovire. Iskratel se zaradi tega vse bolj osredotoča na domači trg, zelo pomemben pa je zanjo nemški in turški trg. Delež izvoza v celotni prodaji je leta 1989 znašal 33,4 odstotka, lani se je povzpel na 55,8 odstotka, letos računajo na 70-odstotnega. • M. Volč-jak Aprilske ocene Bajtovega inštituta Nič razveseljivega v proizvodnji ■^daljnje se negativna gibanja v slovenski blagovni menjavi s tujino in zunanjetrgovinski primanjkljaj je v prvem četrtletju že znaten. n-rani- 'naja - Po hitrem februarskem padcu industrijske proizvod-Je bil padec nekoliko manjši marca, po prvih podatkih še za jši aprila, vendar pa imamo, kot vse kaže opravka s po- br nmaJem navzdol, kot smo ga doživljali avgusta in septem-ok* . e ** k° 10 nadaljevalo aprila in maja, se bo komaj začeto pratVanJ° gospodarstva na začetku letošnjega leta spet končalo, b|j an*lirt •l!)er' direktor direkcije za izobraževanje, k Pr' 'Vivt>,,, Evrope, in Juan Maria Ballister, vodja oddelka "Urno dediščino pri Svetu Evrope. ^'K i '-°ko Ma prišla na povabilo slovenske vlade, republl '''vod,, /A varstvo kulturno dediščine m Ločanov, da hi i/ Skofj, yul'1111,111 ,,u oceno razmer v starem jedru Skofle Loke. edini :_ ?!ca sc namreč poleg štirinajstih drugih evTOpskil ijslih drugih evropskih mest mednarodno tehnično pomoč pri Vchi I ^»"vcniic poteguje za n če i Vr°pe zj prenovo mesta, dJobi|a .°.mncnJc torkovih gostov ugodno in če bo Skolja 1 oka Cetku ,"n'Cno pomoč - odločitev o tem bo bržkone padla v za-So,oči,U \ v Strassbourgu potem pridi \ tisočletno mesto ob !&tl|l|i Vcn Sor skupina mednarodnih strokovnjakov, ki bodo l' °''a u.SVe,OVaniem problem prenove osvetliti in razrešiti. To edit'ov 1,1 ,luli ^kočna deska /a pridobitev mednarodnih h*' ^ tUdI prtnovo Za Svet Evrope jc Slovenija kot mlada drža-°'j ra- "a P()^rofJu prenove starih mestnih in vaških jeder ni Prcdsj Uo,!','"° °rgani/irana, nedvomno zanimiva. 08led',Vt *' Sut'' I V,(MH" •<» gostitelji v torek popeljali tudi Jl,r,i* žc|c|S c8:« mestnega jedra. Železnikov in Sorice. S tem so P*1 s;lril)) \ Predstaviti vso širino problema prenove, ki ni omeje-Jt>|0vf 1,1 sla,,) mestno jedro, pač pa tudi na številna vaška • haj maja unesel, je seveda veliko vprašanje, zaskrbljenost pa bo seveda toliko večja, če se bo. Zunanjetrgovinski primanjkljaj narašča Marca so se negativna gibanja v blagovni menjavi s tujino nadaljevala in izvoz je bil za približno 20 odstotkov manjši kot v lanskem prvem četrtletju, uvoz pa večji za 8 odstotkov. To je povzročilo primanjkljaj in v primerjavi z lanskim v tem času se je "zredil" za skoraj pol milijarde dolarjev. Nekaj negotovosti pa pri tem podatkih ustvarja upoštevanje oplemenitenja po bruto načelu, na Baj-tovem inštitutu pravijo, da bi bil za Slovenijo, ki ima v izvozu znaten del oplemenitenja oziroma storitev primernejše neto načelo. Bruto načelo namreč lahko navideno prikazuje izjemno odprtost gospodarstva, storitve pa seveda niso korak naprej, temveč korak nazaj v izvozni uveljavitvi. Zunanja zadolženost stagnira Zunanja zadolžitev se v letošnjih prvih treh mesecih ni povečala, svoje dolgove tujini Slovenija redno servisira. Ker ni odkupov slovenskega dolga, nekaj odobrenih kreditov pa bo realiziranih še letos (npr. za dravske elektrarne), lahko pričakujemo, da se bo letos slovenski zunanji dolg povečal. Tolar drsi hitreje od inflacije Pri oblikovanju tečaja se nadaljuje napovedano hitrejše drsenje od domače inflacije, zato jc za razliko z lanskimi prvimi meseci tolar rahlo izgubil vrednost v primerjavi s tujimi valutami. Cene na drobno so se v štirih mesecih povečale za 7,9 odstotka, cene industrijskih izdelkov za 5,4 odstotka, po srednjem tečaju Banke Slovenje pa je tolarska cena marke porasla za 8,5 odstotka, dolarja pa za 6,2 odstotka. Ker podjetniški in menjalniški tečaj tolarja še naprej drsita, pri cenah pa ni znakov hitrejše rasti, je podobno dinamiko moč pričakovati tudi v naslednjih mesecih. Svetovno gospodarstvo na poti z recesije? Napovedi IMF in The Eco-nomista kažejo na rahlo izboljšanje konjukture v zahodnem razvitem svetu v letošnjem letu, bolj izrazito pa naj bi bilo prihodnje leto. S tem bi se seveda izboljšali zunanji pogoji našega gospodarjenja. Za države Vzhodne Evrope in bivše Sovjetske zveze pa napovedujejo zmanjšanje padca družbenega proizvoda in inflacije. Cene se umirjajo Aprila so se cene na drobno povečale za 1 odstotek in bile tako za 36,6 odstotka višje kot aprila lani. Zanimive so primerjave z dolgoletnimi povprečji, ki kažejo, da so odkloni navzdol zdaj največji pri mleku (ki ga je preveč!), medtem ko so cene industrijskih izdelkov, tako živilskih kot neživilskih blizu "normalnim". Odstopanja navzgor pa so največja pri zdravilih, sredstvih za izobraževanje, nekaterih storitvah, kmetijskih zaščitnih sredstvih, skratka tam, kjer niso na prepihu mednarodne konkurence. • M. V. Projekt Karavanke Investitorji čakajo državo Denar, ki so ga dosedaj tri podjetja, Kompas - MTS Ljubljana, Petrol Ljubljana in Živila Kranj, vložila v izgradnjo objektov na počivališču Jesenice, je trenutno mrtev kapital, saj avtocesta Vr-ba-Hrušica najverjetneje ne bo odprta 1. septembra. Jesenice, 25. maja - Za avtocesto Vrba - Hrušica so iz letošnjega proračuna namenili 1,76 milijarde tolarjev, kar pa še vedno ne zadostuje, da bi cesto v resnici dokončali in predali namenu do predvidenega roka, 1. septembra. Dodatnih štiristo milijonov tolarjev bi omogočilo dokončanje ceste, vendar je vprašanje, kako jih zagotoviti. Eno od možnosti ponujajo tudi predstavniki Kompasa in Pe-trola, ki bi bili pripravljeni kreditirati dokončno usposobitev ceste, s tem pa bi si hkrati zagotovili, da njihovi objekti, ki so jih že zgradili, ne bodo propadali. Vendar morata kredit, ki bi ga obe podjetji zagotovili sprejeti vlada in parlament. Vse je torej odvisno od države. % Na počivališču Jesenice Kompas - MTS Ljubljana gradi objekte za turistično, gostinsko dejavnost, informativni center z najsodobnejšo opremo in menjalnico. Kasneje, v drugi fazi gradnje naj bi postavili še hotel in štiri manjše gostinske objekte. Dosedaj so porabili za gradnjo treh objektov (info center, motel, niz lokalov) 200 milijonov tolarjev, kar je petina vseh vloženih sredstev. Gostinsko trgovsko informativni center bi moral zaživeti že letos, ker pa cesta po mnenju člana Projektnega sveta, Dušana Železnika iz Kompasa, ne bo odprta 1. septembra, to ni verjetno. Za dokončanje ceste bi nujno morali najti sredstva na ravni države. Petrol gradi dva bencinska servisa z najsodobnejšo opremo, (ponudbo avtomaterialov, olj, mazil, hrane, pijače in sladoledov). Njihovi objekti so zgrajeni 90-odstotno, vrednost investicije pa 250 milijonov tolarjev. V mesecu juliju bodo objekt že tehnično pregledali, finalna dela pa potem trajajo še dober mesec ali mesec in pol. Če cesta ne bo zgrajena do septembra, bodo morali objekt konzervirati, pozimi ogrevati, skratka "to je denar, ki leži v zemlji", pravi predstavnik Petrola Matjaž Cimperman. V tem času, ko gradijo na počivališču Jesenice, bi lahko zgradili z istim denarjem že tri bencinske črpalke! Edini med investitorji, ki kasnijo, so Živila Kranj. Franc Pegam pravi, da so začetne obveznosti sicer poravnali, nato pa ugotovili, da je rentabilneje, če lovijo zadnje roke za izgradnjo objektov. Tako bodo izgubili manj denarja, vendar s tem že nekoliko ovirajo druge, kar tudi sami priznavajo. V gradnjo samopostrežne trgovine s prilagojeno ponudbo, ki bo stala na izstopni strani iz naše države, so dosedaj vložili 77 milijonov tolarjev, kar je cena infrastrukture. Ostala dela jih bodo po predvidevanjih stala še dodatnih 300 milijonov tolarjev. Predstavniki Kompasa in Petrola, ki bi kreditiriali dokončanje ceste, bi to storili edino, če bi bila cesta potem dokončana do oktobra. Država pa bo morala malce "poskočiti", če bo hotela avtocesto in počivališče Jesenice do takrat. • M. Polajnar Peternelj ki CLKK TRO IISI BPLOdNA MONTAŽA HIDROMONTAŽA d.o.o. MARIBOR objavlja na podlagi sklepa Upravnega odbora podjetja razpis za zbiranje ponudb za odprodajo nastanitvenega objekta na Jesenicah. Prodajlec EM Hidromontaža, d.o.o. Maribor obvešča potencialne kupce, da namerava prodati nastanitveni objekt v Kejžarjevi ul. 22 na Jesenicah. - objekt v skupni koristni površini 720 m2 je v celoti podkleten, enonadstropen z urejeno mansardo; - parcela št. 1170 k.o. Jesenice v izmeri 1101 m2. Ostali podatki: - osnovna prodajna cena objekta vključno z zemljiščem znaša 392.414 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila, - prometni davek ob sklenjeni pogodbi plača kupec. Posebni pogoji: - Potencialni kupec se bo zavezal, da bo z nakupom hiše prevzel obveznosti do najemnika, s katerim ima prodajalec sklenjeno najemno pogodbo za sobo, kuhinjo, predsobo in kopalnico z WC-jem kot stanovanjsko celoto in posebej dve sobi. Vsi navedeni prostori so v pritličju in merijo 57 m2 netto površine. - Prodajalec se bo ob sklenitvi pogodbe odločal glede na razpisne pogoje in ponudbe morebitnih kupcev. - Rok za prijavo na razpis in oddajo ponudbe je 15 dni po objavi razpisa. - Morebitni kupci morajo svoje ponudbe oddati v zaprtih ovojnicah na naslov prodajalca najkasneje zadnji dan roka za razpis pod oznako "Prijava na razpis za odkup nastanitvenega objekta Jesenice". - Interesenti morajo varščino v višini 5 % od prodajne cene v tem razpisu v obliki virmanskega naloga vplačati na ŽR prodajalca št. 51800-601-14606 pri SDK Maribor. - Potencialni kupci morajo pred končanim razpisom skupaj s ponudbo predložiti dokazilo o plačilu. - Ob sklenitvi pogodbe se bo varščina upoštevala kot delno plačilo kupnine, sicer pa bo prodajalec varščino vrnil na ŽR interesenta takoj, ko bo postopek o izboru najugodnejšega ponudnika končan. - Pogoj za veljavnost sklenjene pogodbe je pridobitev soglasja agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo. Rok plačila kupnine je 5 dni po pridobitvi soglasja agencije. - Morebitni kupci bodo o izbiri najugodnejšega ponudnika obveščeni najkasneje v osmih dneh po končanem razpisu. - Postopek za izbor najugodnejšega ponudnika vodi komisija, ki jo imenuje Upravni odbor prodajalca. - Najugodnejši ponudnik mora pogodbo skleniti najkasneje v 8 dneh po prejemu obvestila, da je izbran kot najugodnejši ponudnik. KEMA Cl HIDROIZOLACIJSKI MATERIALI HIDROVEZNE MALTE INDUSTRIJSKI PODI GRADBENA LEPILA FUGIRNE MASE Prodaja na Gorenjskem Cementni izdelki DRAŠLER PrimskovD - Kranj Informacije tel. 211-317 POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Na slovenskem avtomobilskem trgu Daevvoo in C0ME2US Potem ko je pred leti na slovenski (in takrat še jugoslovanski) avtomobilski trg uspešno prodrl korejski Hvundai, je tik pred letošnjim slovenskim avtomobilskim salonom podjetje COME2US podpisalo pogodbo s korejsko korporacijo Daevvoo. Pogodba je neposredna in za začetek nastopa na slovenskem trgu bo COME2US zastopal in uvažal avtomobile. Letos naj bi bil to model daevvoo racer, ki je narejen po licenci General Mo-torsa. V bistvu gre za kopijo oplovega kadetta, prirejenega ameriškemu okusu. Slovenskim kupcem bosta na voljo osnovni izvedbi in športno ukrojeni GSI. Prvi bo z vsemi dajatvami (ne glede na karoserijsko izvedbo štiri ali pet vrat) stal 11.810, GSI pa 13.080 dolarjev z vsemi dajatvami. Prodaja in poprodajne aktivnosti bodo potekale preko prodajne in servisne mreže, pooblaščeni prodajalec in serviser pa bosta tudi v Kranju. Tri sejemske prireditve hkrati Mednarodni sejem sodobne umetnosti in antikvitet Na razstavišču Ljubljanskega sejma se bo v nedeljo, 30. maja, začel že tretji mednarodni sejem AAF - ARS ANTIQUES FA-IR, naslednji dan pa se mu bosta pridružila še Marketing klub in Podjetniški sejem. Na 3000 m2 se bo predstavilo 37 domačih in kar 18 tujih galerij, antikvariatov in razstavljalcev z umetniškimi materiali. Promocija sejma v tujini je bila torej uspešna in postopoma se uresničuje njegov prvotni namen - uveljavljanje mladih umetnikov ter vzpostavitev trga umetnin. Tudi zaradi slednjega so pri Ljubljanskem sejmu pod geslom "umetnost posla" združili vse omenjene sejemske prireditve. V Sloveniji se bo prvič predstavila znana angleška avkcijska hiša SOTHEBVS, katere strokovnjaki bodo brezplačno ocenjevali umetniška dela, starine in druge dragocenosti obiskovalcev. Vrhunec dogajanja pa bo zadnji sejemski dan (3. junija ob 18. uri), ko bodo razstavljala z nekaterimi svojimi deli sodelovali na avkciji. Da bi približali kulturo "vsem in vsakomur", bodo organizatorji prvi dan sejma ceno vstopnic (400 SIT za vse tri sejme skupaj) razpolovili, dijakom, študentom, in upokojencem pa omogočili brezplačen vstop. Pričakujejo okrog 15.000 obiskovalcev. • Tanja Ažman Natečaj MEŠETAR ] Odkupne cene živine Gorenjske klavnice še vedno odkupujejo živino po cenah, kakršne veljajo od 12. oktobra lani dalje. vrsta živine - živa teža m« kakovostni razred (v SIT/kg) (v SIT/kg) MPG - mlado pitano govedo: * extra 148,40 * L 133,28 * II. 122,64 * zunaj razreda 99,68 Ostalo govedo (krave): * I. 92,56 * II. 83,20 * III. 76,96 * zunaj razreda 61,36 265,00 238,00 219,00 178,00 178,00 160,00 148,00 118,00 Daewoo racer Korporacija Daevvoo poleg racerja proizvaja še modele tico, espero in prince, vendar bodo pri nas na voljo šele, ko bodo imeli evropsko homologacijo. Sodelovanje med korejsko korporacijo in slovenskim zastopnikom pa ne bo zajemalo samo avtomobilov, saj naj bi pripravili tudi projekt za organiziranje centrale za distribucijo vozil za srednjo Evropo, hkrati pa naj bi poglobili tudi tehnološko in znanstveno sodelovanje, na področjih industrijskega strojništva, telekomunikacij, elektronike in ostalih področij, ki jih ima v svojih programih korporacija Daevvoo. • M. G. Rekordni obisk na avtosalonu Slovenski avtomobilski salon, ki je bil letos sedemnajsti po vrsti (oziroma drugi v samostojni Sloveniji), je v devetih sejemskih dneh obiskalo rekordnih 70.000 obiskovalcev, kar pomeni, da je prireditev pomembna tudi v mednarodnem merilu. Prihodnje leto naj bi slovenski avtomobilski salon prišel tudi v koledar mednarodnih avtomobilskih razstav, to pa bo pomenilo dodaten izziv predvsem za avtomobilske tovarne, ki v Sloveniji še nimajo pooblaščenih zastopnikov. • M. G. Slovenija v sliki Enake cene kot v gorenjskih klavnicah veljajo od 12. oktobra dalje tudi v vseh Mercatorjevih in Emoninih klavnicah po Sloveniji, od 18. aprila letos pa tudi v MIP Nova Gorica. V kmetijski zadrugi Šentjur odkupujejo od 17. maja dalje mlado pitano govedo extra kakovostnega razreda po 151 tolarjev za kilogram žive teže (270 SIT/kg za meso), prvorazredno po 136 tolarjev (meso P° 244 tolarjev), drugorazredno pa po 125 tolarjev (meso po 224)-Čeprav rejce najbolj zanima višina odkupne cene, so zelo pomembni tudi plačilni roki, ki pa se med posameznimi odkupoval-ci živine precej razlikujejo. A Ljubljana, 24. maja - V Cankarjevem domu so podelili priznanja avtorjem najboljših posnetkov lani razpisanega natečaja za "najprivlačnejšo in najzgovornejšo fotografijo iz slovenskega vsakdanjika". Natečaj so razpisali Turistična zveza Slovenije, Foto zveza Slovenije in Agencija za promocijo Slovenije (Apros&Aprost) na pobudo agencije Apros in t.i. Motovunske grupe. Pobudniki so se namreč ob pripravi monografije Slovenija soočili s pomanjkanjem slikovnega materiala. Žirija je polovico izmed 4000 posnetkov stotridesetih avtorjev zaradi tehnične neustreznosti izločila, od tristotih v ožjem izboru pa nagradila 31 posnetkov sedemnajstih avtorjev. Med nagrajenci je bil tudi Robert Potokar, arhitekt iz Škofje Loke. Svoj posnetek (Adergas v jutranji meglici) je izbral iz gradiva za svojo diplomsko nalogo, nekakšnega arhitekturnega vodnika po Gorenjski. Organizatorji upajo, da se bo čimveč posnetkov znašlo tako v monografiji (ta naj bi izšla konec leta), kot tudi na razglednicah in prospektih in obljubljajo, da bodo z natečaji nadaljevali. Nekaj posnetkov bo objavljenih v publikaciji TZS Lipov list. • T. A. AGR0MEHANIKA KRANJ Poslovni center Hrastje Tel.: (064) 331 - 030 NAKUP IN PRODAJA RABLJENE KMETIJSKE MEHANIZACIJE PO SISTEMU STARO ZA NOVO Primeri: * traktor Tomo Vinković 523 s prikolico 1,5 t in obračalnim plugom 399.000 SIT * molzni stroj Virovitica 25.000 SIT * traktor Tomo Vinković 830, 400 delovnih ur 490.000 SIT * sprednji nakladalnik Riko TN 360 220.000 SIT * motokultivator Gorenje - kosor s priključki 160 000 SIT * rotacijska kosilnica SIP 145 99 000 SIT Agromehanika nudi za vse nove stroje in priključke tudi ugodna kratkoročna In dolgoročna posojila. Blagovni center Hrastje je ob delavnikih odprt do 19. ure, ob sobotah pa do 13. ure. Sejem v Cerkljah vsak prvi in tretji ponedeljek V Cerkljah je prašičji sejem vsak prvi in tretji ponedeljek. N' Igu pri Ljubljani, kjer ponujajo poleg prašičev tudi goveda in konje, je sejem vsako sredo. V Kamniku odpira sejem s prašiči svoja vrata vsak drugi torek v mesecu. V Šentjerneju je vsako drugo soboto v mesecu, ponujajo pa prašiče, goveda in konje. Meso - Izdelki MISO OMNI DISKONT NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI (tel.223-241) T DISKONTU NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI ODSLEJ BOGATA PONUDBA CENEJE VTEM TEDNU * zobna pasta dent-a-med 85 g * puding Dr. Oetker 3 kom * sok pomarančni 50 % FRUITY 1 * napolitanke (sadne in vafel) 1 kg * kumarice Eta 650 g * paprika Eta 600 g * tekoči detergent MIL 31 * tirolska salama mini kg 117,90 89,90 86,90 250,20 98,90 90,90 372,90 399,90 4UAwixj globus oddelek avtodeli - v kleti VAM PONUJA VOZILA SUBARU In PO IZJEMNO UGODN KREDITNIH POGOJIH Primer: pri posojilu 10.000 DEM vrnete v dveh letih 11.640 DEM Informacije: telefon 064/214-761 POJSUJDBA DO PRODAJE ZALOG NAJSODOBNEJŠI ELEKTRIČNI STEPALNIK ZA GLOBINSKO IN KEMIČNO ČIŠČENJE CĐCCnV ECOLOGIC Ort-Ll/ I (1000 W + 200 W) EDINI SESALNIK S POSEBNIM FILTROM 3-M ECOLOGIC PLUS, KI VSESANI ZRAK FILTRIRA 99,88 %, FILTER IMA CERTIFIKAT INSTITUTA ZA HIGIJENO IN EPIDEMIOLOGIJO IZ BRUSLJA. IZREDNI POPUST: 100 DEM TUDI PRI NAKUPU NA OBROKE PREDSTAVITVE IN INFORMACIJE ZA GORENJSKO: tel.064/736-493 od 8. do 10. ure In od 19. do 21. ure PREDSTAVITVE IN INFORMACIJE V LJUBLJANI: vsak dan od 9. do 13. in od 16. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v predstavništvu BENCOM d.o.o. na Tržaški 15 v Ljubljani, tel.: 0617263-980. Inl. v večernih urah po tel.: 061/882 179. PREDSTAVITVE IN INFORMACIJE V KOPRU: BENCOM d.o.o.. Koper. Tumova 12, tax In tel 066/21 515, vsak dan od 9. do 13. in od 16. do 19. ure, ob sobotah od 9 do 13. ure. PREDSTAVITVE IN INFORMACIJE V MARIBORU: vsako sredo, četrtek in petek od 9. do 13. In od 16. do 19. ure, ob sobotah od 9 do 13. ure na lentu, Ob Bregu 4. tel: 0627212-050. Možnost odplačevanj3 celo do l leta! ZALOGE SO OMEJENE, ZATO POHITITE Z NAKUPI ! VSEBINA: 48 ZDRA VKO KECMAN: Živi mrtveci LE A MENCINGER: Navideznost pesniškega molka LITERARNA SNOVANJA LIKOVNI ODSEVI GLASBA Beseda urednice Uvodna razmišljanja tokratnih Snovanj je napisal Zdravko Kecman kot refleksijo na tragično vojno na balkanskih tleh. Odlomek je del rokopisa za knjigo, ki nastaja ob umiranju Bosne. Po daljšem razdobju Je prof. France Pibernik, pesnik, publicist iz kranja izdal pesniško zbirko Ajdova Znamenja, ki je te dni izšla pri Mihelaču. Na nove knjige opozarjajo prispevki v Literarnih snovanjih ter o likovnih dogajanjih n° Gorenjskem. Lea Mencinger NATAŠA PIČMAN: Sreča Svete Marije, 1989, mešana tehnika, platno. Z razstave v galeriji Mestne hiše v Kranju. Zdravko Kecman Živi mrtveci ?./a«or človeku, Kl H ne ravna po nasvetu brezbožnih, ? stopa na pot grešnikov J ne poseda v druibi porogljivcev, ^arveč se veseli Gospodove postave Jj 1° premišljuje podnevi in ponoči g*je ko drevo, zasajeno ob potokih voda, F daje ob svojem času svoj sad V1 njegovo listje ne ovene; ftr«oli dela, vse mu uspeva. 2* tako brezboini, ne tako! V *° kakor pleve, ki jih veter raznaša. yfto brezboini v sodbi ne bodo obstali, ^grešniki v zboru pravičnih; Q*a/ Gospod pozna pot pravičnih, m hrezboinih pa vodi v pogubo. Davidovi psalmi, psal. I 0rKhi *m° mrtvo tc'0' pripravljeno za prcj. ^ 1°» na mizi kirurgov, ki nad nami prc' ,u^ai« svoje močne skalpele. Ne riega !^am° sc' ^ ne dajemo nobe- okoij'.'1'1^14 življenja, da, mi smo zamorčki, rrjr^ .**terih /daj močni preizkušajo svojo najh.1,0 razurn. Da, to smo zdaj mi, v tej *mrcv ncsrcčni dcžcli Bosnicn, dežefi Srnrl: arJcrtih teles, zlomljenega duha, s °Či. p0> nas Je zapustila in izginila iz svoj, °8rcznili smo se v lastno močvirje, v Um, sm[dljivi mlaki, znakaženih misli in erJin^an,h občutkov, polni mržnje, ki jc nt tn berilo vsega obstoječega, in taki se rilsk,°U nu> °dmakniti od svoje samomore jCnncvcsti, v tem zloveščem stanju n.Jani° ubijati drug drugega in povzro- ,dJgrozovitcjSih bolečin. Tak je sedanja notranja podoba naših teles in naših duš. Ta dežela je živa človeška rana, dežela največjega trpljenja in človeške nesreče, nihče nikogar ne razume, nihče ne more nikogar pustiti na miru. Vendar bojni klici ne utihnejo niti z mrtvih ust. Atmosfera je zasičena s smrtnim zadahom. Ti narodi so kot prepletene krvne žile, po katerih na najbolj oolečih mestih kopljejo nevidni prsti njihove usode in mešajo še tisto malo razuma, kolikor ga je še ostalo. Gorje narodu ali narodom, ki se pogrezne-io v lastnem blatu nevednosti, ki padejo na kolenain pokleknejo pred svojim umom in se začnejo v svoji nespameti in nespoznan-ju med seboj žreti. Na teh tleh vlada endemsko zlo, ker *ni ničesar drugega, s čimer bi mogli opisati to stanje brezumja. Sedaj si vsi prizadevajo samo to, kdo bo komu povzročil več bolečin in gorja. Kdo bo komu segel globlje v drobovje in izvlekel iz njega vso možno plodnost ter ga pustil praznega, neplodnega in razpadlega. Sodoma in Gomora. Morda tudi to kaj pomeni. Preprosto, neverjetno jc, kako smo si vsi podobni. Srbi - Hrvati -Muslimani. Mi se prepoznavamo po tem, kako drug drugemu povzročamo podobno gorje. Kje jc tisti kolač krivde, ki si ga orno morali nekega dne razdeliti, s kesanjem si zroč iz oči v oči? Pa ne samo mi, temveč tudi naši potomci. Kje je tisti sram? In čemu je vse to podobno. Toliko grdega je storjenega, izrečenega, v mržnji duha. v ogabnih lažeh. Kot v grozljivki: ko se človek - volkodlak začne spreminjati v demona, se spreminja njegov videz, pokajo poteze človeškega obraza, usta in koža dobivajo divjaški in ubijalski videz. Iz tega izhaja njegov krvoločni ples. Naši obrazi so zbegani, ne moremo se med seboj prepoznati, telesa so polna nečistih sledi, zmasakrirana so in tu so "sledovi naših zločinov". Duše so izmučene, brezoblične, nahajajo se v peklu, lahko si samo zamišljamo, kakšne bodo iz njega izšle. A Bog je eden. A Človek je eden. Vprašanje je, kako se bomo rešili posamezniki, kako se bomo rešili kolektivno? Ker smo pripravljeni kar koli storiti drug drugemu. Neverjetno je, kako so se v nas prebudile vse sile brezumja, pogreznili smo se v tako umazanijo, ki vzbuja samo gnus in bljuvanje. V naših glavah ni ene same zdrave misli, ne vemo, kdo smo, ali smo sploh lahko še to, kar smo bili prej, to je vprašanje. In ko se bo morda jutri vse to ustavilo? Ali bomo še dolgo blodili po lastni temi, zahtevali od Boga, da nas sprejme, ko smo spodaj povzročili toliko zla samim sebi. In ali smo sploh pripravljeni za nekakšno življenje, to je vprašanje. V bistvu se moramo vprašati, vsak človek in vsak narod, kaj se je pravzaprav zgodilo z nami, da tako delamo in ravnamo. Smo to bili res mi, ljudje te zemlje in tega sveta? Nas je res treba ločiti ene od drugih, razkleniti naše šape, s katerimi se držimo v smrtnem objemu, potem pa nam naložiti globoko kesanje, ko se ne bomo gledali v oči, da bi se nekoč lahko vrnili v življenje. To bi lahko bili sodba in resnica o nas. Čujte, nebesa, prisluhni, zemlja! Kajti Gospod je govoril: • Otroke sem vzgojil in povišal, oni pa so odpadli od mene. Knjiga preroka Izaije Po vsem tem, kar je izrečeno, izgovorjeno, storjeno, moramo kreniti k lastnemu ozdravljenju in odpuščanju, če zmoremo dovolj moči za to, ker druge poti za nas ni. Kreniti moramo tudi k ozdravljenju našega vesoljstva in brezkončnosti, za katera smo izgubili vsak smisel. Vse te ruševine, hiše, grobišča, cerkve, Življenja, spomini, kdo bo to opravičil? Kdo bo temu dal ceno? Kdo bo na vse odgovoril? Brezvestni človek? In nemočni. Zemlja, ti, ki trpiš z nami, spametuj nas s svojo skromnostjo. Zavrni nas. Operi nas s svojo vodo. In ne prepovej nam, ne .dopusti, da se gledamo v tebi. Jutri lahko hodimo po tebi le s povešenimi očmi. In da vsak izmeri svoje delo, in da spozna, do katerih človeških meja je prispel. Tako je to, mi živi mrtveci. Blagor miroljubnim, zakaj ti bodo otroci bolji. Iz Evangelija po Mateju, ŠL 5 Prevedla: Marjeta Vozlič Izbrana poezija Franceta Pibernika Navideznost pesniškega molka Pišem še vedno. Če to ni poezija, je pa kaj drugega. Človek se lahko izraza tudi drugače, ne le s poezijo. Moje raziskovalno literarno delo je z duhovnega vidika pravzaprav isto. S tem delom dajem morda prav zdaj celo več, kot pa bi s svojo poezijo..." Izid antologije vaše poezije z naslovom Ajdova znamenja pravzaprav pomeni nekakšno prekinitev pesniškega molka. Vsaj glede zbirk bi tako lahko veljalo; končno je vaša zadnja pesniška zbirka Odzvok izšla pred skoraj petnajstimi leti. Najbrž pa ne bo držalo, da se toliko časa sploh ne bi na tak ali drugačen način ukvarjali s poezijo. Izbor iz vse dosedanje poezije prav v tem trenutku pa ima morda vendarle svoj 'raison d'etre'? "Ajdova zrna so izbor moje poezije, ki sem jo pripravil že pred šestimi, sedmimi leti - za svojo šestdesetletnico. Ker pa prav takrat ni bilo nobene prave možnosti za izid, je izbor obležal pri dveh založbah in pri tem je nekaj časa ostalo. Potem je to poezijo videl Tone Pavček, zdaj urednik pri Mihelaču, založba je dobila za knjigo subvencijo s kulturnega ministrstva, in tako je antologija zdaj izšla. Zato ne bi mogel reči, da gre za prekinitev pesniškega molka, pač pa se je pojavila priložnost in zbirka je tu." Izbor poezije je vedno nekakšna pesniška inventura, najbrž toliko težja, kolikor jo mora opraviti pesnik sam. Bi danes morda opravili drugačen izbor, kot pa ste ga pred leti? "Napraviti izbor poezije iz prejšnjih zbirk je vsekakor nekaj posebnega. Treba se je ponovno ukvarjati s samim seboj, s preteklostjo, jo obujati, razčiščevati, izbirati pesmi in postavljati mejnike na pesniški poti. Če to opravi pesnik sam, nastane pač subjektiven izbor in taka je prav gotovo tudi moja pesniška podoba, ki sem si jo s svojim izborom naslikal v Ajdovih znamenjih. Vendar, tako sem jaz hodil pesniška pota. Zanimivo vprašanje pa je seveda, kakšna bi bila zbirka, če bi toezijo zanjo izbiral literarni ritik, zgodovinar. Vsekakor bi dobili precej drugačno pesniško podobo Francela Pibernika. Da velja pri izboru poezije vedno vsaj dvoje meril, kaže že izbor ene od mojih pesmi v pravkar izdani Antologijislovenske poezije. Urednikova izbira me jc popolnoma presenetila: če bi mi Bajt na primer naročil, naj za slovensko antologijo izberem kakšno svojo pesem, bi prav gotovo izbral čisto nekaj drugega- Srečujemo se vsekakor s pojavom, da je potrebno vsake toliko časa, najmanj za vsako novo generacijo, marsikaj v poeziji prevrednotiti. To se je tudi pri tej slovenski antologiji zgoddo. Bajt je imel težavno nalogo, saj je moral nekatere stvari postaviti povsem nanovo. Prepričan sem, da je tudi v literaturi zgodovini potrebno med avtorji vzpostaviti drugačna razmerja, kot pa so bila doslej. Nekatera imena so bila prevrednotena, druga še ne, ali f>a so bila ovrednotena prema-o. Bajt je dovolj pogumno začel ta proces." Je za vas priznanje, če se pojavite s svojimi verzi v antologiji slovenske poezije? "Če se ne bi, se tudi ne bi vse podrlo. Res pa je tudi, da objava v antologiji pesniku ne more v bistvenem pomagati. Če si pesnik, si, če nisi, pa nisi. Tudi dobri pesniki izginjajo iz našega spomina. Glejte, koliko danes sploh še govorimo, naprimer/o Alojzu Gradniku, ali ga v šolah še tako obravnavajo kot nekdaj. Brez dvoma velik pesnik, pa sploh ni več v središču zanimanja. To je njegova usoda in usoda mnogih." Razmeroma mladi ste izdali svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Bregovi - ulice, to je bilo leta 1960, kmalu zatem, ko ste kot slavist prišli na kranjsko Gimnazijo. "To je bila zgodnejša faza mojega pesnikovanja. Jc še iz obdobja, ki sem ga doživljal kot spopad z družbo, z okoljem. Kot kmečki otrok sem seveda dobro občutil omejevanje kmetstva takoj po vojni. Drugi pol mojega spopadanja z družbo pa je bil spopad s takratnim, hudo represivnim družbenim sistemom, ki sem ga ocenjeval kot mlad intelektualec. Ta problematika mojega petni« kovanja se je potegnila tudi v drugo zbirko z naslovom Ravnina. Že naslov pravi, da gre za nekakšno izravnavo, ko sem se iz konfliktnega območja skušal rešiti v nekakšen nevtralni prostor, saj posameznik v spopadu z družbo nima nobenih možnosti za uspeh. Po značaju nisem rojen ne za junaka ne za mučenca, nič od tega nisem nikoli maral. Postopoma sem le našel svoj 'prostor', svojo odmaknjeno pokrajino. Ko sem se nekoč po dolgih letih vrnil v domače Suhadole, sem v samotni odmaknjenosti zagledal travnik, na katerem sem v svojem otroštvu veliko imel opraviti - s povsem drugačnimi očmi. Ta svet je bil tisti, ki ga iščem, umirjen svet z vodnimi perunikami in škripajočim oglašanjem ptiča kosca - svet, ki ga poprej nisem opazil, čeprav sem bival v njem. Našel sem svet za svoje čutenje in razmišljanje, svet, v katerega sem lahko vse umestil, in v njem našel vse temeljne odgovore." Med vplivi, ki so vas oblikovali kot pesnika, najbrž ne fre prezreti tudi Ungarettiia, aint John Persa in še posebej T. S Eliota, ki ste ga tudi prevajali "Bral sem ogromno poezije, v začetku zlasti Murna, pa naše ekspresioniste, Kosovela, Jarca. Potem pa je prišel na vrsto Jesenin, a za moj nadaljnji razvoj je bil vsekakor najbolj zije, Klepec, Lepa Vida, pa srednjeveška motivika, riba Faronika, kar je izšlo kasneje v zbirki September. V njej sem do konca razvil svoje razumevanje troedinega časa in se na pesniški ravni uprl splošno razširjeni s teoriji, kako se svet krasno razvija v boljši, lepši jutrišnji dan. Pa se žal ne, ne razvija se, stvari se le gibljejo v navidezni spirali. Človeštvo se nenehno srečuje z istimi strukturami. Človek v kameni dobi je imel podobne probleme, ko mi zdaj, imel je eksistenčne in duhovne probleme - na svoji ravni seveda. Kranj - Pred kratkim je pri založbi Mihelač izšla zbirka Ajdova znamenja pesnika Franceta Pibernika, izbor poezije iz dosedanjih pesniških zbirk: Bregovi - ulice, Ravnina, September, Odzvok. Ajdova znamenja so zbirka, za katero je pesmi odbral avtor sam. Zbirka, ki je bila namenjena izidu ob drugi priložnosti, prav zdaj prihaja na knjižni trg kot nekakšno presenečenje med knjige, ki so s svojo literarno zgodovinsko -raziskovalno vsebino zadnja leta glavna preokupacija Franceta Pibernika. Njegove knjige o pesnikih, kot sta France Balantič, Ivan Hribovšek in še nekateri zamolčani pesniki, so zapolnile dosedanjo vrzel v literarni zgodovini. France Pibernik se zdaj že ukvarja Z novim delom o pesniku Jožetu Udovicu. pomemben angleški pesnik T. S. Eliot, ki sem ga začel spoznavati skozi njegovo pesnitev štirje kvarteti. Pri Eliotu zame ni bil pomembenznameniti objektivni korelativ, pač pa njegov teorem, da obstaja en sam čas -sedanji, v katerem je zajet tako pretekli kot prihodnji Zato se v moji poeziji pojavijo tako imenovane historične teme - motivi iz ljudske poe- MADRIGAL Ko nagnjeni vetrni de: umije preddverje m kačji pastirji odmolijo zadnji odmev madrigala v zeleni kapeli, rosika prsti v bobrovi senčni deželi vrata odpre za belo drevo. ker ključ dneva presahne in okna nove dobrote prižigajo luč na prvi \topnui ugasle gondvane. da varuje vesla spominom na pol za glasom rasti, za glasom zvona. ki maje pozabljena sodra v bakreni posodi dolin in gluha stopala čebel nabira pred vhodi podzemlja. a mali gozdni hog z gibom zoba kaplji oznanja pompeje Takrat so kačji pastirji že mrtvi in bobrov jez čaka noči. gozdov IZ KATEKIZMA 1550 Vsem Slovencem maje liuhezni bi rad za vse večne čase zapisal besedo ki bi ne bila milost besedo mesa in krvi besedo zernlie in duše besedo ki bi bila rojstvo besede in besedo ki v n/e/ bo smrt imela besedo zakaj poslej spoznani bomo umirali s svojim imenom. To so bila takrat vprašanja, s katerimi sem se ukvarjal. Zato soglašam s sedanjim predsednikom mednarodnega PEN g. Konradom, ki pravi, da svetu ne gre spreminjati, čisto dovolj je, če ga razumeš. Simpatična misel, mar ne. Enostavno želim razlagati svet, kakor ga sam razumem. Nikomur pa tega ne bi vsiljeval, tega pa res ne." .Vre bili kot pesnik tako tudi razumljeni? "Ni bilo kakih posebno poglobljenih razčlemb moje poezije, če to mislite. Pri prvi izdaji zbirke je pesnik strašno občutljiv na odmeve. Meni se jc zgodilo na primer, da je neki kritik B. S. zapisal, kako so moje pesmi take, kot bi jih pisal po prekrokani noči in podobne žaljive ugotovitve. Seveda me je prizadelo, danes pa vem, da mi kritik ne more nič povedati, nič pomagati. Ko zbirka izide, je ta poezija za pesnika že zelo daleč, odmaknjena, pesnik ie za korak, dva naprej, jc že drugačen. V moji drugi zbirki Ravnina je na primer še ogromno socialne motivike, spopada, ki se jc vlekel za mano, hkrati pa so že nastajale tudi druge stvari, motivi o ribi Faroniki, problem ravnine, izravnave, ko ni bilo več robov, nasprotij. Ta prehod sem opravil sam, kritik v resnici ni ničear prispeval." Vaša poezija se je kasneje prelila v poezijo v prozi. Zakaj vam verz ni več ustrezal kot izrazno besedno sredstvo? "Že od vsega začetka sem se odmikal klasičnemu rimanemu, metričnemu verzu, kar je to bilo v nekem smislu opozicija uradni metriki, ta pa je bila popolnoma klasična. Takrat se je pač tako pisalo, tudi Cene Vipotnik na primer, Janez Menart in še drugi. Sam pa sem se instinktivno temu upiral, gojil sem svobodni, prosti verz. Dostikrat se mi je dogajalo, da je bil že na robu proze. Moral je biti še kakšen razlog, ki pa se ga zdaj ne spomnim, da sem se odločil radikalno pisati vse v tej obliki - torej pesem v prozi. Mogoče je deloma razlog v tem, ker ta zvrst na Slovenskem sploh ni bila dosti razvita, vse mogoče oblike so obstajale, le te ni bilo. Zame je bila v tistem obdobju zelo primerna, saj sem zbirko Odzvok napisal v sorazmerno kratkem času. Nova oblika mi ie omogočila, da sem povedal stvari, ki jih drugače verjetno ne mogel. Če pa danes gledam nazaj, se mi zdi, da prehod v novo obliko vendar ni bil tako izjemen, kot se mi je takrat dozdevalo. Ugotovil sem, da se ritem, ki sem ga imel v svobodnem verzu (v zbirki September), ni kaj bistveno spremenil. Pokojni dr. Tone Pretnar jc celo ugotovil, da sem v eni teh proznih pesmi uporabil najbolj pravilen verz, kar sem jih kdaj napisal -dvanajsterec. To pa seveda pomeni, da so te pesmi v prozi dovolj ritmične." SV je ta preskus tudi končal z zbirko? "S tem sem se šc nekaj časa ukvarjal, prozna oblika poezije torej lahko obstaja. Kasneje sem šc pisal v tej obliki, vzporedno pa seveda tudi v verzih, ne da bi katera od teh dveh oblik prevladala. Po Od-zvoku sem sicer zelo malo objavljal, ker po ukinitvi revije Prostor in čas nisem več našel revije, ki bi mi bila dovolj blizu. Zato se je vse ustavilo in danes pravzaprav ne vidim revije, v kateri bi zelo rad objavljal. Vendar mi zaradi tega ni posebno žal, pač pišem za svojo mapo. Na vprašanja, zakaj se ne pojavljam, m na (ičitke, da sem prezgodaj nehal, odgovarjam, da nt tako. Pišem še vedno. Če ni to ravno poezija, pa je kaj drugega. Navsezadnje, v zadnjih letih sem tiskal vrsto knjig, D so imele izjemen odmev. Človek se lahko izraža tudi drugače, ne Ic s poezijo. Večji del moči posvečam dninm stvarem in tudi to mi pnnaSa vse, kar človek išče v delu Mojc literarno raziskoanje jc zato v nekem smislu / duhov nega stališča pravzaprav isto. Pri tem me še najmanj vznemirja misel, da bi vsemu dosedanjemu pesniškemu ustvar- {'anju moral kaj dodajati. Če to, :ar sem napisal, za literarno zgodovino ne pomeni nič, je pač nepomembno še kaj dodajati. Če moja dosedanja poezija za kritike in literarne zgodovinarje ni nič ali obrobno, potem je pač treba to sprejeti. Po drugi strani pa sem prepričan, da je delo, ki ga zdaj opravljam 28 medvojno slovensko poezijo, mislim tako pomembno, da ga literarni zgodovinarji ne bodo mogli prezreti. Mislim, da v tem trenutku s svojim litararno raziskovalnim delom dajem več, kot pa bi morda s svojo poezijo." Naslov zbirke Ajdova zna-menja vodi na polje ajde, fl za Murna cveti, pri vas pa si zdi, da je že zrela ... "Z naslovom Ajdova znamenja sem hotel povedati dvoje: ajda simbolizira kmečki svet, pokrajino, življenje, moje doživljanj6, otroštva na kmetih in tudi povojne razmere. Vse pa s« prekriva z izrazom ajd - z našo slovensko preteklostjo, in seg8 v srednji vek, o katerem Slovenci vse premalo vemo in v katerem so se formirale nekaj tere naše temeljne stvari. Y slovenski ljudski pesmi smo i Slovenci določali značajski tip« Lepa Vida, na primer, ogromflO pove o slovenskem značaju, tudi Peter Klepec, pa kmečki pun ti, boji s Turki - vsa ta dogajanja, v katerga smo s* dejavno vključevali in s tem vplivali na zgodovino. Glav"'' no svojih spoznanj sem prelil v daljši ciklus 14 pesmi in skušal celo posnemati zunanjo formo naših srednjeveških besedil-npr. Brižinski ali Stiski rokopis. Drugje spet sem uporablja' motiv ah samo izraz, na prime/ v 14. pesmi - Iz katekizma 1550. kjer pravim, da se začenja nas* prava zgodovina, ko Trubaf nagovori Slovence s našim im--enom, z znanim Lubi Slovenci' V obrazložitvi zbirke Ajdo*" znamenja urednik Tone P*r ček med drugim govori J magičnem realizmu svoboa' nega verza. Ali sprejemate t° oznako? "Če bi označil osrednjo to^£ svoje poetike, zagotovo drži. d se gibljem med realizmom ' iracionalnim: med tem, ^8 dejansko je, in tem, kar želim da bi bilo, kar seveda ustvafl posebno duhovno atmosfer" človeku. Problem magične? realizma jc v slovensko lit*1* turo vstopil Že pred df**fi svetovno vojno, veliko 8$ I najti v Kocbekovi ZernTjt ' seveda tudi pri Balantiču, H bovšku. Magični realizem '»v duhovnost v predmetnem $v tu. Vse to mi je bilo dokaj bl»** v veliko pomoč, skratka tak j tla sem svoj notranji svet 'zra^ na način, kot ga moja po*« predstavlja. " Imate občutek, da se pri ttt Veča £V/V« nn hm nI u oOt*' ali gre veča želja po branju pO le za utvaro? "Interes za jx>ezijo se vsek.'k\ spreminja. Ta hip ne vidim posebnega, morda se celo m umika, da prihaja do urrl' umetnosti sploh, položaj P ( zije pa se skuša objckt»vnA o uri >žaj I zije pa se skuša objcktrVW vrednotiti Ni n 'c)c p, jivo, da bi se Slovenci, k''1 j, nekateri sicer radi videli. s.)0 ( evali ravno in samo na luK''uv Ta nam jc res pomagala 1,11 vati našo nacionalno /avest. ^ bi pa naivni, če bi se dane*. v naj nam ekonomija poriia? ^ Evropo, sklicevali zgo'J poezijo." ^^^^ Vremenoslovri nam za prihodnje dni napovedujejo poslabšanje vremena. Predvsem za soboto so napovedane nevihte. LUMIM^ SPR€M€MB€ Danes, v petek, 28. maja, bo °b 20.21 nastopil prvi krajec Romana Krajnčan Sem samo velik otrok... Pevko Romano Krajnčan mladi svet dobro pozna: po otroških pegicah, po oddaji Vrtiljak z Romano na kranjskem radiu, po glasbenih nastopih od vrtca do vrtca, od odra do odra... Četrta kaseta P°d naslovom "Romana v pradavnim", ki je te dni se topla prišla iz snemalnega studia Pan v Kranju, spet prinaša zbir mikavnih pesmic, kl jih bodo veseli otroci od vrtca do pubertete, kakšna je kaseta, ki si jo z eki P° pripravljala od septembra, S|>emala pa poldrugi mesec? "Na novi kaseti, četrti po vr-U» je deset različnih pesmi. Naslovna pa poje o tem, kako Je bilo v pradavnini luštno, ko 10 se mamice po ves dan igrale *otroki, očki so hodili na lov, •^veli so v votlinah, nič jim ni °'lo treba v šolo, vsi po vrsti pa So govorili "humba humba aga a8a humba", kar je tudi refren Pesmice "Roman v pradavni-ni". Med ostalimi pesmimi naj °rnenim še eno protestno, Čiki, *i na zabaven način govori o škodljivosti kajenja. Morda bodo otroci s pesmijo prepričali zrasle, da kaditi ni zdravo." Kdo vse je sodeloval pri rojstvu te kasete? "K sodelovanju sem pritegni-la veliko čudovitih avtorjev, Pravih prijateljev otrok, ki tudi Popravo pesmi za otroke jemljejo stoodstotno profesionalno. Nekaj besedil mi je napisal Kantavtor Adi Smolar, dva sta lu
  • ki ho kaseto predstavil "osti. Da ne pozabim šc Ja- nje Ošlaj, ki je oblikovala ovitek kasete, ki ji je priložena tudi pesmarica, in glasbene agencije Pan, prvega glasbenega studia v Kranju, ki je kaseto pred nekaj dnevi izdala. Svojega najnovejšega izdelka sem na vso moč vesela, zdi se mi čisto prava in dobra, upam, da bodo teh občutkov tudi moji mladi poslušalci." Kdaj lahko pričakujemo njeno promocijo? "Predstavila jo bom že v svo-oddaji Vrtiljak na Radiu Kranj, otroci pa jo bodo slišali tudi na otroškem Direndaju, ki ga kranjski vrtci prirejajo 5. junija. Z mano bo tedaj nastopil tudi zborček iz Prešernove šole. Nove pesmi bodo torej prvi slišali domači, kranjski otroci, za njimi pa moji prijateljčki širom po Sloveniji." JI Jav Otrokom si se zelo priljubila z nedeljsko oddajo Vrtiljak na Radiu Kranj. Kakšno je tvoje radijsko druženje z otroki? "Oddaja, ki bo slavila že drugi rojstni dan, vsebuje lestvico popularnih pesmic, za katere glasujejo otroci. Vmes poslušamo novičke, uganke, klepetamo z znanimi gosti (Berto Go- TERME TOPOLŠICA ZDRAVJE MIR SPROSTITEV POLETNE POČITNICE MAJ JUNIJ, JULIJ, AVGUST 7 dni 315 DEM 325 DEM 10 dni 425 DEM 440 DEM CENA VKLJUČUJE: - 7 ali 10 polnih penzionov v 1/2 sobi v hotelu Vesna •- kopanje v termalnem bazenu - meritev krvnega tlaka in telesne teže - pogovor pri zdravniku - vsak dan (razen nedelje) rekreacija pod strokovnim vodstvom v bazenu in telovadnici - krajši izleti v okolico, zabavne prireditve, animacija -1 zdraviliška storitev POPUSTI IN UGODNOSTI: - 10-dnevno bivanje -11. dan zastonj - otroci do 5 let brezplačno bivanje - 50% popusta za otroke do 12. leta - 30% popusta za otroke do 15. leta - drugi otrok do 12 let 60% popusta, do 15 let 40% popusta UPOKOJENCI: 10% popusta 'MOŽNOST^ OBROKE!: INFORMACIJE: Terme Topolšica, Hotel Vesna, Topolšica 77 REZERVACIJE: Tel. 063/892-120/141/049, fax: 063/892-212 lob, Neco Falk, Mojco Horvat, Načetom Simončičem, Nežo Maurer), v rubriki "Kujemo ustvarjamo" pa objavljamo izdelke otroške domišljije in ustvarjalnosti. Najboljše, ki jih izbere posebna komisija, nagradimo z izletom. Ravno minuli vikend smo nagrajene mlade ustvarjalce peljali v Gardaland in se imeli full dobro. Vesela sem, da ima Radio Kranj posluh za take podvige. Naj še povem, da od otrok dobim veliko pošte. Vse njihove risbice shranim, doma jih imam v škatlah že poln balkon, kajti prirediti nameravam razstavo. Vesela sem tega otroškega sodelovanja, ki dokazuje neizmerno domišljijo in ustvarjalnost." Tudi sama imaš majhnega sina... "Kristijan gre jeseni že v šolo in z navdušenjem spremlja moje delo. Včasih tudi sodeluje, pri zadnji kaseti jc denimo pel z otroškim zborčkom. Sicer pa vse kaže, da bo resen glasbenik kot očka. Tri leta že namreč hodi v glasbeno šolo in se uči violončelo." Ste torej prava glasbena družina? "Pri nas doma je res veliko muzike. Vesela sem, da ima tudi mož Lojz kljub svojim kapacitetam (je jazz glasbenik, igra klasiko, dirigira Big Bandu RTV Slovenija) posluh za mojo zvrst glasbe. Glasbo za otroke jemlje prav tako zares kot tisto za odrasle. Sodeluje pri mojih projektih in je bil tudi avtor glasbe za musical "Mi se ne damo", ki smo ga s plesalci Mojce Horvat uprizarjali v Prešernovem gledališču." Na glasbeni sceni si kljub mladosti že veliko let... "Že kar štirinajst. Pela sem pri raznih ansamblih. V tem, kar počnem zdaj, pa uživam kot še nikoli. Ljubezen in navdušenje otrok, ki hlastajo za dobro glasbo, me spodbujata. Otroci me sprejemajo, ker sem z njimi iskrena, ker sem tudi sama samo velik otrok." • D. Z. Zlebir, foto: Dean Dubokovič PRVA JAK0STNA ZMAGALA V FRANCIJI Bl°!|e' 27- "'"J8 * Zato, da se vedno nekaj dogaja, so v Gorjah pri Bi a nje Pred *!'r'm» ,ct' mladi ustanovili Klub /a aktivno preživljati, pr<|s,ega časa. Danes ima okrog 70 članov, doma in marsikje po S ^niskem pa so bolj poznani kar pod imenom PRVA JAKO- Corli ginuli konec tedna pa je bilo 39 članov Prve jakostne iz <>a ^ v ''ranriji, v vasici Sanvensa, ki je devet kilometrov oddaljena br0j 5? Villcfranche, v katerem pa so dobro poznani in vedno do-\t„v '.1 ,udi godbeniki iz Gorij. Člani Prve jakostne so se na go-'""•gal" 'MHIU'r'" 7 nogometnim moštvom Sanvense in (seveda) tein *Prav nas po/najo p« "eka- a s'irD'mw' da se vedno riihi j 0K*i*» MM se pred sti-k|Uo " 'brali in ustanovili ijjr **radi nogometa. Danes |jRi "V" v "bčinski nogometni S|n<) \yT sn,° "»jboljsi. D« P« »yt(. - Sfedi minulega tedna / ve« Dus«m v Francijo, so "kri-P"ve/ave in stiki, ki jih VII- lefr^" ,v ('Mrjah / mestom \ s,)0 ncn«. lam smo se potem v S»nv pomorili I mosn.Mii ki *" P° "francw-na,nj .°R<»nietnem rangu" nad bi| " 'Jedilo pa se je, da je 4 i J *°ncani tekmi rezultat ,rOvk' P<> s,rt>'JanJ" enajstim je s* f" 10 : «» v našo korist," '"' tedni pri "gajenju fce 1(00 i!T,J' lu'k',u-,imi-1« od (v c """metrov dolge vožnje ra2|a° ?mer) utrujenimi člani Predsednik kluba Prva jakostna na igrišču Sanvensa v Franciji - Foto: Janez Čuden Vabilo na nogometno srečanje s Prvo jakostno v Franciji - Foto: Janez Čuden Sebastijan Slivnik: "Zato, da se vedno nekaj dogaja." oziroma Prve jakostne Sebastijan Slivnik i/ (>ori| Podobno kot doma, pa so člani Prve jakostne tudi v Franciji poskrbeli, da je bilo v vasi in okolici tri dni pravo praznovanje. Domačini so skupaj / njimi slavili in doživi jal! slovenske dneve z glasbo, plesom in prireditvami. "Zdaj smo seveda na vrsti mi. Povabili smo jih na po- vratno srečanje; morda jeseni ali pa prihodnje leto. Takrat pa se bo seveda v Gorjah oziroma v občini tudi nekaj dni nekaj dogajalo. Do takrat pa imamo doma z nogometom in na drugih področjih dela dovolj." • A. Zalar Hudičeve gosli, lončeni bas... - Zadnji Praznik kruha v Kranju, ki ga je tudi letos v starem delu Kranja uspešno organiziralo podjetje Kotin d.o.o., sta brez dvoma poživila ljudska muzikanta Andrej Pivk iz Tržiča s harmoniko in njegov prijatelj Franz Brandstaetter iz Borovelj. Slednji je bil še posebno zanimiv, saj so Kranjčani imeli menda prvič priložnost od blizu videti in slišati stara ljudska glasbila, kot so "lončeni bas", "škaf bas" in "hudičeve gosli". Kako je Doris Tudor oba muzika uspelo pripeljati v Kranj, ne vemo, vemo pa, da se oba poznata še od mladih nog, ko sta skupaj dirkala na tržiškem motokrosu in da zadnje čase tudi skupaj nastopata. Andrej je odličen solist na harmoniki, Franz pa "zažiga" s svojimi inštrumenti. Posebno "hudičeve gosli" so zanimive, saj je na njih nanizanih cela vrsta inštrumentov, od bobenčkov do zvoncev, na vrhu pa se v hudičevi glavi prižigajo in ugašajo oči... Kranjčani in okoličani niso bili tokrat zadovoljni le s številnimi vrstami kruha in peciva pekov iz vse Slovenije, ampak tudi z domiselno glasbeno spremljavo. Prireditev, kakršnih si še želimo! - Foto: D. Dolenc 12. ZLATA HARMONIKA - LJUBEČNA '92 Prizadevanja organizatorjev Zlate harmonike, da bi tekmovalci igrali čimveč ljudskih skladb, rojeva sadove... Že na izbirnih tekmovanjih so godci igrali ljudske skladbe in med njimi tudi mnoge že pozabljene. Vse bolj je med domačimi narodnozabavni-mi ansambli in godci priljubljena diatonična harmonika - frajtona-rica, slovenski nacionalni inštrument, ki ima globoke korenine v ljudski dediščini. Zlata harmonika Ljubečna '92 je bila septembrska prireditev kot finale tekmovanja harmonikarjev z diatonično harmoniko. Na desetih izbirnih tekmovanih v Sloveniji: Plattlingu, Slovenj Gradcu, Zrečah, Studencu pri Slivnici, Laškem, Majcnih pri Sežani, Ratežu pri Novem mestu, Matkah v Savinjski dolini, Cezanjevcih pri Ljutomeru in Besnici pri Kranju je nastopilo 328 tekmovalcev, po mnenju strokovne komisije se jih je 80 udeležilo v polfinale v Mengeš in Rogaško Slatino, V finalu na 12. tradicionalni Zlati harmoniki Lju-bečna '92 pa je nastopilo 28 frajtonarjev in sicer dva veterana, dva iz skupine do 45 do 65 let, enajst iz skupine od 16 do 45 let in petnajst iz skupine do 16 let. Zlato harmoniko - nagrado strokovne komisije in lovoriko absolutnega zmagovalca je drugo leto zapored osvojil Domen Jevšenak iz Stranic pri Slovenskih Konjicah, ki ga poučuje Robert Zupan. Občinstvo je nagrado majohko tudi drugič prisodilo Mihu Debevcu iz Preserij, poučuje pa da Zoran Lupine. Plaketo Avgusta Stanka, nagrado, ki jo podeli Radio Slovenija muzikantu, ki najbolje odigra izvirno ljudsko skladbo, je dobil Franc Rajgelj iz Kozjega. Beti Bogataj iz Besnice je Znani harmonikar Andrej prejela zlato plaketo. Pivk iz Tržiča Ob tem moram omeniti, da se nagrada podeljuje v spomin na slovenskega ljudskega glasbenika in harmonikarja Avgusta Stanka (1903 - 1976), ki je skoraj šestdeset let razveseljeval ljubitelje narodnih viž. Od leta 1929 naprej je pol stoletja sodeloval z Radiom Ljubljana, bil je najboljši harmonikar in državni prvak. Po letu 1945 je bil med prvimi glasbeniki, ki so igrali v študijih ljubljanske radijske postaje, bil pa je vselej tudi odličen spremljevalec mnogih pevcev, ki so ohranjali izvirno slovensko ljudsko pesem. Kadar je igral diatonično harmoniko, je presenečal s profinjenim občutkom za ritem in z njemu lastno interpretacijo drobnih skladbic, kot so polke, valčki in mazurke. V spomin na njegovo igranje Radio Slovenija podeljuje nagrade za tiste harmonikarje, ki stopajo po njegovi poti, doslej pa so dobitniki bili: Mitja Kapš (1986), Jože Bohorič (1987), Zoran Zorko (1988), Hin-ko Sernc (1989), Domen Jevšenak (1990), Vesna Žagar (1991) in Franc Rajgelj (1992). Občinstvo so najbolj navdušili na minulih tekmovanjih: Jože Bohorič (1984), Marjan Lipovšek (1985, 1986), Toni Rajk (1987, 1988), Janez Vodovnik (1989, 1990) in Miha De-bevc (1991, 1992), v anale absolutnih zmagovalcev pa so se vpisali: Miro Kline (1981, 1982), Mitja Kapš (1983, 1984), Viki Ašič ml. (1985), Toni Sotošek (1986, 1988), Zoran Lupine (1987), Zoran Zorko (1989, 1990) in Domen Jevšenak (1991, 1992). Da so mojstri frajtonarice potrjuje njihova nadaljnja glasbena usmeritev, saj večina muzikantov že igra v narodnozabavnih ansamblih. Zlata harmonika, v prvi vrsti srečanje in nato še tekmovanje frajtonarjev ima pomembno vlogo pri ohranjanju kulturne tradicije nase nacionalne identitete. Ob tem postaja vse bolj potreba organizatorjev tudi skrb za boljše igranje in za primeren izbor skladb, saj se zavedajo, da je potrebna kvalitetna rast tekmovanja. V ta namen so prvič pripravili tudi glasbeno delavnico za diatonično harmoniko, kjer je skupina učencev dobila pod mentorstvom Vikija Ašiča ml. in Roberta Zupana, prvi poglea v skrivnosti igranja na frajtonarico. Obisk Vitala Ahaciča in razgovor z udeleženci pa je ?onovno potrdil, da je pot, ki jo ubira Zlata harmonika, res prava., o je zametek pravega centra za slovensko diatonično harmoniko, ki bo imel osnovni namen ohranjati slovensko ljudsko pesem ter poustvarjati domačo glasbo. SOBOTA, 29. maja 1993 8.55 Radovedni taček: Smeti 9.10 Oscar junior, tuja nanizanka 9.20 Klub klobuk 10.55 Pet prijateljev, angleška nanizanka 11.20 Tok tok 12.10 Zgodbe iz školjke 13.00 Poročila 13.05 Tednik, ponovitev 13.45 Večerni gost 15.15 Obiski na domu, ponovitev ameriškega filma 17.00 TV Dnevnik 17.10 Svet odkritij, ameriška poljudnoznanstvena serija 18.00 Regionalni program - Ljubljana 18.45 TV mernik 19.00 Risanka 19.12 Žrebanje 3x3 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.55 Šport 20.05 Utrip 20.30 Mednarodni pokal Slovenije v akrobatskem rocknrollu 21.35 Poglej in zadeni 22.35 TV dnevnik 3, Vreme 23.20 Sova; Dillinger, ameriški film 13.50 človek in glasba 14.45 Sova, ponovitev 16.00 Športna sobota 16.00 NBA liga v košarki 16.56 Celje: Kvalifikacije za EP v odbojki (ž): Slovenija -Poljska 18.45 Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.10 Studio Citv 21.10 Berlinska gospa, koprodukcijska nadaljevanka 22.00 Sobotna noč - Videonoč SLOVENIJA 1 DILLINGER ameriški barvni film; gl. vloge: Warren Oates, Ben Johnson; Poročila o drznih bančnih ropih slavnega gangsterja Dillin-gerja se redno pojavljajo na prvih straneh časopisa. Zato postane lov na velikega roparja kmalu prednostna naloga policije pod vodstvom Melvina Pervisa. Vse že kaže, da prestižnemu merjenju moči med nasprotnikoma ne bo konca, potem pa Pervis Dillingerju pred čikaškim kinom nastavi past... 9.00 Čas v sliki 9.05 Družinske vezi 9.30 Kdor se smeji, bo zmagal 10.15 Evroturizem 10.30 Kako se poročiš z milijonarjem, ponovitev am. komedije 12.10 Gospod Rossi išče srečo, risanka 12.30 Hallo Austria, Hallo Vienna 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Moj oče igralec, nemška melodrama 15.10 Lepote Češke 15.30 Jaz in ti 15.30 Blunderjevi 15.35 Duck Tales 16.00 Otroški wur-litzer 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X -large 18.00 Čas v sliki 18.05 Slika Avstrije 18.30 Bavvvatch 19.30 Čas rV sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Mu-sikantenstadl 22.00 Zlata dekleta 22.30 Prekletstvo rdečega pajka, ameriška TV kriminalka 0.00 čas v sliki 0.05 K vragu z denarjem, ameriški film 1.40 Poročila/Ex libris 1.50 1000 mojstrovin NEDELJA, 30. maja 1993 9.00 Živ, žav, ponovitev 9.40 Huckleberrv Finn in prijatelji, ponovitev nadaljevanke 10.05 Nonni in Manni, nemška nadaljevanka 11.00 20. mednarodni mladinski pevski festival Celje 93, prenos 12.00 Obzorja duha 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.05 Domači ansambli: Slovenski kvintet 13.35 Sosedovi mulci, nizozemski film 16.05 Ognjeno drevje thike, angleška nadaljevanka 17.00 TV Dnevnik 17.10 Bruno, nedeljski otrok, francosko belgijski film 18.30 Deni me kakor pečat na svoje srce, posebna binkoštna oddaja 19.05 Risanka 19.17 Slovenski loto 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.55 šport 20.05 Zrcalo tedna 20.30 Terme Čatež: Pomladni 3x3, prenos 21.30 Maša za Lojzeta Bratuža, dokumentarna oddaja 22.15 TV dnevnik, Vreme, šport 22.45 Sova: Hal Roach predstavlja: Dva mornarja, ameriška burleska; Vrtinec, južnoafriška nadaljevanke Nagradno vprašanje za udeležence pohoda: Kateri kraj je izhodišče tradicionalnega pohoda na Poljano? a) Križe b) Trstenik c) Preddvor Obkrožite pravilen odgovori Ime in priimek, naslov: Izrezan kupon oddajte na označenem mestu na cilju pohoda na Poljani, kjer bo ob 12. uri žrebanje nagrad, ki jih prispevajo SPORT REKAR - gorsko kolo, salon pohištva ARK MAJA -vzmetnico, PIZZERIJA ORLI - 4 pizze in GORENJSKI GLAS - I 2 polletni naročnini. o ^—. I 8.00 Koledar 8.15 Slika na sliko 9.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.30 Kaj se mi dogaja? 11.30 Deček iz Andro-mede, mladinska nadaljevanka 12.00 Poročila 12.06 Smisel življe nja, ponovitev dokumentarne serije 12.36 Addamsovi, ponovitev 12.56 Življenjski slog, dokumentarna se rija 13.50 Pozdravi iz domovine 14.10 Poročila 14.15 Prizma 15.00 Šibenik v vojni in miru, dokumentarna oddaja 15.46 Poročila 15.50 101. brigada za Hrvaško 16.30 Televizija o televiziji 17.00 Ulica Sezam 18.00 Poročila 18.06 TV razstava 18.20 Santa Barbara, ameriška na daljevanka 19.06 Na začetku je bila beseda 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 TV tednik 20.30 Mul-lerjeva pisarna, avstrijski barvni film 22.10 Preteklost v sedanjosti: Dr. Ante Starčevič 22.56 TV dnevnik 23.06 Slika na sliko 23.50 Poročila v nemščini 23.56 Poročila 0.06 Sanje brez meja 8.00 Vremenska panorama 12.56 1000 mojstrovin 13.05 Pustolovske poti v svobodo 14.00 Razbito ogledalo 15.00 Ali imate radi klasiko? 16.00 Poročila iz parlamenta 16.56 Graščaka, serija 17.46 Kdo me hoče 18.00 Nogomet 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Sreča prve in druge, nemški TV film 22.00 čas v sliki/ Šport 22.35 Mefisto, madžarsko avstrijski film 0.56 Manekenka in vohljač, serija 1.40 Poročila/Ex libris 1.50 1000 mojstrovin 15.25 TV koledar 15.36 Pot v veso Ije, ponovitev ameriškega filma 18.40 Cro pop ročk, ponovitev 19.30 Dnevnik 20.06 črno na belem v barvah: James Brovvn, Leto 1961, V avtobusu; Nevv Orleans. ameriški čb film 0.00 Hit depo 2.30 Horoskop 9.00 MCM 9.40 RIS, risanke 9.40 Astrološka napoved 10.00 Popolni tujci 11.30 Ročk starine, ponovitev 12.00 A Shop 12.15 MCM 18.06 MCM 18.30 Jazzbina 19.00 MCM 20.00 Risanka 20.15 Dnevno informativni program 20.30 Modna de žela 21.00 Matlock 22.00 Dnevno informativni program 22.15 Poroči la v angleščini: Deutsche VVelle 22.40 Videogrom 0.26 Astrološka napoved 0.36 Erotična uspavanka Ob 16.30 lahko prisluhnete aktualnim informacijam, ob 17.20 bo na vrati Kulturni Babilon, ob 17.45 pa ste vabljeni k iskanju tržiikega zaklada. Spored bomo sklenili z Zeleno budilko. Oddajamo na 88,9 in 95 MHz UKV stereo in na SV 1584 KHz od 16. do 19. ure. 8.00 - Napoved, telegraf, horoskop 9.30 - Novice, aktualno, naie stranke so stranke 11.30 - Novice, duhovni razgledi, glasba je življe nje, danes do 13-ih - 14.15 - Ob ve stila, popoldanski telegraf, lekcija angleščine 15.30 - Dogodki in od mevi 18.15 Obvestila, novice, moja je lepša kot tvoja - sobotni klepet z vami klepeta Simona Vo dopivec 18.00 - Voščila, prenos Radia Slovenija - KINO 29. maja CENTER amer druž kom BEETHOVEN ob 17.. 19 in 21 uri STORŽIČ amer akcij krim. PEKLENSKI VAL ob 18 in 20 uri ŽELEZAR amer znanst fant film IZTREBUEVALEC 2 ob 17.. 19 in 21 uri DUPLICA amer pust drama POPOTNIK ob 18 in 20 uri TRŽIČ amer akcij, kom PRINC ODKRIVA AMERIKO ob 20 uri SKOFJA LOKA amer krim V POSTEUI S SOVRAŽNIKOM ob 18 in 20 uri RADOVUICA amer kom SMRT JI LEPO PRISTOJI ob 18 in 20 uri TV 12.50 Vrnitev na otok zakladov, angleška nadaljevanka 13.46 Zaključek pokala Slovenije v akrobat skem rocknrollu 14.46 Poglej in zadeni 15.46 Športna nedelja 15.45 Kvalifikacije za EP v košarkifm): Slovenija češka, prenos 17.20 Ptuj: Kvalifikacije za EP v rokometu (ž): Slovenija - Madžarska, prenos 18.46 Kolesarska dirka Giro d'ltali la 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.10 Slovenski magazin 20.40 Zato so prijatelji, dobrodelni koncert za Bosno, posnetek iz Beljaka 22.40 Športni pregled TiHRVASKAl 8.56 Poročila 9.00 Svečano zaseda nje sabora Republike Hrvaške, prenos 9.40 Dan državnosti, prenos 10.00 Binkoštna nedelja 12.00 Poro čila 12.06 Dan državnosti, prenos 12.20 Narodna glasba 12.50 Plodovi zemlje 13.30 Mir in dobrota 14.00 Poročila 14.06 Lakers girls, ameri ški film 15.36 Družinski zabavnik 17.00 Dan državnosti, prenos 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.25 Dokumentarna oddaja 21.00 Sedma noč 22.35 Dnevnik II 23.00 Slika TVHRVASI 13.50 TV koledar 14.00 športna ne delja Passaport, športni dokumen tarni film 14.30 Zakon o športu 14.56 Rokomet: Pokal evropskih tu vakov: VVallau Badel 1862 Zagreb, prenos iz Frankfurta 16.30 Ledena palača, ameriški barvni film 18.50 Zajčje zgodbe, nanizanka 19.30 TV dnevnik 20.20 Z jadri okoli sveta, dokumentarna serija 20.50 Sea trek, dokumentarna serija 21.20 Majski cvetovi, angleška nanizanka 22.20 šport 22.40 Hrvaška nogo metna liga 23.60 Jazz 8.00 Nedeljski nagovor: Pater Benedikt Lavrih 8.15 Astrološka napoved 8.25 Stan in Olio na počitnicah, burleska 9.40 Male živali 10.00 Čudoviti cirkus pod morjem, ponovitev 10.30 Dance session 11.00 Matlock, ameriška nanizanka 12.00 Nedeljski nagovor: Pater Benedikt Lavrih 12.15 Kulinarični kotiček 12.30 Helena, gledalci čestitajo in pozdravljajo 13.40 Videogrom 18.05 FDV televizija, oddaja študentov FDV 18.20 Elizije - Vatikan in nova doba, 2. del 19.30 MCM 20.05 Live 8i Kickin 21.00 Tropska vročica, 3. del ameriškega filma 22.00 Ples v temi, ameriški barvni film 23.35 Astrološka napoved 23.40 MCM 9.00 Jutranji program 9.05 1000 mojstrovin 9.15 Katoliška maša 10.15 Dežela gora 11.00 Tiskovna konferenca 12.00 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.10 Z zobmi in kremplji 13.40 Dogodivščine Toma Savvvjerja, ameriški film 15.15 Fritz Kreisler 15.20 Molitve iz božjega vrta 15.25 Iluzija? 115.35 V barki je črv 16.55 Mini čas v sliki 17.05 Moj oče, opica in jaz, avstrijska komedija 18.30 Bavvvatch - kopališki mojstri iz Malibu-ja 19.30 Čas v sliki 19.48 Šport 20.15 Levja jama. 6. del 21.10 Sporočilo planin 21.55 Kavalir z rožo, opera Richarda Straussa 1.15 Poročila/1000 mojstrovin 8.00 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Čebelica Maja 9.30 Simpsonovi 10.00 Pan-optikum 10.15 Rudniki kralja Salomona, ameriški film 12.05 Clip 12.30 Pogledi od strani 13.00 Dober dan. Koroška 13.30 Slike iz Avstrije 14.30 Okrog Herrenseeja 15.00 Športno popoldne: Mednarodno teniško prvenstvo Francije, iz Pariza 17.15 Klub za seniorje 18.00 čas v sliki 18.06 Alf 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.15 Vrnitev v prihodnost II, ameriški film 22.05 Čas v sliki/Šport PONEDELJEK, 31. maja 1993 11.15 Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija 11.40 Znanje za znanje - učite se z nami 12.10 Svet odkritij, ameriška poljudnoznanstvena serija 13.00 Poročila 13.05 Slovenski magazin 13.35 Športni pregled, ponovitev 16.25 Dober dan, Koroška 17.00 TV Dnevnik 17.15 Radovedni Taček: Smeti 17.25 Otroci širnega sveta, ameriška dokumentarna serija 18.00 Regionalni program - Maribor 18.50 16 črk, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.55 Šport 20.10 Mednarodna obzorja: Rusija 20.55 Omizje 22.15 TV Dnevnik, Vreme 22.38 Šport 22.45 Sova: Samci in samke, angleška nanizanka; Vrtinec, južnoafriška nadaljevanka 11.10 VVroclav: Kvalifikacije za EP v košarki (m): Slovenija - Latvija, prenos 16.00 Forum 16.15 TV mernik, ponovitev 16.30 Utrip 16.45 Zrcalo tedna 17.00 Obzorja duha 17.30 Sova, ponovitev 18.45 4x4 19.30 TV dnevnik. Vreme 19.55 Šport 20.05 Sedma steza 20.30 Tretje življenje, TV drama 21.50 Čar raziskovanj, izobraževalna oddaja 22.15 Pro Contra 23.00 Brane Rončel izza odra 9.00 Helena, ponovitev 9.50 Astrološka napoved 10.00 MacNeil in Le hrer komentirata 11.00 Ples v temi, ponovitev ameriškega barvnega filma 12.30 A Shop 12.45 MCM 18.45 Upravljanje, dokumentarna serija 19.15 A shop 19.30 MCM 20.30 Dokaz nedolžnosti, ameriški barvni film 22.00 Upravljanje, dokumentarna serija 22.30 5 minut za kulturo 22.35 Poročila 23.00 Drugačen svet KINO KRANJ nagrajuje gledalce Beethovna z lepimi nagradami. Vsi, ki želite sodelovati v naši nagradni igri, lahko dobite pri blagajni kina CENTER ob nakupu vstopnice tudi KUPON, nanj napišete svoje osebne podatke in ga vržete v i skrinjico na odru v dvorani kina Center. V soboto, 5. junija, pred predstavo ob 17. uri, bomo javno izžrebali naslednje nagrade: 1 nagrada: ogled GARDALANDA I za dve osebi v organizaciji Turistične poslovalnice MEGGI ' TOURS v juniju 2. nagrada: ogled GARDALANDA za eno osebo v organizaciji Turistične poslovalnice MEGGI TOURS za eno osebo 3. nagrada: ogled GARDALANDA za eno osebo v organizaciji Turistične poslovalnice MEGGI TOURS - NAGRADO POKLANJA MEGGI TOURS 4. nagrada: 2 abonmajski vstopnici za jesenski ciklus FILMSKEGA GLEDALIŠČA V KINU CENTER 5. nagrada: vstopnica za ogled filmskih predstav v kinu CENTER do 31. 12. 1993 6. nagrada: vstopnica za ogled 5 filmov v kinu Center v letu 1993 7. nagrada: 2 vstopnici za ogled katerega koli filma v kinu Center Pri žrebanju bo navzoč tudi pravi bernardinec. DOBRODOŠLI! STO KILOGRAMOV UUBEZNI. ZVESTOBE. POGUMA IN SUNE 7.46 Pregled sporeda 7.50 TV Koledar 8.00 Dobro jutro, Hrvaška/Poročila/Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.05 TV Šola 11.30 Ali ste vedeli? 11.45 Mala kinoteka 12.00 Točno opoldne/Poročila/Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.30 Monoton 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Majski cvetovi, angleška nanizanka 15.45 Afternoon report 16.00 Poročila 16.05 Učimo se o Hrvaški 16.35 Ma-lavizija: Minikins, kanadska mladinska nanizanka 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Sil; ba, otok modrosti, dokumentarni film 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Hrvaška in svet 20.56 Nezakonito, ameriški čb film 22.35 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 0.00 Sanje brez meja R&U d.o.o. Cankarjev trg 6,64220 Škofia Loka Tel.: 0641633-192 Telefonski aparati PANASONIC. Servis kombiniranih štedilnikov. Prodaja, servis in montaža bojlerjev. 17.15 Ko se svet vrti 18.00 Košarka: NBA liga 19.30 Dnevnik 20.05 2,4 otroka, humoristična nanizanka 20.36 Hitreje, višje, močneje, oddaja o športu 21.30 Wynne in Penkov-sky, britanska nadaljevanka 22.25 Smisel življenja, dokumentarna serija 23.30 Horoskop 9.00 Dopoldanski program 9.05 Maša, ob razstavi ikone 10.00 Beseda in molk 10.45 Jame Joan Suther-land La stupenda 12.15 Pozor, po-naredekl, 2. del 13.00 čas v slik* 13.10 Zahodno od Santa Feja 13.38 Samec v paradižu, ameriška komedija 15.20 Hrepenenje po svobodi, italijanski film 16.50 Mini čas v sliki 17.00 Nori mesec, kanadski film 18.30 Bavvvatch kopališki mojstri iz Malibuja 19.22 Metamorfoza 19.30 čas v sliki/Vreme 20.15 Ob 80. obletnici največjega nemškega zabavnika 21.45 Vsakdanja kultura 22.15 Kuharski mojstri 22.25 I love Vienna, avstrijska komedija 0.0j> Čas v sliki 0.10 Franz Schubert 0.3» Poročila mVSIRIL., 8.30 Vremenska panorama 10-*' Havaji, ameriški film 13.00 PeserfJ gozdov 14.56 Friz Kreisler 15.™ Zdraviliški koncert 16.00 Opazovalec z okna 16.46 šport: Mednaro^ no teniško prvenstvo Francije 17* Lipova ulica, serija 18.00 čas v sl£J 18.06 Alf 18.30 Slika Avstrije 1*J Čas v sliki/Vreme 20.15 Dick TrttfE ameriški film 21.56 Čas v sliki 221' Mojstri kuhajo 22.25 Polom v če*' njevi ulici 0.40 Manekenka in vo"' Ijač 1.26 Poročila/1000 mojstrovin 8.00 - Napoved, telegraf, horoskop' obvestila 9.30 Novice, aktualfj0, naše stranke so stranke - 11 J" Novice, šport, danes do ,3'r!-, 13.30 - Predstavitev popoldans*'' ga programa 14.16 Obvesti* popoldanski telegraf, rezervi"^; za stranke - 16.30 - Dogodki in o° mevi - 16.16 - Obvestila, nov** osrednja tema 18.00 - Voščila, vice 18.46 - Dogodki jutri, pran0* Radia Slovenija umne 8.00 Napoved, Mirin vrtiljak 9.30 - Godba na pihala, horoskop, zgod be drugače tokrat po domaČe 11.00 Radijski sejem, voščila 13.00 - Nedeljski klepet, voščila, dogodki in odmevi 17.00 Nedelj ski klepet, minute za ljubitelje re sne glasbe KINO 30. maja CENTER amer druž kom BEETHOVEN ob 17.. 19 in 21 uri STORŽIČ amer akcij krim film PEKLENSKI VAL ob 18 uri. amer trda erot DOKTORICA POHOTA ob 20 uri ŽELEZAR amer znanst fant film IZ TREBUEVALEC 2 ob 17 in 19 uri, amer. trda erot NEBEŠKE LISICE ob 21 un DUPLICA amer pust drama POPOTNIK ob 18 uri, amer tr da erot NAJBOLJŠA UČITELJICA ob 20 uri TRŽIČ amer trda erto VEDNO PRIPRAVLJENA ob 20 uri SKOFJA LOKA amer krim V PO STEUI S SOVRAŽNIKOM ob 18 in 20 uri ŽELEZNIKI ital vvest TRI NITA ob 19 uri RADOVLJICA amer kom SMRT JI LEPO PRISTOJI ob 20 uri NOVO V KINU BEETHOVEN družinska nes, Družina mevvton narujucno najae miaaega oernaraincn >■■ naredi za svojega novega družinskega člana Začne se serija i"'^ komedija; igrajo: Charles Grodin, Bonnie Hunt, Dean * . :ina Nevvton naključno najde mladega bernardinca in C nezgod in prigod, ko pa se od nekod priklati tolpa in bernardif1 ugrabi, se začne največji in najbolj smešen lov na psa v zgodt>v' f Ena izmed večjih in presenetljivejših uspešnic zadnjega časa, P° ^ duhovitih domislic, komičnih zapletov in glasnega renčania V vni vlogi je seveda pes, toda ob strani mu strumno stoji družina, glavuje popularni ameriški komik Charles Grodin (Polnočni tek, z ska v rdečem, Filofaks) KINO 31. maja. CENTER amer druž kom BEETHOVEN bo 16 . 18 in 20 uri STORŽ'f in ŽELEZAR Danes zaprtol I RŽIC" amer akcij krim PEKLENSKI VA>-ob 20 uri 29 Slovenske počitnice 1993 13 Po Dolenjski Od izvira do izliva Krke To je Gorenjska Gore in jezera Kam na Primorskem Od Soče do morja Obmurska pokrajina Popotnik postoj Vabimo Vas v goste... Svoje moči smo združili štirje pokrajinski časopisi -Dolenjski list, Gorenjski glas, Primorske novice in Vestnik iz Murske Sobote, da bi svojim bralcem, Prebivalcem štirih velikih slovenskih regij, predstavili najphvlačnejše možnosti dopustovanja v naši deželi. Pred Vami je skupna priloga, ki je izšla v 110.000 izvodih in jo bodo prebirali tako rekoč po vsej Sloveniji. Gre za prvi (in nikakor ne zadnji) projekt štirih Časopisnih hiš, ki je novost v Sloveniji in izjemna Priložnost tudi za tiste, ki se v njej predstavljajo, saj bo zapis oziroma objava, posredovana enemu časopisu, natisnjena v štirih časopisih. Zakaj je v času, ko Vas s kopico turističnih Prospektov in izdaj povsod vabijo v goste, prav Povabilo priloge 'Slovenske počitnice' nekaj Posebnega? Mi, ki živimo in delamo na Dolenjskem, Gorenjskem, Primorskem in v Pomurju, ki že zaradi narave svojega poklica odkrivamo, raziskujemo, tičemo, verjetno najbolje poznamo ponudbo turističnih Podjetij in organizacij, predvsem pa vemo za skrite kotičke, posebna vzdušja, manj znane ali še neodkrite Privlačnosti. V 'Slovenskih počitnicah' Vam odkrivamo nove poti, izrazite pokrajinske značilnosti, vaške in druge ambiente, s katerimi je Slovenija bogato °bdarjena in zato tako drugačna od drugih turističnih oeie/. Že res, da je Slovenija majhna in da jo lahko po cestah križem kražem prevozite v enem dnevu. Toda, W se boste podali odkrivat kraj za krajem, regijo za ^ijo, ki mejijo na štiri države, kjer se mešajo različne kulture in značilnosti, boste spoznali izredno pestrost in barvitost. Začutili boste mnogotere utripe in vzdušja, okušali kulinarične posebnosti, iskrivost vin, spoznali VuKRKkZDlWILIŠČk 68000 Novo Mesto, Germom 5 telefon (068) 22-436, 22-573 telefai (068) 21-178 ZDRAVILIŠČE ZDRAVILIŠČE DOLENJSKE TOPLICE ŠMARJEŠKE TOPLICE 68350 Dotefiiske Toplice Tel 068 65-230.65-703 Tetex 35821 zdi Fax 068 65-662 68220 ŠMARJEŠKE TOPLICE Tel 068/73 230. 28 0O0 Telelax 06873 107 Telex 35 866 68222 Otočec ob Krki Telefon 068/21-830, 85-150 Teleta: 068/22-590 Tetex 35740 hg po Zdravilišče z okolico je urejeno v znamenju športa in rekreacije. Poleg kopanja v čisti termalni vodi in možnosti, ki jih nudi športni park, so tu še tečaji tenisa in vodena jutranja telovadba. Dobro poskrbimo za izlete in sprehode, na katerih se v prijetnem vzdušju stori je, da si izboljša kondicijo pridobi na izgledu in se znebi manjših neprijetnosti, ki so posledica neustreznega načina življenja med letom. In če kdo sumi, da ga ogroža kaj resnejšega, je tu zdravnik specialist, ki se Vam bo posvetil in Vam namenil dovolj časa. Nepozabna drugačnost počitnice na Otočcu zelene družinske Če sr odločite za zelene počitnice na Otočcu vam prav gotovo ne bo dolgčas, saj je možnosti rekreacije resnično veliko. Od sok jahanja in lokostrelstva pa do čolnarjenja in raftinga po zeleni Krki, km « ribolova, terenskega jahanja, izletov v Pletene, Kostanjevico, pa kaj bi naštevali Pridite, ne bo *m zaL ZELENE DRUŽINSKE POČITNICE NA OTOĆCU 1993 jcenevMM)- 3-ctevne počitnic* 7-dnevne počitnice |uni| juli|. avgust lunij juh), avgust BUNGALOVI 120- 138- 280- 322- HOTEL GARNI 135- 156- 315- 364- • Plačilni pogop • direktno v recepciji hotela GARNI ob Vašem prihodu, ali v dveh obrokih s čeki • Doplačilo za enopostet|no sobo: 15% • Otroci v sobi s starši imajo popust - do 7. leta starosti 5°% popusta, - do 13. leta starosti 30% popusta. • Doplačilo za penzion: 15% • Prihod pn trodnev- • počitnicah v ponedel|ek ali četrtek, pn sedem dnevnih počitnicah v soboto • Tunstična taksa v pro-9ramu počitnic ni obračunana! • Pridržujemo si pravico do spremembe cen. Hvala za razumevanje. ' Cene so v DEM, plačljive v SIT, preračunane na dan plačila po srednjem tečaju Banke Slovenije. ^jtino m bomo presenetili z našo novo podobo - v celoti smo namreč prenovili Kopališki dom, jyW nov pokriti bazen in nove prostore za zdravstveno dejavnost. Če so se naši gostje doslej počutUi predvsem zaradi naravnih danosti, pnjelnega okolja, strokovnosti in prijaznosti osebja ter krtovih izletov, lahko za prihodnje rečemo, da bodo pritegnili tudi z novimi nadstandardnimi grunti zdravljenja bolečin v križu, fitness, protibolečinske terapije ter hidro in elektroterapije. Bolj občutljivi med nami so že od nekdaj želeti počitnikovati drugače. Dopust v notranjosti zanje ni k novodobni trend, temveč tisto pravo. Sonce, katerega moč omili bogato zelenje, tihi in mirni kotički, par korakov stran pa družba, ki uživa v svobodnem gibanju in se zabava. Lahko se ji pridružiš, kosi se naužil samote in mirnega toka reke Krke. Bližina starodavnega gradu še povzdigne občutek, da je ta dopust nekaj posebnega. Tudi mi'se počutimo lepo, ker naša počitniška ponudba vključuje tak biser, kot je Otočec. In ker je kraj poseben, smo se tudi posebno potrudili, da bi bilo bivanje naših gostov kar najbolj pestro in vredno spomina: ne glede nato, ali so se odločili za sobo v hotelu Gami Otočec, bungalov ali sodobno opremljen kamping. Naš prvi namig - poskusite s kombinacijo kopanja v bazenu, savne in masaže. Toliko, da se znebite nepotrebnih snovi v telesu in spet začutite svoje mišice. Nato pa k razgibavanju turistična agencija novo m—to hotel grad otočec - zdravje, znanje, uspeh - Poletna šola tujih jeziov, tenisa in zdrave- &zWjenjaOu&obKtli (tapropiinAliSO^ v loUnki preo vrednotu po prodajnem tečaju LB Dolenjski hinlu di Hm malo. Ptalrolmđe i^dnaa« m ckfow068/27-092,322-09« T A PIONIR TOURS di te JASNA DOKL 0S0LNIK) ali 068/21430 Hotd grad Otota (p. UU ŠERUGA). Med bogato dodatno ponudbo v Šmarjeških Toplicah so programi utrjevanja zdravja, beauty program, izredno hiter in učinkovit program za odprave cekdaa in hujšanje ter checking programi. ZELENE DRUŽINSKE POČITNICE V ZDRAVILIŠČU ŠMARJEŠKE TOPLICE: - OKVIRNE CENE 1993 7-dnevne počitnice 10-dnevne počitnice (cene v DEM)* junij julij, avgust junij julij, avgust Hotel Toplice Hotel Krka Hotel Šmarjeta 350,00 420,00 490,00 500,00 600,00 700,00 Cene veljajo na osebo za bivanje v 1/2 sobi. - Cene za otroke: otroci do 7. leta imajo 50 odst. popusta, otroci od 7. do 12. leta starosti 30 odst. popusta, če spijo v sobi z dvema odraslima. - Turistična taksa ni vključena. - Pridržujemo si pravico do spremembe cen. Hvala za razumevanje. *Cene so plačljive v SIT, preračunane iz DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. na prosto. To na Otočcu ni težko. Na bregu Krke je urejen rekreacijski prostor, tenis igrišče m trim steza. Reka nudi možnost čolnarjenja in ribolova; tu se da ujeti tudi kraljevsko ribo, suka. Strejjaj stran je grad. Struga, sodobno urejen konjeniški center. Šole jahanja se lahko udeleži cela družina z otroci. Veterani na konjih pa se lahko odločijo za organizirano terensko jahanje pod strokovnim vodstvom. Možno je zajahati tudi sodobnejšega "konjička", gorsko kolo, in se z njim odpraviti na lep celodneven izlet na Gorjance ali proti Beli krajini. Ljubitelji lagodnejših izletov se bodo verjetno rajši odločili za vožnjo s kočijo, obisk Kartuzije Pleterje, Forme vrve v Kostanjevici, dan v Šmarjeških oziroma Dolenjskih Toplicah ali sprehod med vinogradi z domačimi zidanicami, med katerimi je gotovo najbolj znana Trška gora z znamenitim Vinskim hramom. Družabno življenje se odvija bodisi v ritmu žive glasbe v restavraciji ali ob večerih zimzelenih melodij, za mlajše pa v diskoteki Pozno v noč se boste lahko razvedrili tudi v novem Casino-ju, ki smo ga skupaj s HIT-om uredili v prostorih Hotela Garni. Igralnica je odprta od 18. do 1 ure zjutraj, daleč okrog pa slovi po svojih bogatih dobitkih. V mirnem okolju, na svežem zraku si lahko naberete novih moči, ki jih zahtevajo od vas vsakdanji napori. V Šmarjeških Toplicah vam je na voljo fitness studio, trim steza in sprehajalne poti, notranji in dva zunanja bazena z zdravdno hipotermalno vodo, športni park s tenis igrišči, mizami za namizni tenis,... ZELENE DRUŽINSKE POČITNICE V ZDRAVILIŠČU DOLENJSKE TOPLICE: • OKVIRNE CENE 1993 7-dnevne počitnice 10-dnevne počitnice (cene v DEM)' junij julij, avgust junij julij, avgust Zdraviliški dom Kopališki dom 385,00 420,00 420,00 490,00 550,00 600,00 600,00 700,00 Cene veljajo na osebo za bivanje v 1/2 sobi. - Cene za otroke: otroci do 7. leta imajo 50 odst. (»pusta, otroci od 7. do 12. leta starosti 30 odst. popusta, če spijo v sobi z dvema odraslima. - Turistična taksa ni vključena. - Pridržujemo si pravico do spremembe cen. Hvala za razumevanje. *Cene so plačljive v SIT, preračunane iz DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. maj 1993 ILEHJSKI LIST @a & mpiklGLAS primorske novice TURISTIČNE KMETIJE KMEČKI TURIZEM Prihodnje leto s polno paro Sela pri Ratežu - Kmet in turistični delavec Slavko Seruga, ki ima domačijo v skriti dolini Rateškega potoka in jo obdajajo gozdovi, se skupaj s soproge Li že ukvarja z dopolnilno dejavnostjo - kmečkim turizmom. Za zdaj še ne more nuditi veliko, Na voljo ima nekaj ležišč, v kratkem pa jih bo dobi še nekaj, tako da bo ponudil sedemnajst postelj. Tisti, ki pridejo na Sela. se lahko danes naužijejo svežega zraka, miru in dobre stucienenice, ki je take ni daleč naokoli. Studenčnica napaja tudi domači vodovod. Zakonca sta povedala, da se nameravata resno lotiti kmečkega turizma, ki bo zanimiv zlasti za ljubitelje jahanja, ki je na voljo na bližnji Strugi, in ribičem, ki bodo svoje ribiške veščine preizkušali v Krki, čez čas pa tudi v daljšem rokavu Rateškega potoka, ki teče po njunem svetu. Kmečki turizem bo pri šerugovti polno zaživel šele prihodnje teto, že zdaj pa nikomur ne zapirajo vrat, zlasti tistim, ki si želijo nekoliko manj udobnosti pa več mru in svežega, zdravega zraka. Pri Janezu in Jožici Humljan na Boldraiu Le štiri kilometre od Metlike v smeri proti Drašičem pelje med brezami lepa asfaltirana cesta do Humljanove domačije, ki je postavljena v breg prav na začetku vasi Nova razkošna hiša skriva v sebi marsikaj zanimivega, predvsem pa jo krasi velik sadovnjak. Homljanova sta oba zaposlena. Janez v Beti, Jožica v metliški Kmetijski zadrugi. Na posestvu delata preostali čas dneva in ob koncu tedna. Njuno posestvo je kar veliko, saj obsega 2 ha gozda, 1 ha pašnikov, 2,5 ha vinogradov, 1 ha pa je sadovnjaka. Največ dela je prav gotovo v sadovnjaku in vinogradu, v katerem je prek 8000 trt laškega rizlinga, souvinjona, pinota šardoneja in drugih. "Vse želimo pridelati doma in to ponuditi še tako zahtevnemu gostu. Odprli bomo tudi klet v domači hiši, gostu ponudili jabolka iz našega nasada, domače klobase in salame, breskovo žganje in še marsikaj," pripoveduje Jožica in doda, da čas za turizem v belokranjskih vaseh šele prihaja in da se še dolgo samo od tega ne bo dalo živeti. "Ta čas delamo s svetovalci. Veliko mi pomagata Jani Gačnik in Helena Mrzlikar", je za konec povedala Jožica Humljan. i mm mm mm mm mm 4+ • • ## • k mmmmmmmjBmm 4* *f trn < %m+*>m A*4rvm* a«* *» «• < I mmm?\ T m ym mm # • i * a f»,fs ' 1 *m mm, mm i * 3*>m** i** mm mm * l-Mlfl A4ANWW turistična agencija PARTIZANSKA 7 , NOVO MG STO td 068-28 136 Od ribnika do mlina Šentjernej - Kmečka domačija Ane in Petra Jereleta leži na obrobju Šentjerneja ob potočku Pendirjevka, ki izvira v Gorjancih, v Krko pa se izliva pri Draškovcu. Na tem lepem in prijaznem košču dolenjske zemlje sta z malo denarja in z veliko truda ustvarila prijetno turistično točko, primemo za oddih in rekreacijo. Peter je pred leti zgradil velik ribnik, kjer bodo kmalu na voljo ribe, ki zanimajo ribiče. Poleg tega se Jereletova domačija, ki je stara prav gotovo več kot tristo let, lahko ponaša z edinim mlinom na kamne, ki ga je po starinskem izročilu svojega očeta, deda in pradeda zgradil sam Peter Jerele in melje moko zanj in za prijatelje, poleg tega pa je učni objekt za šolsko mladino, ki lahko na lastne oa vidijo kako je včasih v tem podgorjanskem svetu klopotalo kar dvainštirideset mlinov. Danes Jereletova kmetija lahko ponudi že precej več, še več pa bo, ko bosta marljiva zakonca vse spravila na svoje mesto. Pri Jereletovih bodo ribiči lahko zase lovili ribe, poleg tega jim bo na voljo domača perutnina, seveda pa ne bo manjkal tudi dober kmečki kruh, žganci in še kaj, in sicer iz moke, ki jo bo pripravil mlinar Peter. +*S V-/ LET ERDELJC-BIO, Zilje 55, Vinica KKOLEGIATNEGA A APITLJ/V V NOVEM MESTU Prostora bo za BO ljudi Na tunzem se pripravljata tudi Jože m Jožica Nemanič iz Gornje Lokvice. Na robu vasi že raste nekaj objektov, ki bodo morda že to jesen, morda tudi spomladi sprejeli prve turiste. Jože je zaposlen v metliški Kmetijski zadrugi, žena pa doma gospodinji. Ta čas že na veliko razmišljajo, kako bi iz svojega "sveta" potegnili kaj več. šest hektarjev vinogradov je v bližini domače vasi. Do sedaj so kar precej grozdja vozili v metliško Vinsko klet, poslej bi ga radi doma predelali v vino. Ko bodo nove stavbe pripravljene in urejene, bodo Nemaničevi iz Lokvice lahko sprejemali v goste tudi po dva avtobusa izletnikov. Dolenjska banka d.d. Novo mesto Ljubljanska banka Dolenjska banka, rJ.d., Novo mesto, ponuja svojim komitentom vrsto sodobnih Instrumentov brezgotovinskega poslovanja, ki so vezane na vodenje tekočega računa pri banki. Te so. - bančni avtomat - plačilna kartica Activa - poizvedba o stanju na tekočem računu oz. žiro računu prek sistema AudioTEKS - trajno pooblastilo banki o poravnavanju obveznosti iz tekočega računa - pismo zaupanja. Vse podrobnejše informacije lahko varčevalci dobijo v svoji bančni enoti. zavarovalnica tilia d.d. novo mesto V Novem mestu je tudi sedež Zavarovalnice TILIA. V letu 1991 ni postala samostojna le republika Slovenija, pač pa tudi Zavarovalnica TILIA. Do pred dvema letoma je bila zavarovalnica prisotna le na Dolenjskem. Že v prvem letu samostojnega delovanja je samo na področju petih občin Dolenjske kar blizu 80 odst. vseh lastnikov avtomobilov ob registraciji svojega vozila sklenilo zavarovanje pri Zavarovalnici TILIA. V letu 1992 pa so število zavarovanj še povečali. Kljub temu da je Zavarovalnica TILIA zaradi izredno ugodnih pogojev znana najbolj po avtomobilskih zavarovanjih, velik del njenega poslovanja predstavljajo ostale zavarovalne vrste: požarno zavarovanje, vlomsko, stanovanjsko, življenjsko, nezgodno, transportno, kreditno... Poleg tega je večinski lastnik hranilnice in podjetja za poslovanje z nepremičninami. V TIHI pravijo: komur zaupajo doma, je vreden zaupanja tudi drugod. Sedež družbe: Novo mesto. Cesta herojev 1 telefon (068) 322-152 teletat (068) 323-041 Na Banovcu pri Mamtičevih Jože Mavretič, njegova žena Marija in sin Marko so se trefno odtoč/ff, da ie tefosn/o /esen povab^) prve goste v svojo zidanico v VkkMih. Na Banovcu, kot radi pravijo svoji gorici, imajo precejšen vinograd z več kot 5000 Mami samih izbranih sat rumenega muškata, belega pinota, zelenega sifvanca m nekaterih dmgh. "Zakaj bi doma pridelano vino prodajal prek posrednikov, ki vedno poberejo glavni del zaslužka? meni Mavrebč m dodaja: "Svoje mobom sam postavil na mizo. We&r# znam, saj sem pred dvema letoma na medriarodnem vinskem sejmu v Ljubljani za svoj vzorec prejel zlato medaljo, letos pa imam dve zlati medalji za belokranjske Vtgredi. Poteg trt mam doma v Drašičin več)' sadovnjak, ki lahko prispeva kak toteček". Prav seda/ ureja prostor za gosto, v katerem bo prostora za zabavo petdesetih ljudi. Ponudil pn bo narezke iz domačih salam m klobas, žena bo pripravila belokranjske pogače, seveda pa po dogovoru ne bo težko pripraviti tudi belokranjske specialitete - pečenega odojka aS jagenjčka. Seznam prireditev 21. teden cvička in 3. sejem vinogradniško-vinarske opreme Jurjevanje Iz trebanjskega koša Državno prvenstvo v motornem letenju Otvoritev tabora samorastnikov Baragov dan Pridi zvečer na grad Srečanje v moji deželi Srečanje folklornih skupin iz vse Slovenije Trifarško srečanje Straška jesen Romanja: 27.-30. maja 10.-13. junija otvoritev 24. junija 26.-27. junija Kostanjevica Črnomelj Trebnje Novo mesto Trebnje 26. junija 27. junija Mala vas pri Trebnjem ilija - 30.av sobotah) 1 .julija - 30.avgusta [ob 3. julija 12. julija Dolenjske Toplic Čmomel 29. avgusta Rosalnice pn Me0 12. septembra Straža pri N. mestu na Trško goro k Novi Štifti po Baragovih krajih (Trebnje, Metlika, Rosalnice ■ Tn /are] nedeljsko majniško romanje v Novi Lurd pn Šentierneju po Mimski dolini (Trebnje, Bnnje, Žalostna gora nad Mokfr nogom) ■■■iS ■BSSf ■■■! ■■■0 ■■ si Turistično prilogo Dolenjske so pripravili: Helena Mrzlikar, Slavko Doki, Janez Pavlin m Majda Luzar Tehnično uredil: Tomo Cesar GORE IN JEZERA - TO JE GORENJSKA Ko se Gorenjci zbudimo in odpremo okno, nam pogled ne seže Prav daleč. Morda čez bližnji travnik, čez obrobje gozda - in obstane na enem od vrhov gora. Mnogi mislijo, da smo Gorenjci Prav zaradi ujetosti med eno in drugo gorovje zadostni sami sebi. Pa ni tako! Tisti, ki nas dobro poznajo, vedo, da smo živahni in radoživi, da svojo dobro voljo in svojo z gorami obdano naravo radi delimo z obiskovalci. Ponosno jim Pokažemo naša jezera, slapove, jih popeljemo po planinskih Poteh. Kajti tisti, ki pridejo na izlet ali na počitnice na Gorenjsko, ■dajo prav gotovo radi naravo, doneče glasove slapov in lahko žuborenje izvirov. V radovljiški občini je toliko lepot, da ni dolgčas v nobenem letnem času - Občino Radovljica povsod poznajo po Bledu, največjem turističnem centru z otokom, gradom in k°9ato turistično tradicijo od Riklija sem, po Bohinju, oazi Alp, v osrčju Triglavskega Orodnega parka, z biserno čistimi vodami, slapom Savico, Voglom, Koblo, z etnografsko zanimivimi vasmi, po mestu Radovljici, Linhartovem mestu z znamenitim srednjeveškim Ustnim jedrom, Čebelarskim muzejem, galerijo v šivčevi hiši (na sliki), po kampu Šobec, ki g *a ljubitelje platnenih streh gotovo nekaj posebnega, po Kropi, zibelki kovaštva, po °e9unjah, Gorjah s sotesko Vintgar, Pokljuško luknjo.... Naravne lepote pa dopolnjuje P°nudba najrazličnejših športov od športnega letenja, golfa, jahanja, raftinga in drugih ^°dnih športov, pa lova, ribolova in seveda planinarjenja, brez česar večina Slovencev težko °Pustuje. Gostje povsod lahko izbirajo med bogato ponudbo hotelov, campingov, počitniških 0rnov, turističnih kmetij, zasebnih sob in ne nazadnje planinskih koč. V tem delu Slovenije pa Poskrbijo tudi za bogato kulturno ponudbo, letos, ob Vodnikovem letu pa bo še posebej *ivah no na Koprivniku in Gorjušah. Dodatne informacije o ponudbi pa dobite v turističnih Qov 2 železarsko tradicijo, okoliške vasi s potjo kulturne dediščine, povsod pa *eie^ pnlo2nosti za aktiven počitek - Jesenice slovijo kot mesto z bogato industrijsko in rriu arstN IZREDNO "UGODNECENE * ŽENSKI LAHKI KOSTIMI * JOPICE * KOMPLETI * PREHODNI PLAŠČI * MOŠKI SUKNJIČI V trgovini nudimo še ves pribor za šivanje ter modne dodatke. maj 1993 DOLENJSKI LIST glas primorske novice TOl 0 0 POTOVALNA AGENCIJA ALPETOUR VAS VABI, DA V NJENI PONUDBI ZA LETOŠNJE POLETJE POIŠČETE SVOJ KOŠČEK POD SONCEM: OB MORJU: STRUNJAN polpenzion/oseba/dan od OEM 30 dalje najem Apt 2 osebi/dan od OEM 40 dalje Apt 3 osebe/dan od DEM 45 dalje Apt 4 osebe/dan od DEM 58 dalje Apt 5 oseb/dan od DEM 63 dalje SIMONOV ZALIV polni penzion/oseba/dan od DEM 47 dalje polpenzion/oseba/dan od DEM 39 dalje nočitev + zajtrk/oseba/dan od DEM 35 dalje IZOLA polni penzion/oseba/dan od DEM 36 dalje polpenzion/oseba/dan od DEM 28 dalje PORTOROŽ polpenzion/oseba/dan od DEM 36 dalje nočitev + zajtrk/oseba/dan od DEM 18 dalje PIRAN nočitev + zajtrk/oseba/dan od DEM 40 dalje V ZDRAVILIŠČIH: TOPOLŠICA DOLENJSKE-ŠMARJEŠKE TOPLICE PTUJSKE TOPLICE ATOMSKE TOPLICE 7-dnevni paket/oseba 10-dnevni paket/oseba Vikend paket/oseba 7-dnevni paket/oseba 7-dnevni paket/oseba 10-dnevni paket/oseba polni penzion/oseba/dan nočitev + zajtrk/oseba/dan najem Apt 2 osebi/dan Apt 3 osebe/dan Apt 4 osebe/dan Apt 5 oseb/dan od DEM 315 dalje od DEM 425 dalje od SIT 6.600 dalje od SIT 23.100 dalje DEM 289 DEM 389 od SIT 3.300 dalje od SIT 2.600 dalje SIT 3.800 SIT 4.800 SIT 6.000 SIT 6.500 INFORMACIJE IN PRIJAVE: V VSEH ALPETOUROVIH POSLOVALNICAH * KRANJ Avtobusna postaja tel. 222-007 * RADOVLJICA Avtobusna postaja tel. 714-621 * SKOFJA LOKA Avtobusna postaja tel. 621-755 * TRŽIČ Predilniška 2 tel. 53-370 SE PRIPOROČAMO! ★ ★ ★ * ★ G&P HOTELI POSEBNA PONUDBA HOTELOV GOLF IN BT V l\ PARK NA BLEDU ZA DOMAČE GOSTE ZA L L V SEZONO 1993 V obdobju od 12. 6. do 30. 9. 1993 nudimo domačim gostom naše storitve po posebno ugodnih cenah, če gostje vzamejo 7-dnevni paket, ki v hotelih GOLF in PARK vsebuje: - 7 pol ali polnih penzionov s turistično takso - pozdravno pijačo ob prihodu - neomejeno uporabo bazenov s termalno vodo - enkrat v času bivanja a la carte večerjo v hotelu - ob nedeljah zvečer vstop v Casino Bled s pozdravno pijačo - 7-x poldnevni najem kolesa V apartmajih GOLF: - najem apartmaja s čiščenjem 2-x tedensko - uporabo bazena v hotelu Golf CENE - za hotelske pakete od 322 DEM dalje po osebi - za najem apartmaja od 420 DEM na teden dalje POPUST ZA OTROKE: - do 5. leta gratis - do 12. leta 50 % POSEBNA PONUDBA - v hotelu: Medico regenerativni program v hotelu Golf Bogata ponudba izvenpenzionskih storitev in zabave v hotelu Park - na Bledu: - organizirane kolesarske ture - tenis - rafting, veslanje in drugi športi na vodi na jezeru in okoliških rekah - sprehodi v okolico - drsanje v športni dvorani po 20. 7. - drugi športi. REZERVACIJE: - hoteli: GOLF: 064 77 591 PARK: 064 77 945 - prodaja: 064 77 590 DOBRODOŠLI! TURISTIČNO DRUŠTVO RADOVLJICA Kranjska c. 13, Radovljica. Tel. fax - 064/715-300 INFORMACIJE^ SOBE, PRODAJALNA SPOMINKOV, MENJALNICA H L BELLEVU KRANJ ...lep razgled, izleti, poročni obredi - tudi cerkveni, slavnostna kosila, poslovna srečanja, politična zborovanja... Do prijetnega hotela BeJJevue na hribu nad Kranjem (643m nadmorske viSine) pelje nova cesta, do njega pa se lahko povzpnete tudi po eni od Številnih peipoa Hotel stoji ob obnovljeni cerkvi sv. Marjete in je obkrožen s prelepim naravnim okoljem Nudi 30 ležišč, aperibv bar in restavracijo z200 sedeži. Vsak konec tedna se lahko zavrtite v prijetni glasbi, ki je pogosto obogatena z modnimi revijami, nastopi soustov Lepo urejen vrt ki je del restavracijske ponudbe, lahko izkoristite za sončenje, otroci pa imajo možnost zabave na otroškem igrišču Hotel je vreden svojega imena, sa| z razgledne terase nudi obiskovalcem čudovito panoramo, ki se siri od Ljubljane do Bleda, preko Julijskih alp s Triglavom, do Karavank in Skofjelos kega hribovja Zaradi svoje osrednje lege je hotel primerna izhodiščna točka za izlete po severozahodni Sk>veniji. Odlikujeta ga tako bližina večjih mest (Kranj, Ljubljana), kot bližina turističnih sredic m naravnih lepot Hotel BeUevue Kranj je prijetna izletniška točka, kjer se boste naužili miru tn svežega zraka, primeren pa je za individualne goste, skupine tn poslovneže Hotel BeUevue, šmarjetna 6,64ooo Kranj, tel.: 064 311 211, fax: 064 312122 Hotel Bor v slikovitem naravnem okolju Preddvor, slikovita vas z blago alpsko klimo leži pod vrhovi Kamniških alp, pod Storžičem in Zaplato, kjer se potok Bistrica zliva v jezero črnava. V tem prekrasnem okolju stojita hotel Bor in grad Hrib. Okoliški gozdovi in čisti zrak nudijo idealne pogoje za sprostitev in številne športne dejavnosti. Lahko izbirate med naslednjimi: tenis, namizni tenis, ribolov, lov, lokostrelstvo, strelstvo, jahanje, kolesarjenje, trekking, jadralno padalstvo, ultra lahko letalstvo, sprehodi, planinske ture, alpinizem in športno plezanje. Hotel Bor B kategorije je bil zgrajen leta 1970 V njem je 37 visoko standardnih hotelskih sob (TWC, satelitska barvna televizija, mini bar, direktne telefonske linije). V hotelu Bor bodo nekaj zase našli tako poslovni, individualni in seminarski gostje. Poslovneži mir in športno sprostitev, otroci Pa se bodo lahko popeljali s pravo mini železnic0 Seminarskim gostom so na voljo tri opremlj0'1* dvorane (za 20, 30 ali 50 ljudi). Hotelska I restavracija vam nudi raznovrstno hrano /a ^ okuse, v grajski gostilni hotela Grad Hrib pa boste lahko privoščili njihove specialitete. 0° . koncu tedna se lahko zabavate tudi v dtskot0 Skala. Posebnost: mladoporočenci, ki se sprehodijo skozi grajski drevored dobijo J garancijo za 50 let srečnega zakona. Lahko r se tudi poročijo v poročni dvorani hotela Gra Hrib. MODRE DRUŽINSKE POČITNICE V ZDRAVILIŠČU STRUNJAN Blagodejna obmorska klima, zatišna zalivska lega in prečudoviti parki znova in znova vabijo v Strunjan vse, ki si želijo oddahniti, nabrati novih moči. Prijazna okolica in urejeni športni tereni so kot nalašč za prave družinske počitnice. Tu bo obilo možnosti, da se oče in sin končno Pomerita v tenisu, cela družina se bo v Poletnih večerih odpravila na sprehod ob obali, preko solin, vse do Pirana. Stanovali boste v udobnem hotelu ali pa v prijetnih bungalovih, ki so nanizani v parku. Ne bodite presenečeni, če vas bodo nagovorili po imenu, saj so radi vaši prijazni gostitelji. V tem zdravilišču sta doma šport in rekreacija. Zdravilišče ima lastno lepo urejeno plažo, primerno tudi za najmlajše 9oste. Športni park je nalašč v senci stoletnih borovcev. Tu je igrišče za košarko •n odbojko, minigolf in tenis. Poskrbeli bodo za šport in za zabavo, izlete in sprehode. Počitnice so družinska zadeva in to so si v Strunjanu vzeli k srcu. Otroci imajo radi veliko živahnega dogajanja, starši pa tudi svoj mir in brezskrbne užitke. Zato imajo otroški vrtec, filme za otroke in še kaj. Pohvaliti velja hotelsko kuhinjo. Jedilnik prilagajajo gostom po njihovih različnih dietah ali pa željam osveščenih po zdravi Prehrani. Vedno pa je hrana pazljivo izbrana •n pripravljena, veliko je žitaric, zelenjave in sadja. V zdravilišče Strunjan boste prišli na Počitnice, našli pa boste tudi zdravje. Najmanj, kar lahko tu vsakdo stori je, da si ■zboljša kondicijo. Marsikdo bo izbral shujševalni ali anticelulitni program, v miru se boste lahko pogovorili z zdravnikom specialistom o vseh mogočih težavah in težavicah in naredili nekaj za svojo dušo in telo. pene: 7 dni v hotelu v juniju 420 DEM, v juliju in avgustu 490 DEM, v bungalovih v juniju 350 DEM, v juliju in avgustu 420 DEM. Za 10-dnevne počitnice v hotelu v juniju 600 °EM, v juliju in avgustu 700 DEM. V bungalovih v juniju 500 DEM, v juliju in avgustu 600 DEM (v T.R). Otroci do 7 leta imajo 50 % popusta, od 7 do 12 leta pa 30 % popusta. J&RAVILIŠČE STRUNJAN Rezervacije: Tel.(066)78-882, 78-883, Fax.(066)78-618 HOT6 Ll Pridite na počitnice na našo Obalo, Pridite v Piran! Med zgodovino in umetnostjo, med sodobno ponudbo in prijetno domačnostjo - Hoteli Piran v Piranu in strunjanu Hotel Piran, Hotel Tartini, depandansa *?alinera, apartmaji ^'bja restavracija Tri vdove, restavracija Tartini P'zzerija Battana panorama bar, Zajtrk bar ^avarna Tartini, kavarna Venezia lenis igrišča, bazen na prostem ^formacije in rezervacije: poteli Piran, tel. (066) 73-651, L8*- (066) 74-498 ^stično' naselje tel(066)78-871 Salinera Strunjan, ojdite vašemu najlepšemu K°'fctnemu dnevu naproti v Restavracijo Pavel H,ran na slikovito piransko obrežje. ^P^iemu morja, sonca in svežega jed 9a vetriča poiskusite najboljše j^1- odlične bele morske ribe ali iast°VrStne rake (ŠKamPe' raroge, Sa'°9e). morda školjke ali druge morske $r» ■ ■ neKateri imajo radi tartufe, drugi Mecialitete na žaru ali biftek... Od Soče do morja Primorska je najbolj raznolika slovenska pokrajina, je svet v malem. To je alpski svet zgornjega Posočja, mogočni Mangrt, prelestno lepa dolina Trente in bogata turistična ponudba na Bovškem. Primorska so tudi mehki griči Goriških Brd in Vipavska dolina, tako umetelno obrobljena s Trnovsko planoto, Ajdovščino, Gočami in Vipavskim križem. Primorski je prekrasni Štanjel, pa slikovita Idrija. In Kras, enkraten v svoji arhitekturi in gastronomiji, kras, ki skriva v svojih nedrih mogočen podzemni svet, očarljive dvorane Postojnske, Škocjanskih in drugih podzemnih jam. Na Krasu je tudi kobilarna Lipica, ki že dobra štiri stoletja vzreja plemenite bele lipicance. Naši so tudi bogati gozdovi pod Nanosom, vse do Snežnika, pa tudi turističnim romarjem še neznani, a prisrčni Brkini. In šele, ko se kraški svet izza istrskih vrat prevesi v šavrinsko gričevje, pripada Primorski tudi - morje. Blagodejno sredozemsko podnebje, antična mesteca Koper, Izola in Piran, pa pristanišče rož - Portorož z več kot stoletno tradicijo organiziranega turizma , odpirajo gostom nešteto možnosti za sproščene počitnice. Že zategadelj, ker samo Obala in Kras premoreta dobro tretjino vseh turističnih nastanitvenih zmogljivosti v državi. Primorska je dežela neštetih možnosti za turista, željnega bodisi mrzlice glavnih turističnih tokov, bodisi spokojnosti v odkrivanju pristnih okolij. Primorska premore nedotaknjene idilične strani, divje grape, neurbanizirana okolja, pa tudi najbolj visoko razvito turistično ponudbo. Za vsakogar nekaj! HOTELOV JE VELIKO, HOTELI S PRISRČNOSTJO SO SAMO HOTELI RIVIERA čeprav v samem središču Portoroža, se gost v treh hotelskih hišah Hotelov Riviera -Riviera, Slovenija in Jadranka ne bo počutil kot nekdo iz turistične množice.temveč bo polno užival v portoroškem turističnem utripu. V Hotelih Riviera bo gost našel vse, kar nudijo vsi hoteli in še... Agencijska služba hotelov organizira krajše in daljše izlete, za katamaran v Benetke je gostom pripravila velike popuste. Hoteli Riviera imajo svojo hotelsko plažo, ki jo lahko gostje hotela uporabljajo brezplačno. Na plaži je lična restavracija, kjer lahko kar v kopalkah uživate ob hotelskem kosilu. Sladkosnedi lahko v slaščičarni Mignon poiskusite najboljšo slaščico doslej, vendar jo boste ob tako bogati ponudbi morali najprej izbrati. HOTELI RIVIERA ranoaoft i nmtomm / slovenua sobi PAKETI - za eno osebo v dvoposteljni junij, september 3-dnevni paket od 155,00 DEM dalje 5-dnevni paket 258,00 DEM julij, avgust 3-dnevni paket 199,50 DEM 5-dnevni paket 333,00 DEM od 15.julija do 22.avgusta 3-dnevni paket 215,00 DEM 5-dnevni paket 358,00 DEM 7-dnevni paket 500,50 DEM (v ceno je vključen polpenzion s turistično takso, pozdravna pijača, kopanje v bazenu z morsko vodo in prost vstop na kopališče) Informacije in rezervacije: Hoteli Riviera Portorož, Obala 33, Tel.(066)73-051, Fax.(066)76-603 Zaščitena lepota Sodobni turist, naveličan spanja v hotelskih kompleksih in gneče na plažah, bo gotovo užival na severni obali strunjanskega polotoka. Dvesto metrov obalnega pasu je zaščitenih kot naravni rezervat, kjer sicer nista dovoljena ribolov in nabiranje školjk, lahko pa uživate v resnično čistem morju in neokrnjeni naravi. Tako ohranjenih flišnih sten na vzhodni obali Jadranskega morja ni nikjer več, tu pa je tudi še edino avtohtono rastišče mirte in jagodiČnice. Le malce naprej je laguna Stjuža, naravni spomenik, saj takšnih lagun v našem primorju ni več, morda je izjema le Škocjanski zatok v Kopru. Poseben del še neokrnjene narave, kolikor se jo je uspelo ohraniti, so Sečoveljske soline. Vse kaže, da jih bodo uvrstili na znani Ramsarski seznam močvirij, ki so mednarodnega pomena za vodno perjad. Ob kanalu Giassi so etnologi piranskega Pomorskega muzeja Sergeja Mašere obnovili tipično solinarsko hišo in jo preuredili v muzej, zdaj pa obnovljajo še eno. Obnovili so tudi solinski fond, tako da zdaj tu sol še vedno pridobivajo po starem, z uporabo vetrne črpalke. Le malokdo ve, da je piranska Punta zaščitena kot naravni podvodni spomenik - Rt Madona. Obsega 150 metrov morskega pasu in dna, sega pa od zahodnega roba podpornega zidu piranske stolne cerkve na morski strani do območja znanega gostišča Treh vdov. TURISTIČNO PODJETJE AZIENDA TURISTICA MARINA PORTOROŽ RESTAVRACIJA MARINA AERODROM PORTOROŽ Od Vršiča do Nanosa • Poleti prihaja v soško dolino največ obiskovalcev čez 1611 metrov visoki razgledni prelaz Vršič. Po spustu v ledeniško trentarsko dolino najprej poglejte, kje izvira značilno zelenomodro obarvana Soča, ki popotnika spremlja po dolini. • Po ogledu korit Mlinarice naletimo na svojevrsten muzej v naravi - botanični vrt Alpinum Julijana, ki je te dni zabrstel v cvetju redkega visokogorskega rastlinja. V njem je tudi Tonov kamen, največji ledeniški balvan pri nas. V muzeju Na Logu v Trenti (letno ga obišče 17 tisoč gostov) vprašajte po slavnih trentarskih gorskih vodnikih. Njihovo slavo je ponesel v svet dr. Julius Kugv, ki so mu Trentarji pri prvih serpentinah proti Vršiču postavili spomenik. • Če ne marate hotelov, se lahko umaknete v trentarske in bovške kampe. Pristna doživetja dopolnjuje ponudba domače hrane z znanimi Čompi (krompirjem), ovčjo skuto in sirom, ki postaja v Alpah vse redkejša specialiteta. • V Bližini Tolmina se dolina po toku reke navzgor zoži v 70 metrov globoka korita Tolminke z Dantejevo jamo, pred katero naj bi po stari legendi pesnik napisal Božansko komedijo. • če bi v Idriji radi ubežati mestnemu zidovju v svet divje narave, vas bodo muzejski delavci napotili v krajinski park Zgornja Idrijca, med mnoge naravne, zgodovinske, geološke in botanične posebnosti, k tehničnim in etnološkim biserom v osrčje idrijskih gozdov. Zanj pa si morate rezervirati debel dan, še bolje pa dva dneva časa. Za prenočišče naj vas ne skrbi. Na Vojskem, v planinskem domu ali pa v kmečkemu turizmu Medvedovih, bodo vedno našli posteljo tudi za vas. Turistični prospekt, ki ga dobite na informacijskem turističnem centru v Idriji, vam bo v pomembno pomoč na tej poti. Tudi gozdarji vam ne bodo odrekli spremstva, če boste tako želeli. Kar na Soškem gozdnem gospodarstvu na idrijskem starem placu se oglasite! • Mimo klavž na Idrijci vodi bližnjica proti Vojskemu, v nekaj več kot tisoč metrov visoko vas, znano po partizanski tiskarni Slovenija. Preurejena v muzej vas pričakuje vsak dan. Mir, sprehodi, raziskovanje čudovite soteske Gačnik in še kaj vas utegne zadržati na Vojskarski planoti. Mimo dvojih klavž na Belci boste najhitreje prišli v Črni vrh. • Nad Novo Gorico v bližini italijanske meje na Kostanjevici je frančiškanska cerkev, v kateri je grobnica Bourbonov, zadnjih francoskih kraljev, ki so se po revoluciji 1830 zatekli v Gorico. • Nad Solkanom je znamenita Marijina cerkev na Skalnici s frančiškanskim samostanom in restavracijo, do katere je moč priti po asfaltirani cesti z avtomobilom, čeprav je iz preteklosti bolj znana kot romarska pot Svetogorska podoba Matere božje je ob posvećenju cerkve postala častno znamenje svetogorske božje poti. • Prvotna cerkev na Skalnici, ki je stala že v 14. stoletju, je pogorela. V 18. stoletju so postavili novo svetišče, ki pa so ga po dekretu Franca Jožefa II. morali porušili. Potem so cerkev znova zgradili, vendar ni preživela prve svetovne vojne, tako da so sedanjo zgradili leta 1926. • Hrušico - zaselek na prelazu proti Ajdovskemu, so kot vojaško postojanko utrdili že Rimljani. V srednjem veku je bila tod poštna postaja, kjer so po napornem klancu (nadmorska višina 1000 metrov) spočili konje in 'furmane'. Hrušica je izhodišče za lepo petnajstkilometrsko kolesarsko turo proti Abramu na Nanoški planoti. Pred "safarijem" pa le povprašajte za pot. • Na Postojnskem - natančneje v vasi Strane, 14 kilometrov od Postojne pod Nanosom - raste drevo tisa, ki je bilo posajeno leta 350. Poleg vaške cerkve raste več kot 1600 let stara tisa. Deblo meri v premeru 122 centimetrov, tisa pa je visoka dvanajst metrov in je zaščitena kot kulturni spomenik. Legenda pravi, da je pod stransko tiso v 9. stoletju pridigal sv. Hieronim. Po drugem izročilu, naj bi se tukaj ustavila in pridigala apostola Ciril in Metod na svoji poti v Rim. Prek kraškega roba se skozi istrska vrata spuščamo proti morju Dolina gradov oživlja Pogled popotnika na "istrskih vratih" med Črnim Kalom in Petrinjami, kjer se kras prevesi v tliš, običajno zaide na desno, proti morju. Tako kot nekoč, pa tudi danes le malokateri pogled zaide na levo, tja, kjer se burja s Krasa v trenutku dvigne kot na skakalnici, da bo že čez nekaj trenutkov v sunkih udarila v Trst, Koper in druga obalna mesta. Kraški rob sodi med najbolj zanimiva in privlačna območja koprskega zaledja. Grad Socerb je prvi od gradov, saj se vzdolž celotnega kraškega roba, ob katerem se cesta vijuga proti morju, vleče niz razvalin nekdanjih gradov oziroma obrambnih postojank. Za predel se je udomačil naziv "dolina gradov". Biserov je več, a prvega lahko poiščemo že v Socerbu oziroma na gradu, ki se ga, čeprav ne več tako množično, spomnijo zgolj za prvomajske delavske piknike. In vendar Socerb sploh ni zgolj to. V tišini borovih gozdov zdaj, ko na meji med Italijo in Slovenijo ni več nekdanjih jugoslovanskih graničarjev, sprehajalec pravzaprav sploh ne ve natančno, ali ni morda že v sosednji državi. Kakorkoli že, z gradu, v preteklosti pomembne strateške točke, kjer so se kot lastniki menjavali oglejski patriarhi, tržaška komuna, Benečani, ter končno od 16. stoletja dalje različni fevdalni gospodje, med katerimi so bili pomembni predvsem Petazzi in zadnji lastniki Montecuccoliji, nam pogled seže prav do obzorja. Grajske razvaline je leta 1924/25 obnovil tržaški grof Demetrio Economo in s tem nekdaj znameniti grad, ki ga je leta 1669 opisal in upodobil tudi Janez Vajkard Valvazor, ohranil današnjim rodovom. V gradu deluje tudi restavracija, vredno pa si je ogledati tudi bližnjo Sveto jamo, legendarno bivališče leta 284 umrlega tržaškega mučenika sv. Socerba. V prvem delu jame, kamor vodi strmo kamnito stopnišče, je bilo nekdaj svetišče. Dolgo zgodovino ima tudi Črni Kal, ki ga danes zaznamo zgolj po cerkvi sv. Valentina. Njena značilnost je, da je zaradi plazovitega terena vedno bolj nagnjena, trenutno že za meter in je zato svojevrstna zanimivost tega kraja. Sicer pa je zaradi terena in bližnjih kamnolomov razpokanih tudi precej hiš. Črni Kal je zelo stara vas, saj je omenjena že v 12. oziroma 13. stoletju in prav gotovo si jo je vredno ogledati. Pozornost vzbudijo predvsem lepo oblikovani portoni z glagolskimi in latinskimi napisi. Med najbolj znanimi v vasi je "Benkova hiša" z letnico 1489, ki sta jo gradila kamnoseška mojstra Benko in Andrej iz Sočerge. Visoko, pod strmim kraškim robom, leži najvišje ležeča gručasta vas Podpeč. Prav nad vasjo, vrh prepadne stene, stoji obrambni stolp iz časov Beneške republike, čeprav naj bi po nekaterih virih tam stal že v enajstem stoletju. Mimo stolpa vodi tudi planinska transverzala proti najvišjemu vrhu Slavniku (1028 metrov). Obrambni stolp je pomembno vlogo odigral že v času ogrskih napadov na koprsko ozemlje (1411), turških vpadov med leti 1407 in 1501, beneško-avstrijske vojne (1508-1516) in uskoške vojne (1615-1617). Danes je obnovljeni stolp čudovita razgledna točka, kjer ima človek kot na dlani vso Rižansko dolino in Savrinsko gričevje. HOTELI KOPER Pristaniška 3, Koper Tel. (066) 23-771, 34-112 Fax. (066) 23-598 Hotel Triglav v središču Kopra, Hotel Žusterna v kilometer oddaljenem naselju vabita! Odlična kuhinja in domače vzdušje, urejene plaže v neposredni bližini hotelov, pokrit bazen z morsko vodo, fitness klub, snack bar, pizzerija, slaščičarna, mini golf, video igre, možnosti za rekreacijo in šport, hotelska glasba in prireditve, nočni lokali, izjemne možnosti za krajše in daljše izlete. Iz tradicije KRASA do dobrega okusa Tisti, ki vedo, kaj je dobro, in ki radi dobro jedo, se navdušujejo za dobrote, pridelane na Krasu in v KRASU. Te sodijo v sam vrh kulinarične ponudbe suhomesnatih izdelkov na Slovenskem. Ob pokušanju odličnega pršuta, pancete, zašinka, kraških trajnih salam, poltrajnih izdelkov in mortadele, ki jih na trg pošilja Mesnopredelovalna industrija KRAS iz Sežane boste tudi vi zatrdili: KRAS je resnično AS. V svojih programih v KRAS-u ohranjajo najboljše iz tradicije, sledijo najboljši tehnologiji in vedno radi prisluhnejo željam potrošnika. KRAS nas vedno znova preseneča z novimi izdelki, ki so tržno zanimivi in kakovostni. Temu primerni so rezultati: vrhunska kakovost. Še danes ohranjeni široki kamniti dimniki, v katerih so Kraševci sušili in dimili kraški pršut ter druge izdelke, pričajo, da ima pršutarstvo na Krasu dolgoletno tradicijo. Prav to tradicijo in aromo specialitet kraške pokrajine poskuša ohranjati KRAS v svojih izdelkih kot so kraški pršut, panceta, zašinek in kraški špek. Sočnost in nevsiljiv okus sta značilnosti njihovega poltrajnega programa. Sem sodijo vse tiste okusne klobase, toast šunka, prešana in rolana slanina ter kuhan pršut, ki se v zadnjem času vse bolj uveljavlja na trgu. Ste že poskusili kraške salame? Kraška somača salama, primorska salama, šepuljska klobasa. Vse te salame so pokrite s plemenito plesnijo, so značilnih oblik in okusov. Ugajajo pestrim slovenskim okusom, pa tudi tistim izven naših meja. Najnovejše iz KRAS-ove ponudbe je mortadela, narejena na Krasu po izvrstnih italijanskih receptih. Ponujajo vam tri okuse: Alcisella, Bologna in Musiani v različnih tržnih oblikah. "Iz tradicije Krasa do dobrega okusa" - je geslo, za katerega so se odločili v KRASU in to ne brez razloga. Njihove mesne dobrote so res nekaj posebnega. Ko jih boste spoznali, boste tudi vi prisegali na slastnost kraških specialitet. Hoteli BELVEDERE Izola Hotel Marina Hotel Marina je v središču Izole. Ob mandraču vas bo v družbi ribiških bark pričakal s solidno postrežbo, dobro restavracijo, veliko senčno teraso. Hotel Marina ni svetovljanski hotel, pa je vendarle tik ob mednarodnem mejnem prehodu. Ni betonski monstrum, pa vendarle nudi gostu vse udobje potrebno za oddih. Zanj ni značilna turistična gneča, je pa v njegovi neposredni bližini lepo urejena mestna plaža. Od starega mestnega jedra ga ločujejo le ozke uličice, tako značilne in tako sredozemsko temperamentne. Turistično naselje Belvedere Belvedere pomeni lep razgled in na griču Belveder nad Izolo boste imeli kot na dlani celoten izolski in tržaški zaliv, ob jasnem vremenu boste v daljavi prepoznali nanoško planoto, Trnovski gozd in celo Alpe, na levi pa dolgo italijansko obalo z Gradežem in Benetkami. Tu se vam svet dobesedno odpre. In prav tu na vrhu nad Izolo je turistično naselje s hotelskimi sobami v pavilijonih, z avtokampom v sredozemskem zelenju, odprtimi bazeni, novim otroškim bazenom (vodni triki), odlično restavracijo z veliko teraso, diskoteko, s tereni za mini golf in tenis ter veliko možnostmi za sprehode. Plaža je ob vznožju griča. Do nje se pripeljete z malim turističnim avtobusom ali z lastnim avtomobilom, najlepši pa bo sprehod do plaže, saj se cesta vijuga med vinogradi in dišečo brnistro. THP BELVEDERE, Veliki trg 11, Izola Hotel Marina, tel. 066 65-325, fax. 066 62-012 Hotel Camp Belvedere, tel. 066 62-631 Cene: 7-dnevni paket - 189 DEM (do 30.6.93), - 288 DEM (v juliju in avgustu) Mesto z nasmehom S krizo v gospodarstvu, z razpadom prejšnje države in nastankom nove je Izola nedvomno tisto slovensko obmorsko mesto, ki je skoraj čez noč doživelo radikalne spremembe. S štirimi velikimi tovarnami v stečaju, s potegnitvijo državne meje s Hrvaško je bila njena stoletna podoba o mestu ribičev in delavcev temeljito načeta. Smernice občinskega razvoja so v turizmu, glavni projekt in temelj turističnega razvoja pa naj bi bila mestna marina, ki pa zaradi zapletov v občini, na Obali in v republiki morda niti to sezono še ne bo končana. Toda prav zato, ker ta občina še ni razvila konfekcijskega in množičnega turizma, bo najbrž to poletje privabila s celine mnoge, ki si želijo prijetne domačnosti. Navsezadnje se prav to mestece lahko pohvali z najlepšim zahodnim zalivom in z menda najlepšim sončnim zahodom na svetu. To je Simonov zaliv s hotelskim kompleksom, urejenim kopališčem, teniškimi igrišči in ostalo turistično ponudbo. Privržence naturizma bodo gotovo privabile Bele skale, divja plaža od Simonovega zaliva proti Strunjanu, kjer soncu radi odkrijejo svojo kožo tudi domačini. Menda je to najbolj priljubljena izolska plaža. Sredi junija naj bi uredili tudi plažo od hotela Delfin do Simonovega zaliva in peš pot, ki bo prišleka vodila mimo zaščitenega območja stare rimske naselbine Haliaetum. Letos pa naj bi kopalce pričakala tudi bolj urejena mestna plaža pri Svetilniku. V Izoli nameravajo prav zaradi njene spokojnosti razvijati zlasti družinski turizem. Tako bodo najmlajšim članom že letos ponudili Mehanoland na tržnici Lonka v samem središču mesta, kjer se bodo otroci lahko zabavali z igračami izolske tovarne Mehano. Ob tej splošni usmeritvi pa nikakor ne nameravajo zanemariti stoletne ribiške tradicije in tako si bodo turisti lahko privoščili sveže sardele kar na nekaj mestih od Lonke do MandraČa, kjer jih bodo ponujali na ribiških barkah. Pod večer, ko poletna vročina vendar nekoliko popusti, ali v zgodnjem dopoldnevu pa si je gotovo vredno ogledati staro mesto, ki je nekdaj obzidano stalo na otoku, z najbolj znamenito baročno stavbo, Besenghijevo palačo, kjer je glasbena šola in sedež Skupnosti Italijanov, na Velikem trgu v bližini MandraČa pa najstarejšo ohranjeno arhitekturo, Manziolijevo hišo, ki jo pravkar obnavljajo. Seveda je v starem mestu kot v vseh obmorskim mestecih še veliko zanimivosti, ki jih oko, zaljubljeno v staro in lepo, gotovo ne bo prezrlo. V starem mestu so v zadnjih nekaj letih obnovili tudi številne lične trgovine in gostinske lokale. Gurmani bodo tudi v Izoli prišli na svoj raM ^ saj tu kar nekaj gostiln ponuja vrhunsko hra°~ morskimi sadeži. Malo je rednih obiskovalce Izole, ki ne bi poznali Ribiča. Canove in po domače Danilota, kjer je bilo na obisku vec ministrov, kot sta jih kdaj sprejela predsednic občinske vlade in župan skupaj. ^ Pred poletno vročino pa navsezadnje la" prišlek pobegne tudi na podeželje, v Korte •. vasice v tej krajevni skupnosti, kjer se poč*5 razvija tudi kmečki turizem, z ombolom in dobrim pršutom, domačim vinom in olivni'1' j oljem pa goste sem privabljajo že vrsto le' temi lepimi kraji na podeželju stoji Kaštelir, naselbina izpred rimskih časov, ki pa je za z žal zanimiva le za arheologe, saj tisočletne ostanke prekrivata trava in robidovje. KTC LIPICFI Beli biseri v zeleni oazi Zgodovinsko dejanje je storil **strijski nadvojvoda Karel II. iz JT^arske družine: pred 413 leti je v rjaski vasici Lipica ustanovil obilarno, zibelko vseh lipicancev na lJJJJ*- Tu so še danes doma ti beli j^otci, kot beli biseri so, v značilnem Irskem okolju, v senci stoletnih lip in izleti s kočijami. Gotovo ne boste zamudili predstave klasične šole jahanja, otroci pa se bodo navdušili nad jahanjem s poniji. Tu je neskončno možnosti za prelepe sprehode, obiske odličnih tipičnih gostiln in kleti... POSEBNA PONUDBA ZA DOMAČE GOSTE: I. Bivanje v hotelu Maestoso, Klub - 7 in več dni: polni penzion v 1/2 sobi po osebi -21.000 SIT, polpenzion - 16.800 SIT (cena vključuje takso, napitek za dobrodošlico, degustacijo pršuta in terana, kopanje v bazenih, ogled kobilarne, 2 uri savne) - Tečaji jahanja: 1. začetni tečaj: 12 ur v skupini z učiteljem , doplačilo 8.400 SIT 2. nadaljevalni tečaj: 12 ur v skupini z učiteljem, doplačilo 7.200 SIT 3. terensko jahanje: za izkušene, 12 ur z vodičem , doplačilo 6.000 SIT ( ura je 50 min) II. Vikend paketi polpenzion, za eno osebo v 1/2 sobi, od petka do nedelje - 4.800 SIT (cena vključuje uporabo bazena, takso, ogled ŠKOCJANSKE JAME HTG - Hoteli, turizem in gostinstvo Sežana Tel. (067)31-361, Fax.(067)73-384 UNESCO 1986 - LISTE DU PATRIMOINE MONDIAL Le kilometer od magistralne ceste Koper-Ljubljana morate zaviti, da bi si lahko ogledali Škocjanske jame. Jame, ki jih občuduje ves svet, saj so bile zaradi svoje izredne lepote in posebnosti leta 1986 vpisane kot edina evropska jama v seznam svetovne naravne in kulturne dediščine pri Unescu. Skrivnostno kraško podzemlje se v Škocjanskih jamah razodene obiskovalcu v vsej svoji lepoti in čarobnosti. Teh vtisov nihče nikoli ne pozabi. V Tihi jami lahko občudujete kapnike najrazličnejših barv in oblik. Most, ki se 45 metrov nad reko Reko boči v nebeško višino, popelje obiskovalce v ogromne podzemne dvorane z navpičnimi stenami, na dnu katerih šumi Reka. Pot vas popelje naprej mimo ponvic - bisera Škocjanskih jam in naprej do Schmidlove dvorane. Z velikim poševnim dvigalom boste izstopili iz Velike doline. Priporočamo vam še obisk razgledišča v neposredni bližini sprejemnega centra, od koder boste Unesco zmm pogledom objeli Veliko dolino, vasico škocjan in Betanjo, naravni most s slapom in 164 metrov globoko steno, kjer reka Reka dokončno izgine v podzemlje. Obiski vsak dan: VI-IX: ob 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00 IV, V, X: ob 10.00, 13.00, 15.30 XI—III: ob 10.00, ob nedeljah in praznikih tudi ob 15.00 Informacije: Tel.(067)60-122, 169, Fax. (067)73-384 HTG Sežana, Škocjanske jame, Matavun 12, 66215 Divača Med Štanjelom in Brkini nista doma le pršut in teran Barvita deželica tisočerih možnosti y , f-ipica je tako ena najstarejših tu ■ . rn na svetu in je tudi pomemben l'stični center. Smelo skrbi za vzrejo in So« '° č'stokrvnih lipicancev za jahalni iah '• ^surno jahanje, klasično Šolo 1 rianja in vožnjo s kočijo. V hlevih je Vrti m na razpolago 35 konj za vse Ha>? 'ana'nin tečajev, od začetnih do . a)bolj zahtevnih stopenj dresurnega ,nja- za izlete s konji in kočijami. v i .Ljubitelje konjeniškega športa vabita lej'fi00 dva note,a B kategorije s 350 s pokritimi jahalnicami, bazeni, SVr,ami, fitness klubom, igralnico, ^^irni tenis igrišči, mini golfom, I j"°škim igriščem in golfom z devetimi *%mi. Enkratno doživetje so iaria?nevn' 'z'et' s konji, večdnevne ,rie ture, lov na lisico, romantični so kobilarne) III. Paketi za otroke do 10.leta starosti polpenzion, 1/2 ure jahanja ponijev -4.200 SIT 5-DNEVNI PROGRAMI penzion - 15.000 SIT, polpenzion -12.000 SIT Jahalni paketi vključujejo 8 jahalnih ur: začetni tečaj - 5.600 SIT, nadaljevalni tečaj - 4.800 SIT, teren - 4.000 SIT Začetek tečajev v nedeljo, zaključek v sredo popoldan. Minimalna starost za jahalne tečaje je 12 let. Informacije in rezervacije: Tel.(067)72-617, Fax.(067)72-818 LIPICA - Konjerejsko turistični center, Lipica 5, Sežana Poznate Štanjel? Le kdo ga ne! Če prihajate iz novogoriške smeri in se vozite proti Sežani, je to prva in skorajda obvezna "postojanka", do danes še edina srednjeveško obzidana kraška vas. Zanjo je značilna neprekinjena tisočletna naselitev že od bronaste dobe dalje. Za ozkim vhodom v stolpu se človeku odpre slikovito naselje. Od ostankov mogočnega gradu, v katerem je Spacalova galerija, do Kraške hiše z etnološko zbirko (odprta je ob sobotah, nedeljah in praznikih od 11. do 16. ure. za napovedane skupine pa kadarkoli; oskrbnica je Avrelija Gulič, Štanjel 3, tel. 067 79-192) in gotske cerkve Sv. Danijela z neobičajnim zvonikom, pa Ferrarijeva hiša in še posebej Ferrarijev vrt - park v imperialnem rimskem slogu - s svojo nenavadno patino preteklosti. Na kobdiljskih vratih se odpre pogled na kraško in vipavsko krajino ter na skupino Ferrarijevih hiš arhitekta Fabianija. Za komenski Kras so, bolj kot za druge predele, značilne osmice, kjer dobite vse od domačih dobrot do dobrega vina. V Dutovljah je najlepše v drugi polovici avgusta, ko praznujejo praznik pršuta in terana v borovem gozdiču. Po vinski cesti se pripeljete do Tomaja, rojstnega kraja pesnika Srečka Kosovela. Žal je njegova rojstna hiša zaprta in ni na ogled, Kosovelova spominska soba pa je v Sežani na Bazoviški 9, ob delavnikih odprta od 7. do 15. ure, za najavljene skupine pa po dogovoru (tel. 067/73- 428). Zanimiv je tudi tomajski Tabor, ki je služil za obrambo pred Turki in morskimi roparji. Ko so ob koncu prejšnjega stoletja kopali temelje za nov samostan (v njem so danes stanovanja), so naleteli na stare grobove in zanimive "Kraška burja pa ne piha vsevprek, ampak ima svoje posebne kanale aH poti. Taka pot gre čez Lokev in Bazovico, druga čez Sežano, tretja med Šmarjami in Križem, Četrta tik za Križem proti Tomaju, posebno močno pa piha med štanjeiom in Kobdiljem." (A. Kjuden Zgodovinski mozaik Primorske, 1960) Dobra tri desetletja kasneje so seveda poti burje, te daleč naokoli znane kraške značilnosti - lakoj za (ali pred) teranom in pršutom - zaradi pozidav in drugih posegov nekoliko drugačne, pa tudi burja v zadnjih letih ni več, kar je bila, saj je do Kraševcev precej bolj prizanesljiva. Na svojem potepanju čez Kras pa nikar ne pozabite na pršut (tega sušijo v Šepuljah in Kobjeglavi) in teran, ki vam ga ponujajo vzdolž tako imenovane vinske ceste. Dobra sta, verjemite, in ne bo vam žal, če si boste žejo po slanem pršutu (tak mora pač biti) gasili z gosto črnino katerega od priznanih kraških proizvajalcev terana, ki ne uspeva prav nikjer drugje! zgodovinske predmete, ki so pristali v tržaškem muzeju. Po vsej verjetnosti je bila v Tomaju rimska naselbina. Lokev je največja slovenska vas z več kot tisoč prebivalci. V zadnjem času je tu podjetništvo dobilo poseben zagon, saj novi gostinski in trgovski lokali rasejo kot gobe po dežju. To je nedvomno vas za ljubitelje turističnega jahanja, saj si ga lahko privoščijo kar pri petih zasebnikih. Za nočno življenje skrbijo v nedavno odprtem klubu Milton. HOTEL delfin IZOLA Hotel ZDUS Delfin Tomažičeva 10, 66310 Izola, p.p. 81 Rezervacije: tel.(066)63-554, fax.63-411 Hotel Delfin je sodobno grajen objekt B kat., tik ob morski obali, le kilometer l~ centra Izole. Ima plažo in parkirišče v neposredni bližini. Vse sobe v hotelu /••ajo tuš in wc, telefon in pogled na morje, nekatere tudi na idilično izolsko Panoramo. Drj. ^°leg penzionske ponudbe nudijo gostom veliko možnosti za sprostitev in wJ'e,tne počitnice. V hotelu je aperitiv bar s kavarno, restavracija ima teraso. Skozi J>e leto je tu odprt bazen z morsko vodo, ki jo ogrevajo kar na 31 xC. Gostje imajo a voljo ročno in podvodno masažo, pedikuro, obiščejo lahko kozmetičarko, lzerski salon, fotografski atelje in balinišče. Ob večerih se lahko gostje zavrtijo ob zvokih prijetne glasbe, ob posebnih "ožnostih jim pripravijo razvedrilne programe, turf notelu organizirajo izfete v bližnjo in daljnjo okolico, na željo pa vas popeljejo UQ| na priljubljen "fisch" piknik. Vabljeni, pričakujejo vas! Simonov zaliv IDDDI San Simon Več kot morje in sonce V enem najlepših kotičkov na naši Obali, na južnem delu izolskega zaliva vas pričakujemo v Hotelskem naselju SIMONOV ZALIV, B kat. Obdano je z bogatim sredozemskim zelenjem in s še danes vidnimi sledovi rimskega naselja HALIAETUM. V hotelskem naselju je okoli 500 ležišč v udobnih dvo- in večposteljnih sobah v več objektih. Vse sobe imajo tuš in wc, nekatere balkon in pogled na morje. V poletnih mesecih se hotelske zmogljivosti povečajo še za 250 ležišč v zasebnih sobah in počitniških stanovanjih v neposredni bližini hotelskega naselja. V osrednji restavraciji vam poleg bogatega samopostrežnega zajtrka nudimo dnevno izbiro menujev in solatni bife. Bazen z ogrevano morsko vodo je v juliju in avgustu zaprt, saj je tii< ob hotelskem naselju prekrasna plaža v naravnem zalivu, ki je zelo primerna tudi za otroke. Poleg bogate gostinske ponudbe z grila in bifeja na plaži je tu veliko možnosti za šport in rekreacijo - odbojka na mivki (beach vollev),izposojanje različnih plovil, vrtni šah, trampolin za otroke, namizni tenis ter novost v letošnjem letu: NAJVEČJI VODNI TOBOGAN na slovenski obali. V naselju so tri peščena tenis igrišča, igrišče za mini golf, kozmetični salon z masažo in pedikuro, frizerski salon ter nočni lokal CC Club, kjer se lahko zabavate pozno v noč. V JULIJU IN AVGUSTU POLPENZION ŽE OD 39 DEM DALJE V JUNIJU predsezonski počitniški paketi s kopanjem v bazenu z ogrevano morsko vodo. Upokojenci imajo poseben popust. Pohitite z rezervacijami, saj se poletje nazadržno bliža. Vabljeni! HTP SIMONOV ZALIV d.d. Morova 6a, 66310 Izola Tel. (066)62-221, Fax. (066)62-222 Čudoviti svet, kjer si podajata roke kras in mehka flišna zemlja Od Brkinov do Snežnika llirskobistriško območje na jugovzhodu Slovenije je naravni prehod iz notranjosti naše države na Kvarner in v vzhodno Istro (Hrvaška), v sebi pa skriva vrsto naravnih in kulturnih zanimivosti, ki so vredne obiska in ogleda. Mesto Ilirska Bistrica s približno 5000 prebivalci, ki je tudi geografsko središče občine, je primerno izhodišče za zanimive izlete. Dobre prometne povezave z osrednjo Slovenijo (cesta, železnica), Obalo, Krasom in Kvarnerskim zalivom, olajšajo prihod na ta del naše domovine. Sprehod po starem delu mesta (Plac in Guranji kraj), oddih v lepo urejenem mestnem parku ali pa ogled izvira potoka Sušeč v Suški rebri, bodo dali obiskovalcem prvi vtis o kraju. Vredno se je tudi "povzpeti" na Hrib svobode, kjer je zanimiv spomenik, posvečen borcem prekomorcem. Lep je tudi sprehod na Črne njive, kjer je v prijetnem okolju kraške gmajne in borovcev sodobno strelišče na glinaste golobe. Ilirska Bistrica je odlično izhodišče za številne daljše in krajše izlete. Najprej se lahko odpravite proti Brkinom, slikovitemu gričevju nad levim bregom reke Reke. Nekaj kilometrov od Bistrice sta veliki akumulacijski jezeri, Mola in Klivnik. Obe jezeri sta bogati z ribami, ljubitelji športnega ribolova pa lahko dobijo enodnevne ribolovne dovolilnice v gostilni Štefan v Harijah, bifeju Gršče v Kosezah in v okrepčevalnici Doma upokojencev v Ilirski Bistrici. Na drugem koncu Brkinov, tik nad reko Reko in cesto, ki vodi iz Ilirske Bistrice proti Postojni, je spomeniško zaščitena vas Prem. Tu se je rodil pesnik Dragotin Kette (urejena spominska soba), k ogledu pa vabita tudi atraktiven premski grad in zanimiva župna cerkev. Popotnik se iz Ilirske Bistrice lahko odpravi po dolini zgornjega toka reke Reke, do njenega izvira v Dletu. Dleto je pravi gobarski raj in priljubljena izletniška točka. V Ilirski Bistrici deluje gobarska družina, ki organizira gobarske izlete. Iz Dleta nas pelje cesta v Novokračine, kjer si bodo ljubitelji podzemnega sveta lahko ogledali Novokrajsko jamo. Za vodstvo bo poskrbelo jamarsko društvo Netopir iz Bistrice. Na koncu se odpravimo še v obsežne snežniške gozdove, ki pomenijo največji strnjeni gozdni masiv v tem delu Evrope. Cilj našega popotovanja bo gotovo 1796 metrov visoki Snežnik, atraktivna gora in najvišji vrh slovenskega krasa. Snežnik je že več kot četrt stoletja razglašen za botanični rezervat, z njegovega vrha pa se obiskovalcu odpre enkraten razgled. Tik pod vrhom je oskrbovana planinska koča, v središču snežniških gozdov, na Sviščakih, od Ilirske Bistrice oddaljenih 19 kilometrov po dobri cesti, pa je lepo urejen Planinski dom z 18 ležišči. Če se od Sviščakov odpravimo v Grdo drago, pridemo po 12 kilometrih na Mašun, veliko gozdno pristavo z gostinskim lokalom in prenočišči. Od tod se bomo vrnili v Ilirsko Bistrico (22 kilometrov) po asfaltirani cesti mimo zanimivih kraških vasi na Zgornji Pivki. Snežnik IMMENSUM AD ANTRUM ADITUS Vstopi, popotnik v neizmerno jamo! Zanimanje za slovenski Kras se je začelo že sredi prejšnjega stoletja. Adolf Schmidl je začel po naročilu dunajskega dvora sistematično raziskovati Kras (1850-1853) z namenom, da da bi zgradili južno železnico Dunaj - Trst (Postojna, 1857). Seveda je bilo tudi pred tem že nakaj poskusov, tako je opazoval Cerkniško jezero in ga opisal že J.V.Valvazor v znameniti Slavi Vojvodine Kranjske, 1689. leta. To zanimanje za Kras pa ostaja tudi še danes, ali celo še več - raste. Prav zaradi povečanega zanimanja so pripravili * alternativni program po postojnskem jamskem svetu in pa * krasoslovne treking ture Toliko naravnih biserov, posejanih na tako majhnem prostoru, bogatem tudi s prvinami kulturne dediščine, da vsak najde nekaj zase. GOSTOLJUBJE IN TRADICIJA V Postojni se več kot stoletje in pol ukvarjajo z jamskim turizmom: * prvega obiskovalca so popeljali v Postojnsko jamo že 17.avgusta 1819. leta * da bi bil obisk lažji, so leta 1872 položili prve železniške tračnice od vhoda do Velike gore * pred 110. leti je zagorela v jami prva električna svetilka in tako se je šele pokazalo kapniško bogastvo v vsej svoji lepoti * tudi podjetni Švicar Franz Progler je pohitel in zgradil 1874. leta prvi hotel v Postojni, ker se je zavedal prednosti, ki mu jih je že takrat nudila Postojna. Na teh prvinah sloni tudi današnji postojnski turizem, nadgrajen s sodobnostjo, prikrojen današnjemu turistu, ki išče poti k prvobitnemu. Postojnčani so prepričani, da bodo ob bogastvu in raznolikosti naravnih znamenitosti, kulutrnih in zgodovinskih zanimivostih, stoletje in pol dolgi tradiciji, znanju in hotenju, opravičili zaupanje gostov. Storili bodo vse, da bi vsak obiskovalec Postojne postal njihov gost v najbolj žlahtnem pomenu te besede. Postojnska jama - prva dama slovenskega krasa VIKEND PAKET, 7 ali 10-DNEVNE POČITNICE V HOTELU JAMA ALI APARTMAJSKEM NASELJU PIVKA JAMA VKUUČUJEJO: - 2,7 oz. 10 polnih penzionov - kopanje v pokritem plavalnem bazenu - ogled Postojnske jame in Predjamskega gradu - ogled umetniške razstave v galeriji Modrijanov mlin - zabavo v nočni restavraciji Erazmova klet Cena: vikend paket 4.700 SIT 7-dnevne počitnice 15.500 SIT 10-dnevne počitnice 19.900 SIT UGODNOSTI: možnost plačila na dva obroka s čeki, upokojenci imajo 10% popusta, otroci do 5 let brezplačno, otroci od 5 do 12 let imajo 40% popusta ALTERNATIVNI PROGRAM PO POSTOJNSKEM JAMSKEM SVETU - POSTOJNSKA JAMA - ALTERNATIVNO z vlakom do Velike gore, peš po stezah skozi Tartar in Male jame - OTOŠKA JAMA peš skozi kapniške rove do podzemnega toka reke Pivke - POSTOJNSKA JAMA - KOMPLET, z vlakom do Velike gore, peš skozi Tartar, Male jame, Pisani roov do Biospeleološke postaje. - POSTOJNSKA JAMA IN PIVKA JAMA z vlakom do Velike gore, peš skozi Lepe jame in Umetni tunel do Črne in Pivke jame. Postojna - JAMA POD PREDJAMSKIM GRADOM peš do Črne dvorane. - PLANINSKA JAMA peš skozi podzemne rove ob reki Pivki in reki Rak, ter ogled podzemnega sotočja. Ogledi trajajo od 1 do 3 ur, cene se gibljejo od 400 do 800 SIT. KRASOSLOVNE TREKING TURE Doživite tokrat postojnski kras nekoliko drugače, sprostite se v prijetni naravi, svežini bukovih in smrekovih gozdov, sprehodite se po krasu, spoznajte njegovo flooro in favno, oglejte si kraške udore, spoznajte svetovno znane kraške pojave. - VIKEND PAKET "POSTOJNSKA JAMA" - HOTEL JAMA, 5.990 SIT PO OSEBI - VIKEND PAKET "PIVKA JAMA" - BUNGALOVI, 5 990 SIT PO OSEBI - VIKEND PAKET "POSTOJNA - PLANINA" - HOTEL JAMA, 6.800 SIT PO OSEBI Paketi vključujejo nastanitev v dvoposteljnih sobah hotela Jame ali v štiriposteljnih bungalovih campinga Pivka jama, turistično takso, 2 polna penziona, oglede in vodenje po programu in prevoze. Otroci do 10 leta imajo 30 % popusta. Potrebna je najava vsaj 2 dni pred prihodom in primerna osebna jamarska ali treking oprema. INFORMACIJE IN REZERVACIJE: POSTOJNA, turizem - hoteli, Prodaja Jamska cesta 32 66230 POSTOJNA tel. 067/21-168 ali h.c. 21-841 fax: 067/23-870 Postojnska jama - prva dama slovenskega krasa Avtobusno podjetje Gorica in njegova turistična agencija Ustaljeni načrti v novi preobleki Novi družbeni in ekonomski tokovi niso obšli niti nekdanjega novogoriškega Avtoprometa in iz njega se je "rodilo" pet podjetij. Tisto, na katerega smo kot ljudje najbolj navezani, je nedvomno na začetku leta 1990 nastalo Avtobusno podjetje Gorica. Njihovi avtobusi nas spremljajo na poti v šolo in na delo, prepeljejo nas spet domov, prenekateri med nami pa ne morejo brez njih niti v svojem prostem času. Izleti in popotovanja - turistična dejavnost podjetja -so tudi del našega življenja, pomoč za spoznavanje novega in za tešitev naše radovednosti ali za sprostitev. Med 128 ima sedaj ta 270-članski kolektiv tudi 16 najsodobnejših avtobusov, sposobnih zadovoljiti domala vsako popotniško željo. Preden preletimo, kaj so za naslednje tedne in mesece pripravili v njihovi turistični agenciji, se še nekoliko ozrimo po podjetju in njegovih načrtih. Gotovo bo najbolj zanimalo Ajdovce in Sežance, da se jim obetajo boljše prevozniške storitve. V obeh občinskih središčih naj bi zrasli novi avtobusni postaji, postojnsko in novogoriško pa naj bi preuredili po zgledu, kot so tolminsko. Po razdelitvi premoženja nekdanje firme so postali solastniki hotela Poldanovec na Lokvah in stavbe spodnje postaje svetogorske žičnice, če bodo s Tovornim prometom, drugim partnerjem v lastništvu, pogovori obrodili sadove - in le zakaj ne bi, se sprašuje direktorica Ada Filipič -se obetajo boljši časi tudi Lokvam in tamkajšnjemu turizmu. Lokvarji so ustvarjalni sogovorniki, meni, zato bo treba več spodbud še iz občinskih krogov. Pred leti so bile v vseh krajih, kjer imajo svoje prometne poslovalnice, tudi njihove turistične pisarne, a so ju v Tolminu in v Ajdovščini ukinili. Z novimi razvojnimi vizijami bi se radi vrnili in z novo ponudbo obogatili še Postojno ter Sežano. Z letošnjo "doregistracijo" imajo v svoji domeni še gostinstvo, trgovino, ekonomsko propagando za turizem, sejemsko dejavnost in še kaj, kar bo pomagalo uresničiti njihovo težnjo k odličnosti in željo oblikovati visoko profitno dejavnost. K temu sodi tudi nova celostna podoba podjetja, novi "image", ki so jo oblikovalci v dobršni meri že prelili v predloge. Paleta ponudbe turistične agencije Avtobusnega podjetja Gorica je tolikšna in tako raznolika, da je za njeno predstavitev potrebnih nekaj več besed. Seveda ni mogoče mimo ustaljenih del, kot so prodaja in posredovanje letalskih in vseh drugih vozovnic, rezervacij, V turistični agenciji Avtobusnega podjetja Gorica so na voljo tudi za vaše povsem vsakodnevne potrebe. Ko potujete prek meje, vam bodo radi povedali, kje boste najbolje jedli, kje dobro in poceni kupovali, kdaj so v Italiji posamezni sejmi, kdaj imajo naši zahodni sosedje cerkvene in državne praznike in kako takrat poslujejo njihove trgovine. Zvedeli boste pač vse, kar je popotniku neobhodno potrebno. posredovanja informacij, menjalniških poslov in še česa. Njihov najbolj obesežen dela pa je nedvomno organizacija izletov, letovanj, maturantskih izletov, popotovanj za zaključene ali strokovno izbrane družbe, posredovanje poslov skoraj vseh drugih slovenskih turističnih in nekaterih agencij iz tujine. Posebno skrbno pripravljajo programe za lastne aranžmaje, še zlasti izlete, pravi vodja agencije Gabi Prekič, sicer dolgoletna turistična delavka. Težko je povedati in še težje zapisati, kako vse to poteka, vsi, ki so z njimi že potovali in se k njim znova in znova vračajo, pa zatrjujejo, da je delo opravljeno enkratno. V pomladno poletni sezoni, ki se že preveša v drugi del, imajo načrtovanih več enodnevnih izletov, na primer v Gardaland, med beneške gondole, ljubitelje vršacov bodo popeljali na Grossglockner ali v italijanske Dolomite, mnogo bo poti po Sloveniji in v zamejstvo. Junija pripravljajo štiridnevni izlet v zlato Prago in v Toscano, ko bodo obiskali še Elbo, otoček, ki je postal znan zaradi Napoleona. Jeseni se bodo njihovi izletniki z letalom in avtobusom (kombinacija) podali v špansko glavno mesto in iz Madrida naprej v *§&uca AVTOBUSNO PODJETJE TEL. 065/22-911 21-459 Andaluzijo, proti vzhodu jih bodo na drugem izletu peljali v Istanbul, pripravljajo tridnevne izlete na Dunaj in štiridnevne v večno mesto i Rim. Več bo še eno ali dvodnevnih izletov, P3 tako dolgih, kot jih želijo ljudje in kolikor jih "prenesejo" njihove denarnice. Ko smo že pri denarju: turistična agencija Avtobusnega podjetja Gorica ponuja več * možnosti plačila izletov. Za razliko od nekatf^ agencij, ki zahtevajo denar takoj ali je tudi SJH obročno odplačevanje vezano na plačilo pf00 Preden boste potovali v zgornjo Soško dolino, na Bovško, bo dobro, če se v njihovi tamkajšnji turistični poslovalnici pozanimate, kje in po kakšni ceni boste prenočevali ali letovali. Turistična agencija Avtobusnega prometa ima namreč v Bovcu in okolici v najemu več zasebnih sob, v Kaninski vasi pa ima tudi svoje apartmaje, ki so vam na voljo za preganjanje poletne vročine v bovškem hladu ali za zimske smučarske vragolije na prostranih kaninskih smučiščih. odhodom na izlet ali na letovanje, je m09°f po novogoriški agenciji zadnji obrok plačati sel0 ^ vrnitvi. Mnogim je to pogodu, ker pač ^ potrebujejo denar tudi za nakupe ali kaj drufl na poti sami. odlog pa jim ublaži druge družinske finančne obveznosti. Pri obročn0^ plačevanju ne zaračunavajo obresti - torej 5 ugodnost več - višino in število obrokov Pa prilagodijo ceni izleta ali letovanja. j(1 Enako velja za vse severnoprimorsk<> kraško območje. Svetovali vam bodo 0'?W prenočevanja, povedali za kmečke turist' kmetije, na voljo vam bodo vodniki, če s'^ boste zaželeli razgledati prelepe predele zahodni meji. Tjdi za vipavsko ali briško vinsko klet ima,o usposobljene vodnike, vodstvo v zamejske kraje pa so nedvc>m p usposobljeni kot malokdo. Najbolje bo, ° ^ pokličete po telefonu na številki (065) 25' ali (065) 21-443. POPOTNIK POSTOJ! "77 pa popotnik, ki prideš v to našo pokrajino toplic in slatin, štajerskih vin in poleti nekoliko zadušnega ravninskega zraka, si vzemi še nekaj časa, da se ozreš tudi po tisti lepoti, ki je potrebna za dušno pašo. Ki se je ohranila v starodavnosti fresk in življenja in da se predaš nekoliko otožnemu razpoloženju, ki ga dihajo žitna polja, pozabljena jezera z lokvanji in divjimi racami ob Muri in da se sprehodiš med trto in zidanicami prleških in lendavskih goric, po borovih gozdovih na Gohčkem, kjer boš povsod odkril kakšno drobnjarijo, kos lepote, kipojde s teboj na daljno pot." (Miško Kranjec) j štorklje se vsako pomlad vračajo v svoja gnezda na jurskih dimnikih. Čutijo, da jim narava in človek tu ponujata na«10 zavetie- Vračajo se tudi vsi tisti, ki so kljub bremenom J*Sega časa uspeli vsrkati vsaj delček življenjske moči iz UDrnurske zemlje. Narava deli svoje darove tam, kjer je najlepša. Pokrajino ob Muri je obdarila z največjim bogastvom - vrelci mineralne in termo-mineralne vode, blagim podnebjem, naravnimi lepotami in plodno zemljo. Iz nje so zrasli dobri ljudje, ki podarjajo darove narave nesebično in z ljubeznijo vsem, ki jih pot zanese v ta del Slovenije. TURISTIČNE KMETIJE VABIJO Viškova kmetija ffc^ihael Tremel, Bokrači 28, 69201 Puconci; tel.: ^9/45-017. v Opis: stara prenovljena kmetija, sprejem gostov *to, nastanitveni in izletniški turizem, u .Hišna specialiteta: prekmurska gibanica, meso ^e", bograč. Žeigj^laljenost: avtobusna postaja 0,5 km, jgZ zMka postaja 10 km, zdravnik 6 km, kino 10 |fj' ^Urska Sobota 10 km, Moravske Toplice 10 DRVAR|ČEVA KMETIJA Štefan Maric, Vadarci 90, 69265 Bodonci. na °Pis: nova kmetija, sprejem gostov vse leto, rjjnrvenl in izletniški turizem. Murska Sobota 18 km. CERNJAVIČEVA KMETIJA tel J£,nez Černjavič, Gradišče 69, 69251 Tišina; e|- 069/46-074. Dast p-s: nova kmetija, sprejem gostov vse leto, ^•Aitveni in izletniški turizem. Lj'sna specialiteta: "tnka". W? *a''enost: avt°busna postaja 1 km, muS1 ka Postaja 5 km, zdravnik 5 km, kino 5 km, ^ka Sobota 5 km. L,SARJEVA KMETIJA ?13 tefan Flisar, Moravske Toplice, Dolga ulica • &9208 Fokovci; tel.: 069/48-411. P'S: nova kmetija, sprejem gostov vse leto, Ljudje ob Muri zaupajo naravi. S hvaležnostjo jemljejo, kar jim daje, in jo ohranjajo takšno, kot so jim jo zaupali njihovi dedje. In ker dihajo z njo, tudi sami ostajajo takšni, kot so bili - ohranili so značilnosti malega prekmurskega človeka: pridnost, skromnost in gostoljubnost. Odprtih rok in srca vas bodo pričakali na svojih domačijah in z vami delili vse, kar imajo. nastanitveni in izletniški turizem. Hišna specialiteta: prekmurska prekajena šunka s hrenom. Oddaljenost: avtobusna postaja 0,2 km, železniška postaja 10 km, zdravnik 5 km, kino 10 km, Murska Sobota 10 km. FRANKOVA KMETIJA Marica Frank, Slamnjak 33, 69240 Ljutomer; tel.: 069/83-138. Opis: stara prenovljena kmetija, sprejem gostov vse leto, nastanitveni in izletniški turizem. Hišna specialiteta: meso iz "tnke", mlinci na slamnjaški način, kvasenica, ajdova pogača s sirom, svinjsko meso iz krušne peči. Oddaljenost: avtobusna postaja 3 km, železniška postaja 3 km, zdravnik 3 km, kino 3 km, Ljutomer 3 km. ŽIŽKOVA KMETIJA Mirko Žižek, šafarsko 10, 69240 Ljutomer; tel.: 069/89-001. Opis: nova kmetija, sprejem gostov vse leto. Hišna specialiteta: renski rizling, chardonnav, sadje, meso iz "tnke". Oddaljenost: avtobusna postaja 0,5 km, železniška postaja 7 km, zdravnik 7 km, kino 7 km, Ljutomer 7 km. KOSOVA KMETIJA Mirko šonaja, Stari trg 16, 69241 Veržej; tel.: 069/87-204. Opis: nova kmetija, sprejem gostov vse leto, nastanitveni in izletniški turizem, jahanje in vožnja s kočijo. Hišna specialiteta: meso iz "tnke", domači kruh, kvasenice. Oddaljenost: avtobusna postaja 0,5 km, železniška postaja 1,5 km, zdravnik 8 km, kino 8 km, Ljutomer 9 km. BARBARIČEVA KMETIJA Marija Sabotin, Lipovci 108, 69231 Beltinci; tel.: 069/41-064. Opis: stara prenovljena kmetija, sprejem gostov vse leto, izletniški turizem. Hišna specialiteta: krapci. Oddaljenost: avtobusna postaja 1 km, železniška postaja 1 km, zdravnik 2 km, kino 5 km, Beltinci 2 km, Murska Sobota 8 km. BENKOVA KMETIJA Jožica in Anton Benko, Spodnja Sčavnica 10, 69250 Gornja Radgona. Opis: stara prenovljena kmetija, sprejem gostov vse leto, izletniški turizem. Hišna specialiteta: domača raca s prilogo, gibanica. Oddaljenost: avtobusna postaja 1 km, železniška postaja 7 km, zdravnik 7 km, kino 7 km, Gornja Radgona 7 km. ROŠKARJEVA KMETIJA Anton Roškar, Lastomerci 25, 69250 Gornja Radgona; tel.: 069/60-518. Opis: nova kmetija, sprejem gostov vse leto, izletniški turizem. Hišna specialiteta: štajerska gibanica, kvasenica. Oddaljenost: avtobusna postaja 3 km, železniška postaja 20 km, zdravnik 6 km, kino 6 km, Gornja Radgona 6 km. FERENCOVA KMETIJA Anton Kos, Krašči 23, 69261 Cankova; tel.: 069/ 40-117. Opis: nova kmetija, sprejem gostov vse leto, izletniški turizem, vožnja po jezeru, ribolov. Hišna specialiteta: domači sir, meso iz "tnke", šunka, "posolanka". "stra BENZ ISTRA d.o.< 66000 Koper, Ferrarska 7, tel.: 066/34-881 TUDI Ml Z VAMI NA POČITNICAH Veseli nas, da vam lahko ob nemoteni oskrbi z gorivi ponudimo še mnogo več. Vabimo vas na naše bencinske servise: kjer lahko iz naše dodatne ponudbe izbirate vse za vozilo, voznika in sopotnika, sezonsko športno opremo, parfumerijske izdelke in ličila, hladno pivo in brezalkoholne pijače, vino in kakovostne viskije, najboljši sladoled in sladkarije, darila in drugo galanterijsko blago ter vse za gospodinjstvo. Neprekinjeno odprto imamo najdlje, od 00.00 do 24.00 pa ob avtocesti pri Postojni, na Kozini, v Bertokih pri Kopru, ob koprski obvoznici, v Sežani in mednarodnem prehodu škofije blok. ZA VAS IN VAŠE ZADOVOLJSTVO VEČ KOT LE POLNJENJE GORIVA! Oddaljenost: avtobusna postaja 0,5 km, železniška postaja v M. Soboti 15 km, zdravnik 5 km, kino 18 km, Radenci 18 km. MARKOVA KMETIJA Marija Marko, Nasova 38, 69253 Apače; tel.: 062/732-354. Opis: stara prenovljena kmetija, sprejem gostov vse leto, izletniški turizem. Hišna specialiteta: štajerska gibanica, meso iz "tnke". Oddaljenost: avtobusna postaja 1,5 km, železniška postaja v M. Soboti 25 km, zdravnik 18 km, kino 15 km, Gornja Radgona 18 km. JUREŠEVA KMETIJA Jožica Jureš, Globoka 14, 69240 Ljutomer; tel.: 069/81-747. Opis: stara prenovljena vinska klet sredi goric, sprejem gostov vse leto, izletniški turizem. Hišna specialiteta: oženjeni žganci z mlekom, meso iz "tnke", krapci, kvasenice, gibanica. Oddaljenost: avtobusna postaja 3 km, železniška postaja 8 km, zdravnik 8 km, kino 8 km, Banovci 15 km. maj 1993 LIST oimmm^mEZGhAB primorske novice fEST0 Tri srca za zdravo srce Tu narava poklanja tudi zdravje RADENCI - gostoljubno mineralno in termalno zdravilišče v severovzhodni Sloveniji, nedaleč od avstrijske in madžarske meje, v deželi stare vinske kulture, termalnih in mineralnih vrelcev. Zrasli so v pokrajini, od koder gre v svet na milijone litrov mineralne vode Radenska tri srca, kjer ni industrije in mestnega hrupa in kjer nepregledne ravnice ob skrivnostnih rokavih reke Mure oživlja vinorodno gričevje. Mineralna voda Radenska slovi po pestri vsebnosti mineralov in naravnem ogljikovem dioksidu, ki ji daje prijeten, rezek okus. Po vsebnosti mineralov je ena najbogatejših vod v Evropi in je osnova osvežilnim brezalkoholnim pijačam Stilu, Svvingu in Šumu. Bogastvo mineralne vode Radenska tri srca uporabljajo v zdravilišču na več načinov: kopalne kure za bolezni srca in ožilja, pitne kure za bolezni ledvic, sečnih poti in prostate ter za vodno masažo pri boleznih ustne sluznice. Drugi naravni faktor Zdravilišča Radenci je termo-mineralna voda, ki je hidrogenkarbonatnega tipa, topla 41 stopinj in polna mineralov. Učinkovita je pri zdravljenju kroničnega vnetnega revmatizma, degenerativnega in izvensklepnega revmatizma ter kroničnih vnetjih. Peloid oz. zdravilno blato sladkovodnega izvora z visoko vsebnostjo žvepla pa uporabljajo v zdravilišču kot obloge fango pri kroničnih revmatskih obolenjih. Programi zdravljenja so različni: preventivno diagnostični, rehabilitacijski, športno kondicijski, shujševalni, lepotni in zobozdravstveni. Zdravilišče po opremljenosti in konceptu dejavnosti ni namenjeno le bolnikom, ampak tudi zdravim za utrditev psihične in fizične zmogljivosti. Možnosti za rekreacijo so številne: od plavanja v pokritem bazenu, kopanju v bazenu s termo-mineralno vodo, tenisa, džoginga, fitnesa. kolesarjenja, deskanja... Na svoj račun pridejo tudi ljubitelji lova in ribolova, saj so gozdovi v okolici znani po divjadi, skriti in romantični rokavi Mure pa omogočajo bogat ribji ulov. Zdravilišče Radenci ponuja v prijetno razčlenjenem hotelskem kompleksu A- in B-kategorije 630 ležišč v eno- in dvoposteljnih sobah ter apartmajih. Gostom so na voljo številni družabni prostori in klubski saloni za zabavo in razvedrilo, ki ju v Radencih, čeprav tam prisegajo na mir, nikoli ne zmanjka. ZDRAVILIŠČE RADENCI, Zdraviliško naselje 9 tel.: 069/65-331, 66-006 telefaks: 069/65-054 Ko vas čuva boginja Hotel Diana je prijeten in udoben hotel v središču Murske Sobote s 196 ležišči v sodobno opremljenih eno- in dvoposteljnih sobah, do letošnjega leta priljubljeno zatočišče tistih, ki so se v tem delu Slovenije mudili na službeni poti, izletu ali lovu. Z zgraditvijo termalnorekreacijskega centra pa so dosedanjo hotelsko ponudbo kakovostno dopolnili. V termalnorekreacijski center so pripeljali del naravnega bogastva Pomurja -termo-mineralno vodo, toplo od 30 do 32 stopinj s 4700 mg mineralov na liter. Z njo polnijo osrednji hotelski bazen. Kopeli, ki trajajo do 30 minut, poživljajo krvni obtok v koži, sproščajo mišično napetost, povečajo gibljivost sklepov, skratka ugodno vplivajo na počutje. Kopanje v prijetno topli vodi dopolnjujejo turška in finska savna, solarij, masaže, telovadnica za aerobiko ali jogo, igrišče za squash in kabinet za fitnes, ki je opremljen z najsodobnejšimi orodji za rekreativne in vrhunske športnike. V hotelu so poleg restavracije, ki slovi po odlični mednarodni in narodni kuhinji, v sezoni lova pa po jedeh iz divjačine, še slaščičarna, kavarna, disko in družabni prostori za igranje kart, šaha in bilijarda. Murska Sobota je tudi prijetno izhodišče za potepanja po okolici. V neposredni bližini mesta so znana zdravilišča -Radenci, Moravske Toplice, Banovci in Terme Lendava, v mestu pa prelepo kopališče z ogrevano navadno vodo. Za sprehode se kar samo od sebe ponuja Goričko z gozdovi, ki so znani po gobjem bogastvu, skrivnostni rokavi reke Mure pa ponujajo obilo ribiškega užitka. Pravijo, da so konec tedna ali krajše počitnice, ki jih preživite v hotelu Diana, božanske. Kako tudi ne, saj hotel ponuja vse udobje, pestro dodatno ponudbo, gostoljubni gostitelji pa skrbno negujejo povest o dobrih ljudeh. HOTEL DIANA Hotel DIANA tel.: 069/32-530 telefaks: 069/32-097 Moravske Toplice so prijetna prekmurska vasica, podobna mnogim drugim v panonski ravnici, pa vendar drugačna. Usodno zanje je bilo leto 1960, ko je iz naftnih vrtin bruhnila vroča voda, umazana in sumljivega vonja, ki je kmalu pritegnila M 11 pozornost Jy ^ domačinov in 'j*——^m strokovnjakov ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPIICE vsakdanjih stresov in naporov. Njim poleg drugega ponujajo posebne preventivne, športi in lepotne terapije. V zdravilišču je na voljo 274 ležišč v hotelu Ajda s štirimi zvezdicami, 252 ležišč v hotelu Termal s tremi zvezdicami v eno- in dvoposteljnih sobah ter apartmajih. ter spremenila podobo kraja in življenje ljudi. Ob pomoči naravnih zdravilnih sredstev - termo-mineralne vode, ki je po sestavi fosilna mineralna hiperterma, ob izviru vroča od 62 do 73 stopinj, sladkovodnega peloida, podnebja in najsodobnejše terapije danes v Zdravilišču Moravske Toplice uspešno zdravijo degenerativni, izvensklepni in kronični vnetni revmatizem, stanja po poškodbah in operativnih posegih na lokomotornem sistemu s funkcijsko prizadetostjo, kronična obstruktivna pljučna obolenja ter kožne bolezni. Številni gostje pa v zdravilišče ne prihajajo le po izgubljeno zdravje, ampak tudi zato, da bi se v miru odpočili zaradi ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE Kranjčeva 12 69221 Martjanci tel.: 069/48-210, 48-106 telefaks: 069/48-607 Poseben čar in udobje pa ponujata turističn0 naselje, romantična prekmurska vasica s prijaznimi hišicami s slamnato streho, kjer je m voljo 160 postelj in kamp 1. kategorije z 200 bivalnimi enotami. Kakovostno hotelsko ponudbo dopolnjuje devet bazenov na prostem in v hotelih, napolnjenih s termo-mineralno ali navadno ogrevano vodo, kjer je možno kopanje vse le*0' Oba hotela sta s klimatiziranim hodnikom povezana s kopališkim delom in terapijo. Gostom so na voljo tudi savne, kabinet za trim|fl fitnes, igrišča za tenis in namizni tenis, trimsk* steza, balinišča, imajo pa tudi obilo možnosti v lov in ribolov. Zdravilišče Moravske Toplice slovi po gostoljubnosti. Zato ni čudno, da se gostje vračajo vedno znova in znova. Prav tako kot štorklje, ki jih varnost in občutek zavetja vedo0 znova privabljata v Prekmurje. Zavetje zdravja v prijaznem naročju lendavske Lipe Terme Lendava so eno najmlajših slovenskih naravnih zdravilišč. Tudi njihovemu nastanku je botrovala "nesrečna" naftna vrtina, ko je namesto toliko željene nafte na dan privrela vroča voda. Ta je bila pred nekaj več kot desetimi leti razglašena za naravno zdravilno sredstvo z veliko parafina, ki jo danes na osnovi raziskovanj in izkušenj priporočajo za zdravljenje revmatičnih obolenj, izvensklepnega in degenerativnega revmatizma, stanja po poškodbah in operacijah, bolezni perifernega živčnega sistema in ginekoloških obolenj. V zdravilišču imajo kompletno najamejo tudi kolesa in uporabljajo trimski kabinet. Gostoljubno osebje zdravilišča se z gosti rado sprehodi do kapelice sv. Trojice, W je mumija Mihaela Hadika iz turških časov, v slikovite Lendavske -- gorice, kjer mfcj\ prijazni / j^f \ \ domačini / ir ^UKl \ ponujajo oddih ' V HT' A ob dobn TERME LENBJA^ TERME LENDAVA, Hotel Lipa tel.: 069/75-721 telefaks: 069/75-723 fizikalno terapijo. Zdravilno termalno vodo, ki je ob izviru topla 62 stopinj, ohlajajo na 32 stopinj in z njo polnijo dva hotelska bazena in tri bazene na prostem. Blagodejne učinke vode dopolnjujejo toplotna, elektro in ekstenzijska terapija, parafinske in zeliščne obloge ter možnost dietne in zdrave prehrane. Gostom, ki se želijo ukvarjati s športom, so na voljo igrišča za tenis, košarko, nogomet, odbojko in badminton, v hotelu pa lahko kapljici v eni od številnih zidanic. Hotel Lipa je sodoben zdraviliški hotel Pj kategorije z 213 ležišči v eno- in dvopostelr sobah ter apartmajih. Gostom so na voljo . restavracija s poletno teraso, taverna s P6^. ponudbo domačih specialitet, aperitiv bar..'j salon, konferenčna dvorana, frizer, kozmet|C salon... Terme Lendava vas vabijo v goste. ^ Pričakujejo vas v zavetju zdravja v prijazne'' naročju Lipe. GOSTILNA HORVAT - LOVENJAK Polana 40 Pri MURSKI SOBOTI tel.: 069/23-282 RESTAVRACIJA ADRIA Messeschlos GRADEC (pri sejmišču) tel.: 9943-316/83-13-38 Bogastvo okusov privablja goste iz Slovenije, Avstrije... Gostje iz Slovenije, Avstrije in od drugod, ki se k nam vedno znova vračajo, hvalijo našo pestro ponudbo jedi in pijač. Sladokusce privabljajo izbrani okusi jedi. Lokal slovi po izjemni ponudbi ribjih jedi, pripravljamo pa tudi nacionalne, klasične in lokalne dobrote. K odlični hrani sodijo še prvovrstna lastna štajerska in druga najboljša slovenska vina. Dokaz in priznanje za vrhunsko kakovost ponudbe je naše tudi izjemncdobro obiskano gostišče Adria v Gradcu v Avstriji. Sodi med najbolj priljubljene gostinske lokale v tem avstrijskem mestu. Vrhunsko kakovost Potrjujejo številna domača >n mednarodna priznanja. Avgusta vas vabimo na mesec ribjih dobrot ob zvokih domače glasbe. Po dogovoru sprejemamo večje skupine v Polani in v Gradcu ter dajemo popust. Vabi vas soboški GRAJSKI HRAM! Sredi idiličnega soboškega grajskega parka, kjer se bohotijo stoletni hrasti in druga drevesa, stoji razkošen grad - in v njem je GRAJSKI HRAM. Tukaj se radi ustavljajo domačini, sprehajalci, turisti in tisti, ki obiščejo pomurski pokrajinski muzej, likovne ali druge razstave v soboškem gradu. V GRAJSKEM HRAMU lahko izbirate med dvema vrstama malic ali si naročite hišne specialitete. Ponudili vam bodo še bogato italijansko sadno kupo in izbrane pijače. Odprto imajo od 7. do 22., ob petkih, sobotah in nedeljah do 24. ure. Za zaokrožene družbe sprejemajo naročila po telefonu: 069/32-110 in 23-125. Sprehodite se po soboškem parku ter uživajte v miru in lepoti. In odpočijte si v GRAJSKEM HRAMU ter pustite uživati še svojemu telesu. Nasitite se in se okrepčajte. Vaše prijetno počutje bo v zadovoljstvo osebju soboškega GRAJSKEGA HRAMA. Vabimo vas v Ljutomersko-Ormoške Gorice! ^ Dežela, čudovita kakor iz lepih sanj - tista jGP domovina tam doli, naše Slovenske gorice. sWy ' P°lna naravnih lepot, ne sicer divjih, ne s jjj lo veličastnostjo mamečih kakor visoke gore, t^PreDr°stih in idiličnih skoraj. A je prav zaradi jjj2"* tem mehkejšo poezijo ožarjena in s tem ^ne/e govori s srcem... čudovita dežela.'' (Fran Ksaver Meško) 9rit^rm°z in Jeruzalem! Zemlja stoterih vinskih kl0rfV' domovina dobre kapljice, dežela '*let *°ev ter Gegavih, razposajenih ljudi. točke Ljutomersko-Ormoških goric, 'ePot terimi je najbolj znan Jeruzalem, po Pa prav nič ne zaostajajo Kog, Vinski Vrh, ^> Temnar, Tomaž in Litmerk, vabijo. Dr^-i °'69 naravnih lepot pa je pokrajina znana (ŠiiWsem P° svojih vinih vrhunske kakovosti 53ik'la^i rizling, jeruzalemčan, renski rizling, \burgundec...) vin, ^ogradniki, združeni v Društvu in ^dn n'* chardonnav i t| vrst 9 Lastna trgatev in polnitev. Z vini se ^su let predstavljata na mednarodnem ^Uvin seimu v Ljubljani, kjer sta prejela za cWnon 7 zlatih medal) in zlat0 za Vi§nin0nnay- Stiskata tudi višnjevo vino in žgeta w*9anje- ih vf vfoanti Že* p*>S*W wm» punw»#*l. deta) la te drojjod prW»« n irtvefa prftel. Vre*r>*g « v***kef» v*w kraj Radfww penim) pripravljati. K4»ec *to t«$2 «e]e w*fc*o **ft«ui KletaoSekova j*«*«* *e v pmlftjo »«p«tag». Metom te j* tako dupatfi*. d« J* v ael*,aj*«eJh |.« }1 a se vi dragi moji še spomnete možakarja, ki se tokrat pojava v naslovu, 25. maj pa to... "Dan mladosti", mesec ljubezni, tajski hrošči, taprve češnje, takratke mikice, črne, rdeče, zele-Qe- Ali Starke. A ni bilo in je še zmeraj s fullom fajn! Ha, pa daj-enkrat že zaključit' s to našo IX Evrovizijo. Zadnjič se je spra-^valo, kdo na Irskem ni dobil niti ene točke al' pa, koliko smo m pokasirali mi. Največ vas je napisalo, da nobene točke ni do-"Ua Belgija in da smo jih mi (na 22.-23. mestu) dobili točno de-vst in nič več. No, enih par vas je rudi malo kiksnilo, pa nič zato, 9rešitj je človeško, je rekel en tip v stari Grčiji. Pa dajmo žrebat', si rekli mi v strokovni komisiji mednarodnega odbora za zasuto pridelovalcev pasje hrane (generalni sponzor je Pedigree Bw. Glede na našo uvrstitev na Eurosongu sem jest osebno pretekel 22,5 krogov okrog stavbe, kjer se nahaja uredništvo Go-^njskega glasa in potem v stanju total izmučenega človeka izrekal dopisnico. Ker sem jest po izžrebanju padel dol, si je ^slov srečnega dobitnika zapomnil gospod vratar taiste firme, ^jal je: "V roki imam dopisnico, ki jo je poslala gospodična Dalj1 Prantar, Gosposvetska 13, 64000 Kranj. Ta, bravo, pride naš a°pis, potem pa brž po nagrado v Aligator Music Shop. TOP 3 Slovenski Grand Mix - Malibu I Liberta Bloo - Miladojka Youneed J Gold - Abba Novosti §| s fullom velik jih je. Kasete: Miladojka Youneed - "Liberta °J°o", Slo Ročk (Sokoli, Lačni Franz, U'redu, Šank Ročk...), Brane J^varič - "Oprosti mi grehe vse", Neil Young - "Lucky Thirteen", P& Halen - "Right here, right now" (Live), Aerosmith - "Get A Grip", Nirvana - "Insecticide". Cedejke: The Kinks - "Phobia", Tekuće Trent D' Arby - "Symphony Or Damn", East 17 - "VValthma-stow" in seveda največje uspešnice Don Juanov in še bolj seveda tanova od Greentown Jazb Banda. D' ne začnem pisat o kupu j!°vih licenčnih kaset, k' so ravno danes prišle na ta rumene po-Pb. Aja, vstopnice za Faithe so rui že na voljo. g* ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 96: Pa zapojmo tokrat eno, k' jo danes še nismo. Eno revolucionar- ji0, k' je včasih s fullom zažgala (zato k' je mogla). Druže.....mi I s.e kunemo, da sa tvoga puta ne skrenemo....itd. Kaj pravite, r^i za en tovariš se pojavlja na tistih pikicah med besedama ^ie in mi? Jest vem, kaj pa vi? Rešitve čakam do srede, 2. ju-Sjjji letos, v uredništvo Gorenjskega glasa, pripis "Druže Jodlga-fiT: No, na Dnevu Radosti je bilo mega uredu, glavni sponzor je P«West (Nataša), vsaj po reklamah sodeč, Vesni pa bi dejal ta-.°le, noga je 44, srajca je dve cifre manj, pa še to, zadnjič sem tSl kupil eno tako dobro srajco, d' se tudi Čoletova skrije. In pri lem ostanem... Čav. GLAS ttVUL vh-SIMONR HBO SOBOTO O POLONC N* ftftOHJ THIOIHV J€S€NIC€ /96.0 MHZ/ Nagrajenci igre eurosong '93 Poslušalci oddaje Glasba je življenje zelo radi sodelujejo z !)aiIii, še posebej, če je naš nagradni sklad tako bogato napol-?J6n, kot je tokrat. Kakorkoli že, veseli smo vašega odziva, ki je !*ej kar 5.000 dopisnic, z vašimi napovedmi klina, na katerem j al bi pristala naša pesem na izboru za popevko Evrovizije, ki se 1 odvijal v Millstreetu na Irskem. Zastopal nas je ansambel 1 x PjKi, s skladbo Tih deževen dan, ki ie pristal na 22. mestu. Med ^imi napovedmi je bilo le 67 pravilnih, kar pomeni, da ste bili *Uvrstitvijo nekoliko razočarani; ampak, saj veste tisto - važno je delovati... i Nagrade pa smo izžrebali takole: 1 Nagrada: glasbeni stolp v obliki Petrolove črpalke Samo Ko-fll Vrba 25, Žirovnica Nagrada: disc plaver Liqui Moly Tone Sodin, Mestni trg 12, ^ovenske Konjice I Nagrada: radio Liqui Moly Rudi Lavrič, Uskoška 24, Kočevje « nagrada: avto set Liaui Molv Franc Brdnik, Smlednik 23, nagrada: denarnica Liqui Moly Marko Zorko, Vrtna 22, Štore u * 10. nagrada: darilni paket Liqui Moly Ada Cepin, Šaleška 16, £°lenje, Miran Hočevar, Levstikova 22, Ljubljana, Tadej Rakar, j^na 2, Grosuplje, Janez Lavrič, Janeza Puharja 4, Kranj, Darinka ^n, TJi. Veljka Vlahoviča 5, Kranj. q V sobotni oddaji bomo gostili zanimivega gosta, generalne-jr* direktorja Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, dr. f«aoža Rodeta. ROCKOVVANJE '93 Za vse Vas, ki niste bili udeleženi: Jebite se! (za tuje turiste Fuck Off). V tem stilu se je pred kratkim končala prireditev, ki bo v zgodovini kranjskega ročka zapisana z velikimi črkami. Šulc (frontman banda Srou pa Letu) je namreč ljudi množično "jebal". Konec dober, vse dobro. In res je bilo vse dobro. Da pridemo do konca, je običaj (grda navada) začeti na začetku. Tistega dne se je v dvorani zadružnega doma na Primskovem zgodil ROČK. Prvič po tragičnem izginotju KLG-ja in ukinitvi koncertne dejavnosti v Delavskem domu se je v obliki ROCKOVVANJA (Kranjski novi ročk '93) sprostila energija undergrounda. Okrog 400 poslušalcev je videlo intenzivno predstavo petih neafirmiranih bendov, ki so dan pred tem še razbijali stene svojih garaž: Realitv Clauses, Oxtalis, Labia Minora, Beer Hunter in Srov pa Letu. Sam začetek koncerta je bil prestavljen na pol deseto uro, ko so začeli igrati Realitv Clauses. Kot najmlajša skupina večera (povprečna starost 16 let) so predstavili 30 minut zanimivega grunga (vpliv Ramones). Očitno fantje mislijo zelo dobro, vendar mora band igrati in ne misliti. Za njimi so nastopili jazzrockerji Oxtalis, ki se jim je v priredbi komada James Brown is Dead pridružil pevec La-bie Minore. Mimogrede, komad so naštudirali v popoldanskem so-und checku. S svojim programom so prikazali velik glasbeni talent, lahko bi rekli, da od vseh nastopajočih najbolje obvladajo svoje inštrumente. Po ocenah nekaterih poslušalcev so bili Oxtalis najboljša skupina večera. Progresivni ročk gostov iz štajerske prestolnice undergrounda - Prebolda, Labie Minore, je napolnil dovrano za dobrih 40 minut. Sami zase pravijo, da igrajo, kar jim je všeč, od Špele pa so bili deležni tudi pohvalnih kritik. Beer Hunterji so s predelavami ročk klasikov (Rolling Stonesi, BeatlesL.) vrnili poslušalce nazaj v 60. leta. Mnogim se je ob tem utrnila solza za starimi dobrimi časi, sami glasbeniki pa so se pokazali kot solidni poznavalci zgoraj omenjeni let. Pa še o že omenjenem koncu, nastopu zvezd večera, banda Srou pa Letu. Šulc, tudi Sid Vicious Kranja je postavil osebni rekord v minutaži obdržanja na odru. Po petnajstih minutah je namreč izginil neznano kam, tako da je band zaključil koncert kot trio. Kljub temu je folk ob njihovem nastopu ponorel. Sicer pa fantje igrajo zelo, zelo Hard core. Skupna ocena koncerta: fino. Ljudje zadovoljni, koncert množično obiskan, bandi so se odlično vklopili (dokaz je izmenjavanje pevcev na samem koncertu, kar je spominjalo na jam session). Organizacija ni bila profesionalna, vendar zato bolj domača (back sta-ge je bi nabito poln grupies - deklet in ostale raje, ki ni bila zadovoljna z žabjo perspektivo). Ozvočenje in svetlobni efekti presenetljivo na ravni. Organizator Klub študentov Kranj se je potrudil, pokazal pripravljenost, sedaj pa je od kranjske mladine odvisno ali bo ta prireditev prerasla v tradicionalno. Kdo si tega ne želi? • Gregor, Aleš, Mato 16. FESTIVAL MELODIJE MORJA IN SONCA Letošnji festival se po petnajstih letih življenja v Piranu in v Portorožu prvič seli v Koper: prizorišče bo osrednji mestni trg pred Loggio, ki lahko sprejme okrog 2000 obiskovalcev. Festival bo prvič raztegnjen na dva vikenda: 10. julija bo tekmovalni večer slovenskih popevk, kakršen je bil tudi doslej, in predstavlja jedro festivala. 16. julija bo nova pridobitev festivala v obliki večera namenjenega izvajalcem, mlajšim od 19 let, 17. julija pa bo že uveljavljeni mednarodni del festivala. Na obeh omenjenih večerih bodo izvedli od 14 do 16 novih popevk. Za slovenski del festivala je žirija v sestavi Zlati Klun, Miroslav Koiuta, Lea Hedžet, Ivo Umek in Jani Kenda izmed devetinpetdesetih prispelih na natečaj izbrala 15 pesmi, ki bodo izšle tudi na kaseti, za oba preostala večera pa je natečaj še odprt, in sicer do 31. maja 1993. Premor ob glasovanju bodo 10. julija zapolnile gostje večera, med katerimi organizator zbira imena, kot so LaToya Jacskon, Bananarama in Amanda Lear, 17. julija pa bo pred razglasitvijo rezultatov nastopila Linda Martin, lanskoletna zmagovalka festivala Pesem Evrovizije. Na slovenskem delu prireditve bodo nastopili: Miran Rudan Band, Alenka Godec, Benč & Tomo, Darja Švajger, Michelangelo, Dominik Kozarič, Agropop, Happv Dav, Faraoni, Avia Band, Malibu, Napoleon, Irena Vrčkovnik, Helena Bla-gne in čuki. Po uradnih delih treh festivalskih večerov se obeta še zabava pozno v noč, saj bodo v Kopru v Verdijevi ulici, ki se steka na osrednji trg (ta začasno še vedno nosi Titovo ime), postavili stojnice z raznovrstno gostinsko ponudbo. • L. C. POP DELAVNICA '93 V torek, 25. maja 1993, seje na Radiu Salovenija po podaljšanem razpisu za Pop delavnico '93 sestala žirija Mitja Cjuha, Duro Penzeš, Tomo Pire, Dečo Žgur in Jani Kenda im izbrala 16 pesmi. Termin in kraj dogodka zaenkrat še ni znan, izvajalci, ki bodo nastopili, pa so: Irena Jalšovec - Regina, Društvo mrtvih pesnikov, Dominik Kozarič, Šank ročk, Agropop, Alenka Vidrih & Rose, Hiša, Don Mentonv Band, Jan Plestenjak, Rdeči baron, Spin, Pavle Kavec & Prijatelji, Bojan Sedmak, Zoran Predin & Los Ma-lancanos, Avtomobili, Miha Stabej in Arnadeus. • L. C. c"6 \or» Skofja Loka Titov trg 14 Tel.: 064/621-000 ALPETOUR Netje za obnavljanje avtoplaščev Kidričeva 8, Skofja Loka ^•/064/631181,(31/064/632-806 ZADETEK V PETEK Prihodnji petek bo spet dan za ZADETEK V PETEK. Že enajstič v zimsko spomladanski seriji bo vroče tekmovalni ekipi, ki bo tokrat iz OKREPČEVALNICE SONČEK v Stari Loki 12 (telefon: 064/620-764) neposredno na valovih Radia Žiri. I. vpraSanje: Milena Marn, lastnica Prodajalne OSTRŽEK iz Frankovega naselja 68, zastavlja dve vprašanji: KDO JE AVTOR ZNANE IN PRILJUBLJENE PRAVUICE O POREDNEM LESENEM FANTIČU, PO KATERI NOSI IME PRODAJALNA V FRANKOVEM NASEUU? KAKŠNO JE FANTIČEVO IME V ORIGINALU? H. vprašanje: Vinko Brelih, ki opravlja storitve avtoličarstva in mešanja barv, njegova delavnica pa je na Suhi 65. sprašuje: V AvTOLIČARSTVU BRELIH ME ŠAJO BARVE ZNANEGA SVETOVNEGA PROIZVAJALCA AVTOLAKOV. KI JIH IMAJO VSELEJ V ZALOGI KATERO ZNANO FIRMO ZASTOPA AVTOLIČARSTVO BRELIH NA SUHI 65? Če morda ne veste, pokličite po telefonu 064/631 096 in Vam bodo povedali. #< .. 1 Skofja Loka Mestni trg 20 Tel.:064/622-171 AVTOLIČARSTVO in MEŠANJE BARV VINKO BRELIH Suha 65, Skofja Loka tel.: 064/631-096 NAGRADNI KUPON prodajalna OstrzeHi frankpvo nasilji 68 ikpfja lokji tiC: 064/631-714 fMarn tMiCena NAGRADNI KUPON V PETEK, 4. I0IU1, OD 17. DRE DALJE ZADETEK V PETEK: ČŠfc OK««»*"VAl*"C* MARINKA DAMJAN STARA LOKA 42 64220 SKOFJA LOKA telefon: 064/620-764 TOREK, 1. junija 1993 10.05 Pamet je boljša kot žamet 10.05 Tina in Nejc v etnografskem muzeju, oddaja za otroke 10.45 4 x4 11.15 Čar raziskovanj, izobraževalna oddaja 11.40 Tretje življenje, TV drama 13.00 Poročila 14.00 Sobotna noč, ponovitev 14.00 Koncert Suzanne Vega 16.05 Sedma steza 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Huckleberrv Finn in njegovi prijatelji, nadaljevanka 17.35 Oscar Junior 17.45 Lisica zvitorepka 18.00 Regionalni studio Koper 18.50 16 črk, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.10 Žarišče 20.50 Magija + moda 21.45 Kronika, kanadska dokumentarna serija 22.15 TV dnevnik 3, Vreme 22.39 Šport 22.45 Sova: Alo, alo, angleška nanizanka; Vrnitev Sherlocka Holmesa: Prazna hiša, angleška nanizanka 11.00 Pariz: Tenis - Roland Garos, četrtfinale, prenos 13.25 Wroclav: Kvalifikacije za EP v košarki (m): Slovenija - Moldavija, prenos 15.00 Pariz: Tenis - Roland Garos, nadaljevanje prenosa 16.20 Mednarodna obzorja: Rusija 17.00 Ljudje in zemlja 17.30 Sova, ponovitev 18.45 Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini 19.30 TV dnevnik. Vreme, Šport 20.00 Poslovna borza 20.10 Trije semestri, švedska nadaljevanka 20.55 Osmi dan 22.25 V službi rocknrolla 22.55 Svet poroča 23.30 Kolesarska dirka Giro d'ltalija 0.00 Tenis - Roland Garos, četrtfinale, posnetek iz Pariza 4.30 Kurban bajram, prenos osrednje proslave iz zagrebške džamije 7.45 Pregled sporeda 7.50 TV koledar 8.00 Dobro jutro, Hrvaška/Poročila/Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Mali veliki svet 12.00 Poročila 12.10 Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.30 Monoton 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Wynne in Penkovskv, britanska nadaljevanka 15.40 Afternoon Report 16.00 Poročila 16.05 Učimo o Hrvaški 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Hrvaška kulturna dediščina 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Cia, angleška dokumentarna serija 21.00 V velikem planu 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila 0.00 Sanje brez meja 9.UU Zasedanje župnijskega doma sabora Republike Hrvaške 17.30 Tenis: Osmina finala odprtega prvenstva Francije, posnetek 19.30 Dnevnik 20.05 Buntz z Beverly Hill-sa, humoristična nanizanka 20.35 Vi in vaš video 21.10 Wynne in Penkovskv, britanska nadaljevanka 22.00 Ob 100 letnici rojstva Miroslava Krleže 23.10 Proti toku 23.40 Horoskop 9.00 A shopp 9.35 MCM 9.50 Astrološka napoved 10.00 Macneil in Le hrer komentirata, oddaja v angleščini 11.00 Dokaz nedolžnosti, ponovitev am. filma 12.30 A shop 12.46 MCM 18.00 Drugačen svet 18.45 Jazzbina 19.15 A Shop 19.30 MCM 20.05 Poročila 20.30 Ciklus slovenskega filma - Stane Sever; Družinski dnevnik, slovenski čb film 22.00 Jazzbina 22.30 5 minut za kulturo 22.36 Poročila 23.00 Drugačen svet 23.46 Astrološka napoved 23.56 A shop 0.10 MCM GAULOISES BLONDES SLOVENIJA 1 ALO, ALO "V očeh ti berem, koliko si trpeli' Sočutna Yvette izkoristi priložnost, da Reneju izrazi dobrodošlico. Najhuje je bilo to, da je potoval v pretesnih spodnjicah, a zdaj že prihaja k sebi... Crabtree najde v svinjaku pilota, Michelle pa ima že nov načrt za njuno rešitev: napravili bodo splav, na katerem bosta preplula Rokavski preliv. Dekleta so že na delu - posekala bodo šest telegrafskih drogov in po naključju hudo poškodujejo nemške komunikacije. Poleg tega pa bo odpor začel izdajati ilegalni časopis. 6.00 Teletext 9.00 Jutranji program: Čas v sliki 9.05 Zahodno od Santa Feja 9.30 Klub za seniorje 10.15 Pan - optikum 10.30 Dick Tracv, ponovitev ameriškega filma 12.10 Sprevod nojev 12.15 Rojstni kraji srednje Evrope 13.00 Čas v sliki 13.10 Igraj z mano, ameriški film 15.00 Jaz in ti 15.05 Oddaja z miško 15.30 Am, dam, des 15.50 Sanjski kamen 16.15 Naravovarstveni detektivi 16.30 Igra 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Bavvvatch - kopališki mojstri iz Malibuja 1922 Znanost 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Univerzum 21.00 Ani-mo - O živalih in ljudeh 21.07 Pogledi od strani 21.20 Drugi dom, 8. del 23.15 Čas v sliki 2325 Sum, ameriška psihološka kriminalka 1.00 Poročila/1000 mojstrovin '" 8.30 Vremenska panorama 10.50 1000 mojstrovin 11.00 Šport: Mednarodno teniško prvenstvo Francije, četrtfinale, iz Pariza 16.45 Stroj spremeni svet 17.30 Orientacija 18.00 Alf, serija 18.30 Da ali ne 19.00 Regionalni program 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Zaigrali bomo 21.00 Animo -O živalih in ljudeh 21.07 Reportaže iz tujine 22.00 Čas v sliki 22.30 Klub 2: Nepozabna ženska, 4. del španske serije SALON POHIŠTVA AKK MAJA Oddajamo na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter na srednjem valu 1584 KHz od 10.30 do 15.30. Dopoldne najmlajši lahko prisluhnejo pravljici, v spored uvrščamo še oddaji Planinski šopek in Potuj z menoj. Ob 12.10 bo na vrsti nedeljska duhovna misel, sledil bo tedenski mozaik nedeljski gost bo predsednik IS SO Tržič. g. Frančišek Meglic. Poslovili se bomo z oddajo, ki jo pripravlja Drago Papler. 8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, obvestila - 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke - 11.30 -Novice, danes do 13-ih - 13.30 -Napoved popoldanskega programa pod geslom "zabava vas Braco Koren" - 14.15 - Obvestila, popoldanski telegraf, rezervirano za stranke -15.30 - Dogodki in odmevi - 16.15 - Obvestila, novice, Bracov klepet - 18.00 - Voščila, novice -19.45 - Dogodki jutri, prenos Radio Slovenija - 12.00 - Napoved programa -12.15 -EPP - 12.30 - Morda ste preslišali -13.00 - Danes do 13.00 13.40 - Naš zgodovinski spomin -14.00 - Loka v časopisku - 14.30 - Devizni tečaj -14.40 - Varno s Triglavom - 16.00 -Dogodki danes - jutri - 16.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje R Slovneija -16.00 - Napoved programa - 16.15 - Od srca do lonca -16.30 - EPP 17.00 - Novice - športni utrinki - obvestila -17.30 - Vprašanja in pobude - 18.00 - Aktualna tema -19.00 - Odpoved programa - KINO 1. junija CENTER amer druž kom BEETHOVEN ob 16., 18 in 20. uri STORŽIČ in ŽELEZAR Danes zaprtol GAULOISES BLONDES WU KRANJ-/ v hotelu Creina. tel.: 064 213 653/ VHOTELICREINA V KRANJU so izbrali MISS GAULOISES '93. Tekmovanje so omogočili številni sponzorji, organizator pa je bila Agencija ARTIST TRADE. Naslov MISS 93 je osvojila Monika Zupane, prva spremljevalka Simona Bohatek, druga pa Metka Albreht. Janez Pipan Ne le nenavadna vročina Kranj, 27. maja - Že nekaj časa nas preseneča za mesec maj nenavadno toplo vreme, ki bi mu lahko rekli kar spomladansko poletje. Kronisti bodo najbrž vedeli povedati, da so v preteklih desetletjih takšni topli in lepi majski dnevi tudi že bili. Če pa je tudi takrat toplo vreme poskrbelo za nenavadnosti, kakršne nam sporočajo v uredništvo, pa ne vemo. Ena takšnih je na primer razlaga, da so za nevaren razvoj lu-badarja krive prav večletne suše oziroma zime brez snega in toplo vreme. Potrditve nenavadno toplega vremena pa se morda odražajo tudi pri gobah. Tako nas je pred nedavnim poklicala Delfina Nikolov z ulice Janeza Puharja v Kranju in nam sporočila, da je našla na vrtu nenavadno velik travniški kukmak oziroma šampinjonko. Že nekaj let nabira različne vrste gob, najraje pa seveda jurčke in lisičke. Kukmak, ki ga je našla na vrtu, pa je tehtal kar dobre četrt kilograma. Sicer pa Nikolova ni bila edina, ki je bila presenečena zaradi gobe. Zdravko Prapro-tnik z Brezij pri Tržiču, ki že 50 let nabira gobe in natančno ve, kdaj rastejo posamezne vrste in kje, je minuli teden našel marele, za katere pravi, da odženejo običajno pozno poleti. Malo manj nenavadno, a vseeno zanimivo pa je, da je njegov vnuk Marko pod hišo dan poprej našel tudi lepega jurčka. Z drugačno in predvsem zares lepo zanimivostjo pa smo se pred dnevi "srečali" v Zgornji Besnici pri Mariji Mohorič. Že 35 let oziroma odkar je v Besnici, se ukvarja z rožami. Povedala je, da ima veliko trajnic, kot so pelargonije, perunike in druge vrste in veliko se jih je že oglasilo pri njej, da jim jih je dala ali pa prodala. Ima pa Marija na vrtu tudi zelo lep in že kašk-nih 20 let star grm, ki se vsako pomlad razcveti. Letos pa se je še posebno razbohotil s cvetovi. Gre za tako imenovano grajsko rožo oziroma leseno potonko, ki jo je zelo težko vzgojiti. Sodelavka ji jo je dala in začuda se je takrat prijela. Po tem je že ničkolikokrat poskusila, da bi vzgojila še kakšno, a brez uspeha. Morda bo hčerka imela več sreče, saj ji je pred nekaj leti dala nekaj rastlin, a se je, kot kaže, prijela samo ena, vendar je stara že tri leta, a še vedno ne cvete. • A. Ž. NOVI RADARJI Kot strela z jasnega majskega neba je udarilo med gorenjske voznike (in nekaj voznic), ki imajo bolj težko nogo: slovenska policija je menda dobila 30 (trideset!) novih radarjev za cestne kontrole vozil. Informacija, pravijo "dirkači", je iz preverjenih virov in gorenjska prometna policija naj bi od tega dobila vsaj tri moderne nove radarje. Iz istih virov se sliši tudi to, da so to podobni radarji, kakršne imajo policaji v drugih državah in so z njimi že marsikaterega našega voznika spravili ob zajetno količino mark ali šilingov. Z dobršno mero privoščljivosti tistim, ki "cvikajo"pred novimi radarji: da bi se le izkazalo, da zadeva drži! Tistega edinega radarja, ki ga trenutno ima gorenjska policija, so se divjaki s cest že navadili in so zato kontrole z njim premalo učinkovite. TEDEN GOZDOV Ta teden, od ponedeljka (24. maja) do pojutrišnjem, 30. maja, je "TEDEN GOZDOV". čeprav nepovabljen, si je praznovanje najbolj slastno in razkošno privoščil lubadar. Ob upoštevanju, koliko tisoč smrek je zaradi njega padlo zgolj letos v gorenjskih gozdovih, si je lubadar pravzaprav privoščil "leto bivših gozdov". ČRTA ZAUPANJA - ČRTA VRIVANJA V Gorenjski banki so se že pred časom odločili, da pred bančnimi okenci narišejo "črte zaupanja", ki naj bi varčevalcem omogočile, da bi v miru (in ne da bi jim kdo iz vrste debelo zijal v hranilno knjižico) opravljali bančne storitve, čeprav je bil namen dober, pa imam jaz z njimi tudi slabe izkušnje. Ko sem prvič stal pred črto zaupanja in se mi je vrinil debelušni možak, sem si dejal: se zgodi, mož verjetno ne razume, kaj pomeni tista črta na tleh... Ko se mi je to zgodilo drugič, sem "rineža" le grdo pogledal in nekaj zagodrnjal. A ker se je to ponovilo še tretjič, sem sklenil banki predlagati, naj črto zaupanja preimenuje v - črto vrivanja! GLAS ODNOSI MED GORENJSKO IN HRVAŠKO Predvčerajšnjim so poslanci v državnem zboru na seji, ki so jo zaprli za javnost, obravnavali odnose Slovenije s Hrvaško. Isti dan (torej predvčerajšnjim) je bil na Gorenjskem hrvaški veleposlanik v Sloveniji g. Miljenko Žagar, ki si je skupaj z nabito polno dvorano Prešernovega gledališča Kranj ogledal predstavo "Cin-co in Marinko - ali, kako dobiti nemško penzijo." Veleposlanik je seveda imel tudi govor in je ocenil odnose med Slovenijo in Hrvaško kot dobre. Ob navdušenju kranjskega občinstva nad predstavo hrvaških gledališčnikov pa so odnosi med Gorenjsko in Hrvaško pravzaprav odlični... Pristava - Tržič, Pristavška 77, tel.: 57-713 V današnji križanki sodeluje ŠPORT NUNAR iz Pristave pri Tržiču. Športno kro-jaštvo, poznano po izdelavi pumparic, se zadnja leta uveljavlja tudi z izdelavo celotne konfekcije za prosti čas, pohodništvo in planinarjenje. Izdelujejo šport-no-planinsko spodnje perilo Exotex, jakne in puloverje iz polarnega velurja HU-SKY, pohodne hlače Schoeller, alpinistične hlače in jakne iz dvojnega polarnega velurja z membrano (nepremočljive), planinske srajce iz polarnega velurja pa tudi kombinezone za smučarske skakalce in kombinezone za super veleslalom. Vsi izdelki so sešiti iz najkvalitetnejših uvoženih materialov, v majhnih serijah, sešijejo pa vam tudi po meri in posebnih željah. V zadnjem času so v ŠPORT NUNAR opremili večino visokogorskih odprav s spodnjim perilom ter nepremočljivimi hlačami in jaknami. Kompletno pa so 1 opremili slovensko državno reprezentanco na olimpiadi prizadetih otrok V. SPE" CIAL 0LIMPICS W0RLD WINTER GAMES 93 v Schladmingu. Naša reprezentanca je bila med najlepše oblečenimi in tudi uspešna, saj se je vrnila z vec odličji. čimprej se lotite reševanja križanke, saj srečneže čakajo bogate in lepe na* grade: 1. nagrada: specialna ženska športna jakna iz dvojnega polarnefl* velurja (iz kolekcije za opremo olimpijcev), vrednost 400 DEM 2. nagrada, lovske pum parice iz lodna in športna srajca 3. nagrada: športno - planinsko perilo EX0TEX 4. nagrada: kosilo za 2 osebi v gostišču SMUK v Retnjah pri Tržiču Vse nagrade prispeva ŠPORT NUNAR, poleg pa prispeva še dve tolažilni nagradi Gorenjski glas. Iz črk na oštevilčenih poljih sestavite nagradno geslo pokrovitelja - vpišite ga na kupon in nalepite na dopisnico, pripišite svoj naslov ter pošljite na uredništvo Gorenjskega glasa, 64000 Kranj vključno do 3. junija 1993, do 8. ure. Brez znamke pa lahko izpolnjeni kupon oddate v malooglasni službi Gorenjskega glasa, v pisarni TD Cerklje ali TD Skofja Loka ali v naš nabiralnik v veži poslovne stavbe M. Pijadeja 1. Novost: odslej lahko rešitve križank oddate kar brez znamke tudi * Turističnem društvu Jesenice (na Titovi 18). K j SESTAVIL F KALAN ZNAMKA JEANS OBLAČIL GRŠKI TRAGED 12 ATEN MORSKA VETRNICA POSTOPAČ NAVIHANEC NUNAR > HI ZVOČNA NAPRAVA HRV PEVEC DRAGOJEVIČ MADRIDSKI ŠPORTNI KLUB RT NA HAITUU m raooo WtQH6ll STANE OBLAK 011 G OCTROMM SKOP UENEC 27 15 LAHKA REDKA TKANINA 25" 19 NEMŠKI FILOZOF KARL 1083 1969 fifiBIPJUL 23 20 NUNAR ŠPORT LEVIPR. VOLGE NACE ŠUMI VULKAN NA FILIPINIH 34 FR FIL HIPPOLVTE I/ 21 ČAŠA POKAL ŽENSKI SIMBOL BABILONSKA BOGINJA UUBEZNI 30 ČEŠKA PRI-TRDILNICA NEM FR PESNIK HANS DIRK ARDEN 16 OBŠIRNA PRIPOVEDNA PESEM VERSKO M-MAVNn DEJANJE NUNAR ŠPORT 28 TOVARNA V MARIBORU HRV NAF T NA INDUS TRUA MLEČNI IZDELEK STADION V BUDIMPEŠTI 22 CESTNA LUKNJA NUNAH ŠPORT 1 2 3 4 5 6 1 8 9 io 11 rr~ 13 14 15 16 t7 21 22 23 2T~~ 27 "" 28 29 3o 31 32 33 34 31 NAM0NA UNIVERZ KNJIŽNICA 10 /II I" i III STRELU NASELJENI SVET NUNAH ŠPORT 13 L INDIJSKI PESNIK PULJSKA ZNAMENIT KOPNO fC Z MORJEM IMNOZ I 33 TONOVIKI NAČIN IMlilHA', KAMEN BARAKA KOLIBA PLOŠČAD V GLEDALIŠČU OVČJA PASMA 26 PETER HANDKE EGIPT HOMHAŽ SPON M ZNAKOV 'i! Ml K*AR MORJA V NORO Mil ORGAN VIDA 25 I I II KI H 14 NAJVIŠJA KARTA 3? 24 NUNAR ŠPORT LIT OSEBA IZAFR DŽUNGLE NIKO* ARMAD** AtZlRL« LITERARNA SNOVANJA NOVE KNJIGE Poezija Neze Maurer in poezija zbirke "Od mene k tebi" Trijon, zgodovina večnosti Valentin Cundrič, Trijon, ime zveri, proza: spremna beseda Denis Poniž, likovna oprema Orest Zagoričnik, zbirka Fondi Orlyja Pala, Jesenice - Kranj 1993. ^liriki Neže Maurer sem °?koč že izrekel misel, da v Jel nastopa kot temeljna in ^obsegajoča idejna, miselna ^emocionalna prvina - ljube-ffjjjj tedaj sem celo rekel, da je pe*a Maurer pesnica ljubezni. Hubezen seveda v najbolj uni-,erzalnem pomenu te besede, r1 vključuje vase vse pole in kote od erotičnega razšla med ženskim in moškim P^pm prek ljubezni do živilske moči in logosa narave, pk ljubezni do bližnjega in Ij^erzalnega človeka, prek ^bezrii kot oblike strahu pred ^rtjo, srečanja z njo in boja Pr°ti njeni zanikovalski sili, do ^□ezni do otroka in vsega °]enega kot nadaljevalca naj-™J prvinske vseh prvin uni-j^rzuma - življenja, ki ga Neža j^aurer upesnjuje kot emocijo, S* miselno spoznanje in kot v^uŠnjo in na katero pristaja in "^tero rešuje in razrešuje tudi svoje trenutke omahovanja ^brezupa. Zdi se, da so vsi id . °ni od te njene temeljne U Je. odkloni, v katerih je , Usnjena njena življenjska stis-a> osamljenost in celo strah tor smrtJO in srečanje z njo SBOlj digresija, ki osvetljuje in Poudarja njeno vodilno idejo ljubezni kot prvini povezo-j.a^ja in topline med ljudmi, o •^bezni kot prapočelu življenja, ^ljubezni kot zanikovalki ^rU. In čeprav se Neža Maur-50^oti smrti celo neprestano j0 plasti proti nasilni smrti, ki jjj Ponaša denimo vojna, smrti, j. ?i naravna posledica živ- stu sjcega kro8a> i° v kontek: tUH-tC svoJe univerzalne ljubezni airT sPreJema kot logično postni v toku obnavljanja iz lju-2ni porajajočega se življenja. Ta tok, to vztrajanje pri obnavljanju življenja pa je po drugi strani temeljna prvina materinstva, za katero je bilo po dosedanji izkušnji z liriko Neže Maurer kar nekako logično pričakovati, da se bo nekega dne pojavilo kot zaokrožena tema, kakršne v slovenski liriki doslej še ni bilo. In to se je res zgodilo v pričujoči pesniški zbirki, ki nosi naslov OD MENE K TEBI in podnaslov Materine pesmi To pesniško zbirko, ki jo sestavljajo štirje razdelki, v prvem z naslovom "Molčal si..." še govori o erotičnem odnosu do ljubljenega moža in ljubezni kot spočetju življenja in pričakovanja, v drugem z naslovom "Otrok" svoje misli in čustva posveča otroku, sinu, v tretjem z naslovom "Zavoljo ljubezni..." svojo pozornost posveča hčerki in ženskemu polu ljubezni, in v četrtem z naslovom "Moj dom", v katerem dom izpove kot smisel in cilj življenjskega utripa, to pesniško zbirko bi lahko imenovali tudi biografija materinske ljubezni, v kateri se poleg vseh življenjskih prvin najmočneje kristalizira prav prvina dajanja kot najplemenitejše človeškega obstajanja. In če so prvi trije razdelki nekakšna "analiza" materinske ljubezni, ljubezni razpetosti med ljubljenimi osebami in svojim lastnim jazom, potem je razdelek "Moj dom" sinteza, ki v pojmu "d o m" združuje vse prvine v človeško bližino, toplino, razumevanje in sozvenenje, v smisel in cilj, brez katerega ni mogoče pravo naravno nadalje- vanje življenja kot opredmetenja ideje ljubezni. In za liriko Neže Maurer je mogoče reči, da v njej ta volja do življenja in vztrajanje pri življenju kalita znova in znova, kakor denimo regrat, ki spomladi razkolje tudi asfalt ali beton, ki ga prekrivata, da znova vzcveti. In v tem vztrajanju pri prapočelu življenja Neža Maurer Eristaja tudi na minevanje, iz aterega bo ona potem potok in kruh, da se bodo z njima odžejali in nahranili tisti, ki ostajajo, ali kot pravi v zadnji pesmi: "Naj ostanem kot kruh na mizi za vse, ki se ustavijo spotoma". Preden končam in dam besedo poeziji še sklepna misel h knjigi poezije OD MENE K TEBI, ki jo je zapisal dr. Denis Poniž: "Pesmi zbirke OD MENE K TEBI so lirika, ki stopa dobesedno v srce. Pripoveduje namreč tisto, kar to srce - moje, tvoje, vsakršno - hoče slišati, da lahko preživi v ponorelem svetu. To so pesmi, ki pripovedujejo o tihi lepoti materinstva, ne zaradi materinstva samega, marveč zaradi zaveze in trdnosti, ki raste iz prave človeške ljubezni. Posebej ljubezni do otrok. Zdi se, da jih je treba tako brati: s tiho zbranostjo, ki postaja (pre)redka kakovost našega vsakdanjika: in bralec bo poplačan za svojo tiho zbranost z besedami, ki se bodo vtisnile tudi v njegovo srce." Ludvik Kaluža LIKOVNI ODSEVI Žrtvovanje pomladi ptpoleriji Mestne hiše v Kranju akad. slikarka Nataša JPnan razstavlja slike in grafike, ki so nastale med tifnim večletnim študijskim izpopolnjevanjem in VQnjem v Parizu. pripravila tudi perfor-na temo "Žrtvovanja nj!. otvoritvi razstave je umet- -----• ■ - *___i ■___* — Poncc Vici ^ ^ ga je spremljala Pa e°Pr°Jckcija njenega nasto-tjq na "Salonu figuration eri- frcrn sc je predstavila s tje*0rmanccm "Sarkofag kVc v Parizu leta 1990, na lerfor< u^rtne ljubezni - Molitev S*ia" 1V in K"*"""« Medi- ' Slikc in grafikc Nataše sOan' ^ J'h razstavlja pod Pnim vodilom "Žrtvovanje ^Olt '"' 'anko uvrščamo v kars. sklop figurativnega sli-stay v.a> katerega večino pred-Os^'kov določajo izrazito t0 dne vsebine. Ne glede na 2 Sc značilnosti ekspresio- tti jla' "adiealizma, fantastike fijenu8'h umetniških smeri pri ^Par snkarstvu, grafiki in jo, DrStvu neprestano prepletahu* lako kot umetnica tudi fa/[jx'uJc te tri med seboj ijCri-"c likovne zvrsti, pa pri 'tttta? dc*'n naJbolj izstopa gov0Sv°Ja simbolna izpovedna ^irri103, P" kater' z'arika za" toSj ° tudi umetničnino vpe-'sk.rc v lastno ustvarjalnost, °s|. odprtost in še zlasti 1aj kom—-><] °mpromisnost, ki marsik ahko povzroči še celo l>r> delih, pri katerih aitrjl^ ne zasledimo prav ni-11 nevtralnosti, slikarka fes* prav vse hote prikaže nezastr-to, eksaktno in skorajda surovo. V središču umetničine pozornosti je vedno samo človek. Njegova sreča in žalost, ljubezen in strast, ženstvenost, materinstvo, Eros in Thanatos, pa plesalka, ki lahko predstavlja tudi slikarko samo, vse to so k človekovi individualnosti in k svetu njegovih čustev usmerjeni motivi, ki ostajajo zavezujoče prisotni v ustvarjanju Nataše Pičman. Čutnost in erotičnost slikarka velikokrat podaja povsem nezastrto. Toda za čutnostjo in erotično slo, ki se je je polastila na slikah predstavljenih oseb, lahko neredko odkrivamo tudi lirično podstat, saj so človeške figure prej nepremične, kot da bi se predajale divjemu in vrtoglavemu gibanju, ki bi najlažje ponazarjalo intenzivna in razburkana čustva, ki jih obvladujejo. Na določen način celo požirajo na slikarskem platnu. S svojo držo in izrazi obraza so namreč direktno naslovljene na gledal ca, čeprav so narejene le za slikarko in po njeni meri. Pri slikah Nataše Pičman je pogosto prisotna dvojnost med umirjenostjo kompozicije in testualnostjo slikarskega postopka, ki pravzaprav to kompo- Ne čas, ampak več od časa, to je duhovno ustvarjalni volumen gorenjskega pisatelja Valentina Cundriča. In ta več od časa - ali večnost in večnost - ni samo razsežnost, ki bi si jo avtor odmerjal v svoji ustvarjalni vnemi in jo izrekal z eno samo besedo, ta pa bi nas potem zaslepljevala z neko svojo samoumevnostjo. Večnost ni nekaj tako lepo samoumevnega in tako vseumevanega, da je s to besedo že vse povedano. Je torej nekaj, kar je tudi več od besede, nekaj, kar ima svojo zgodovino, svojo predzgodovi-no in svojo čezzgodovino. In tudi nič od tega. Pač pa glede na to, kaj bo avtor lahko izpostavil v svojem besedišču in česar ne bo smel potegniti na piano iz temin časov popred in tistih, ki še bojo ali ki jih ne bo. Njegova slovna snov je dobršno preveč za zgodbo. Ta ne gre v prepoznavne pripovedne oblike, kot epika, kot romaneskno. Liričnost je skorajda bolj samoumevna, vendar ne takšna sentimentalno humanistične podzvrsti tipa "pesmi štirih" in podobnih cenenih navlak. Dramatika je, vendar tista v korelaciji glavnega in stranskih življenj, sočasnosti vsečasja, sveta in paralelnih svetov. Esejistika in filozofija ja in ne, nemara pa hibrid, ki bo kot enota izrecno "cundričevski". Cundrič svoje delo imenuje še Ime zveri. To je sicer dostavek k naslovu njegovega dela in ga lahko beremo tudi kot drugo ime za večnost, pa tudi kot drugo ime človeka v njej in še posebej za samega pisarja. Ta pa ni samo podrejen nareko-vavcu iz jezika. Tudi sam je demiurg, ker ta posili a v svet svoja presojna, le v duhu prepoznavna in v snovnosti jezika izoblikovana bitja. Ne poimenuje ga torej kot predmet, ki bi ga v svoji umetelnosti oblikoval, ampak kot stvar, ki dosti bolj oblikuje njega. Saj ravno tu je pisar v karseda podrejenem položaju. Lahko samo nekaj pisne od vse tiste resničnosti, ki mu je dana v sprevid. Pred sabo imamo skoraj neke vrste življenjepis, ki je obenem tudi svojevrstna "zgodovina", ta pa je zgodovina zveri. V tem ni toliko alegorije, kot bi se nam je mogoče zahotelo. Živa stvar te zgodovine (tukaj jo preprosto imenujemo proza, kar je tudi sicer sinonim za navadno in navajeno življenje), njen nosilni steber, sam nosilec in obenem sostvaritelj je torej lahko samo človek. In to funkcijo lahko opravlja zaradi svojega nesmrtnega bitja (biti in bitke, bitnost in ubitosti itn.), zaradi svoje imanence in trans-cendence. Cundrič je tako poučen in tudi nas pouči, da človek ni samo v tem času, kamor bi ga njegovi svetni in posvetni gospodarji radi usužnjili, s sedanji-kom v ospredju, obdanem z bližnjim preteklim in prihodnjim, kot navita ura, ki pa se kmalu izteče, z edinim svojim milijardnim začetkom in koncem. Reinkarnacija bi bila prava beseda te cundričevine, če pod tem lahko razumemo, da je posamično človekovo rojstvo samo eno izmed njegovih neštetih rojstev. Torej je večen kot edinka - edinec, večno živ z vsemi ubitimi prekinitvami svojih večnostnih epizod. Trijon, ime zveri je sestavni del širše prozne celote, ki v tej knjigi zaobsega tri dele: Opazovalnica duhov (str. -87 do -55), Eriko ni g (str. -54 do 0) in Trijon (str, +1 do +3). Trijon je nekoliko izmaknjen. V knjigi je samo deloma, samo v nekakšni recenzirani (recentni) obliki. Ta torej še naprej čaka na pravi natis, nemara še z drugimi neobjavljenimi besedili. Širši kontekst tega Cundričevega proznega dela predstavlja tudi njegova predhodna zbirka, imenovana Varščine (izšlo na Jesenicah 1991, v Mali Čufarje-vi knjižnici), ki obsega dve Votivni pesmi in Ptice letajo po pokosenem (pred tem objavljene v mariborskih Dialogih, v nadaljevanju skozi leto 1990). Vse to je potrebno omeniti, saj se bo slejkoprej pojavila napovedana celota, za katero avtor z duhom teksta sporoča (str. -3), da je v njej deponiral prekletstvo naroda. Naslov te celote zna biti Evrotekst POET* "poet" je pri tem sestavljenka iz kratic že imenovanih glavnih naslovov združene proze: Ptice letajo po pokosenem, Opazovalnica duhov, Erik oni g, Trijon. Od-čaranost teksta bo nastopila takrat, ko bo tudi naš narod osvobojen, tako politično kakor tudi kulturno. Franci Zagoričnik GLASBA zicijo tudi obvladuje. Nataša Pičman slika s hitrimi potezami, pušča, da po sliki teče barva, nanjo lepi koščke tkanin ali čipke, posipa pesek, torej v slike vključuje tudi vrsto izrazito neslikarsluh materialov. Vendar pa je ta dvojnost povsem nemoteča, saj se zdi, da hoče tudi-z izpostavitvijo dinamičnosti nastajanja slik, pri katerih nista zadržani ne vsebina in ne oblika, poudariti, da v njih ni ničesar več prikritega. Po zaslugi v tolikšni meri ekspresivno naravnanih slikarskih postopkov, ki jih slikarka v prilagojeni obliki uporablja tudi v grafikah, lahko njena dela marsikdaj učinkujejo tudi kot nenavadne in neotipljive freske, ki jih že načenja zob časa, ne glede na to, da z njimi pravzaprav posega po povsem sodobnih in aktualnih likovnih vsebinah. V grafike, ki so ne glede na velik format grafične plošče, mnogo manjše od slik, zato pa seveda občutljivejše, lahko vnaša vrsto mnogo bolj intimističnih likovnih zapisov. Za razliko od prvih grafičnih listov, ki jih jc povsem obvladovala divja emotivna igra predstavljenih motivov, so v zadnjem Času še zlasti litografije in tudi nekatere drobnopo-tezne jedkanice postale tudi po formalni plati mnogo bolj rafinirane, kljub temu da se v ničemer m zmanjšala njihova pomenska nasičenost, saj je v en grafični list pogosto vključena cela vrstaparalelnih motivov, in ne podobno kot pri slikah na svet erotike vezana vsebina. Damir Clobočnik Občinsko srečanje odraslih pevskih zborov občine Kranj Opazen napredek Kranj - Pregled dosežkov odraslih pevskih zborov kranjske občine je bil letos kar dva meseca pozneje kot običajno. Zamuda gre bržkone na račun že nekaj časa trajajoči organizacijski krizi glasbene dejavnosti ZKO, ki se je končno začela reševati s prihodom novega strokovnega sodelavca Vinka Šorlija. Njegov kratki uvodni nagovor je primerno opredelil namen in cilje revije; predstavitev najboljših ali najbolj tipičnih dosežkov posameznih pevskih društev, da bi jih lahko primerjali in vrednotili - tako v pogledu lastnega razvoja skupine kot skozi prizmo umetniških dosežkov, ki so (ali bi) jih bili sposobni doseči. Zato je k sodelovanju povabil tudi Janeza Boleta in Sama Vremšaka, da sta revijo strokovno spremljala in ocenila ter pripravila nasvete in priporočila, kako naj zbor in zborovodja v prihodnje še bolje poskrbita za svoj lastni razvoj. Vsega je na dveh koncertih (v petek, 15., in sobolo, 16. maja) nastopilo dvajset pevskih zborov in skupin. V vseh pogledih prevladujejo mešani zbori, saj kot najbolj naravne socialne združbe in kot celoviti zvočni organizmi v največji meri omogočajo zborovsko udejstvovanje pevcev in uresničevanje umetniških ambicij zborovodij. Prvenstvo absolutno pripada Akademskemu pevskemu zboru France Prešeren, ki je na reviji zanesljivo predstavil tekmovalni spored, za katerega izvedbo je konec aprila v Ljubljani prejel Zlato odličje Naše pesmi 1993, njegov novi zborovodja Damijan Močnik pa še priznanje najuspešnejšemu debitantu. Na reviji pa smo bili priča še nekaterim res izvrstnim nastopom: mePZ Musica Viva (Nada Kos) s še vedno premalo gibkim zvokom in nekoliko neurejenim sporedom, pravemu performance Komornega zbora De profundis (Branka Potočnik) s skoraj agresivno interpretacijo tudi raznovrstnega sporeda. Komornega zbora (iallus (Angela Tomanič) z bolj ubranim tonom v zadržani dinamiki in MePZ Svoboda Stra-žišče (Aleš Gorjanc) s presenetlji- vo svežino in nekaj odpustljivimi nerodnostmi, zlasti v izbiri tempa. Omeniti je treba še oba cerkvena mešana zbora iz Olševka (Francka šenk, Mojca Rozman) in cerkveni MePZ Andrej Vav-ken iz Cerkelj (Damijan Močnik) - slednjega s prodornim zvokom in dramatičnim učinkom, obetavne Škrjančke iz Kranja (Angela Tomanič) ter debitanta. Mešani zbor Kranj (Vladimir Brlek), katerega sicer izkušeni pevci se še niso prepletli v pravi zborovski organizem. Nastopil je še vztrajni MePZ Iskra Kranj (Dušan Bavdek). Med ženskimi zbori je prav lep vtis napravil ZePZ Tomo Zupan (Peter Skerjanec) z ubranim zvokom, občutljivim niansiranjem in skladnim oblikovanjem. Dekliški PZ A. Vavken iz Cerkelj (Damijan Močnik) je zgled into-nančne zanesljivosti in dramatične moči, zvok pa je nekoliko razpršen. Obetavni so tudi nastavki novega ŽePZ Dupljanke (Zdravka Klančnik). In moški zbori: Nanovo je oživel cerkljanski Davorin Jenko (Jožef Močnik), ki je svojčas redno nastopal na slovensjćih zborovskih tekmovanjih - izkušnje je izkazal tudi tokrat. Kot zgled ubranega vaškega petja so se predstavili mladi pevci KUD Jože Papler Besnica (Peter Škrja-nec), le z zanje prezahtevnim sporedom. Nastopili so še Obrtniški MoPZ Janez Bleivveis (Janja Kovač) s skromno in neizrazito dinamiko, novoustanovljeni Moški zbor Kranj (Janez Foršek) - s podobnim vtisom kor MePZ Kranj, MoPZ KUD Triglav Duplje (Jože Mohar) - skromno, ter sevda prizadevni MoPZ Društva upokojencev (Janja Kovač). Letošnja občinska zborovska revija primerno odslikava ambicije kranjskih zborovskih pevcev in njihovih zborovodij. Res pohvalno je, kadar so med seboj skladne in kadar upoštevajo premnoge smotre zborovskega ljubiteljstva; spoznavati, uživati, učiti se, doživljati, prepričevati, razveseljevati - na pevski strani, in oblikovati, uresničevati, učiti, voditi, oživljati, razgrinjati, vplivati - na strani zborovodij. (Predstavljeni dosežki kažejo uspešna prizadevanja v tej smeri.) In predvsem, kadar upoštevajo objektivne danosti: pametna izbira vsebinsko in tehnično pravšnjega sporeda je v tem primeru usodnega pomena. V tem pogledu bi marsikateri program morali nanovo pretehtati, predvsem po sestavi, pa tudi po njegovem zaporedju in izraznem loku. Več pozornosti zahtevajo besedila skladb, v pomenski in zvočni funkciji. Opazen je napredek v intonančni zanesljivosti in har-monski ubranosti, nekoliko manj pri ritmičnem in agogičnem valovanju. Temeljno skrb pa bo tudi v prihodnje treba posvetiti predvsem kultiviranju glasov, da bi z barvno in dinamično bolj gibkim zvokom zbori lahko uresničevali tiste izrazne možnosti, ki jih skladatelji ponujajo v svojem sporočilu. Marko Studen Kulturni teden v Šivčevi hiši Likovna (in siceršnja) pravljica Radovljica - Ob razstavi likovnih del otrok iz OŠ Antona Janše in iz vrtcev radovljiške občine so se prav v prostorih galerije vrstile prireditve za otroke. Nastope so pripravili otroci iz vrtcev radovljiške občine, njihove vzgojiteljice, otroci iz OS A. Janše, otroci iz OS A. T. Linhart, veroučna skupina otrok iz Radovljice, dijakinje srednje vzgojiteljske šole iz Ljubljane in umetniki; Cveto Sever, Nace Simončič, Neža Maurer, Berta Golob, Rado Mužan, Miran Kenda, Lidija Artelj, Melita Vovk - Stih. Razstava, ki je napolnila galerijske prostore do zadnjega kotička, je predstavila predvsem živobarven svet slik večjih formatov v številnih slikarskih tehnikah, z množico izvirnih likovnih oblik in oblikovanih pretiravanj, ki so za otroke logična posledica doživljanja in vrednotenja upodobljenega sveta. Spominja na pristno naivno umetnost, tu najdemo odgovor, zakaj so se prav nekateri največji umetniki "učili" pri otrocih. Suke otrok iz vseh vrtcev radovljiške občine so individualno ali skupinsko delo otrok v starosti od treh do sedem let. Že v prvem prostoru so se zvrstile skoraj vse pravljice, ki so jih otroci skupaj s svojimi vzgojiteljicami izbrali za upodabljanje: Mala Marjetica in gozdni mož, Muca copatarica, Pajacek in punčka, Mali in veliki zajec, Kdo je napravil Vidku srajčico, Zmaj direndaj, Sanjska miška in Povodni mož. Le Hankina igla je zaradi majhnih formatov našla mesto v zadnjem razstavnem prostoru. Drugi razstavni prostor je v celostno podobo na temo CoH'odijevega Ostržka oblikovala šola Antona Janše z izdelki učencev od četrtega do osmega razreda. Številne in raznolike izdelke na isto temo je povezoval v celoto skoraj dvometrski kit na levi strani prostora in konstrukcija drevesa v naravni velikosti na desni. Skozi odprti gobec morske pošasti sta bila vidna v notranjosti Pepeta in Ostržka ob prižgani sveči; na drevesu so viseli iz raznobarvnega kartona oblikovani Ostržki -kopiti jači. Skupina dobrih vil v sredini prostora je predstavila najbolj "nežni" del razstave. Stožčasta telesa vil iz kartona z glavami iz Kapirne mase in konopljastimi ali volnenimi lasmi, je z arvanjem in drobnimi okraski iz papirja in tkanine s cenenim gradivom in preprosto tehniko dosegla učinek. S stropa so viseli majhni svetlikajoči se mobili v barvani papirni masi na temo zgodb iz Ostržka. Iz žgane gline so otroci ustvarili sedeče figure Ostržka, Pepetovo glavo, medaljone in pravokotne reliefe v žgani glini, oplemenitene z glazuro in engobo ali z engobo in z grafitom. Zahtevne tehnike dokazujejo na eni strani strokovnost likovne pedagoginje in preko nje uspešne rezultate mladih "keramikov", ki imajo po izkušnjah keramikov tudi terapevtski učinek v umirjanju gnetljivcev gline. Ostržki so se pojavljali tudi kot "punčke iz cunj", kot aplikacije na blazinah ali prtičkih za malico, kot barvani in "oblečeni" kopitljači, kot igrače s krogom na vrvici, ki naj se ujame na Ostržkovem nosu. Tudi barvite sestavljenke Ostržkov so bile na razstavi. Ob "kiparskih" izdelkih je "slikarski" del morda stopal v ozadje. To posredno opozarja na domišljene prijeme specialne pedagoginje, ki likovno ustvarjanje uspešno porablja tudi v vzgojne in izobraževalne, ne le v sprostitvene in "umetniške" cilje. Kreativnost pedagoginje se kaže tudi v iskanju preprostih in učinkovitih slikarskih tehnikah. Sem sodijo npr. 'slike" gozda na pobarvani papirni podlagi z aplikacijami iz živobarv-nih trakov blaga. Grafika kot preizkušeno in učinkovito otroško likovno izražanje je bila zastopana v čmobeli rdečečrni izvedbi, Cela vrsta različnih Ostržkov v črnobeli grafični tehniki dokazuje, kako je Ostržek razgibal domišljijo otrok. Kit, oblikovan iz papirne mase, pobarvan in polakiran, je izjemen primer skupinskega dela otrok sedmega b razreda šole, ki jih je zaposlovalo in razveseljevalo vsaj mesec dni. Vsebinsko enotna, oblikovalsko premišljeno postavljena razstava na temo Ostržka in pestrost likovnih tehnik je dokazala jasen koncept vnaprej zastavljenega likovnega dela na šob, z zavestno postavljenimi likovnimi in vzgojnimi cilji. Cilji so bili doseženi: razstava izdelkov je pokazala po vsebinski strani sproščeno ustvarjalnost otrok, brez travmatičnih sledi, po likovni strani pa relativno visoko stopnjo tehnične dodelanosti. V zadnjih dveh galerijskih prostorih se je nadaljevala razstava del otrok iz vrtcev. Pravljica Povodnega moža v plastični izvedbi v pobarvani in patinirani barvni masi je predstavljala skorajda vrh oblikovalskega dela otrok iz vrtcev, kakor je njihov slikarski vrh skupinska slika Muce copatarice v kombinirani tehniki barvite podlage in črnobele risbe figur preko nje. Tudi Zmaj direndaj je izjemno razgibal otroško ustvarjalnost: poleg vrste slik tri - in štiriletnih otrok imamo na razstavi zmaje oblikovane iz surove in žgane gline, iz lesa, zmaje - vlake iz pobarvanega kartona ali zanimive "posnetke" po slikanih zmajih Jelke Reichmanove v barvani papirni masi. V zadnjem galerijskem prostoru se na stenah ponovijo pisane, slikane in pobarvane, ali iz blaga sešite, pobarvane in na prt vkomponirane pravljice, ki z neposrednostjo izraza in z duhovitimi domislicami odkrivajo ustvarjalnost in strokovnost vzgojiteljic in otroško ustvarjalnost. Oblikovalski delež je vseboval vrsto materialov in tehnik od surove, žgane in barvane gline, barvanega testa, oblikovalske mase, mavca, plastelina in valovite lepenke pa vse do zelo preprostih lutk iz pobarvane penaste gume in blaga ter izdelkov iz papirja in škatlic, ki so po "tehnični dovršenosti" med najskromnejšimi izdelki na razstavi, dokazujejo pa živo otroško fantazijo, njihovo pogumno oblikovanje s škarjami, šivanko in barvami ter spontano sprejemanje raznovrstnih matenalov. Galerija Šivčeva hiša je kot že večkrat doslej zavestno odprla svoja vrata likovnemu svetu otrok: zaradi njihove sveže in optimistične ustvarjalnosti, ki odraslim lahko pomeni razbremenitev včasih turobne vsakdanjosti, dalje zato, da bi se vsi zavedali pomembnosti likovne vzgoje otrok, in nenazadnje zato, da bi z javno predstavitvijo njihovih del pokazali na delo, ki ga z veliko mero znanja in ljubezni do otrok opravljajo vzgojiteljice po naših vrtcih in šolah. Maruša Avguštin KOMENTAR Nategovanje za južno mejo Slovenci smo se morali v svoji zgodovini feXomer boriti za svojo severno in zahodno mejo; za vzhodno in južno pa le redkokdaj. Jugovzhodno je bila namreč meja z brati Hrvati. Z njimi pa smo stoletja nazaj živeli v istih državah:pod Habsburžani, v Avstro-Ogrski in nato še v obeh Jugoslavijah. Med nami so potekale deželne in republiške meje, določene na Dunaju, v Budimpešti in v Beogradu in z njimi ni bilo posebnih težav. Odkar pa smo se eni in drugi osamosvojili, kaže, da se bomo tudi zares razmejili. Po številnih zapletih, kakršni so bili v Razkrižju, na Trdinovem vrhu, v snežniških gozdovih in kakršen je zdaj v Sečovljah, nam drugega tudi ne preostane. Ko smo bili še v Avstriji, smo se udeleževali bojev proti Turkom v Vojni krajini in tako hkrati branili našo jugovzhodno etnično mejo. Letos, ob 400-letnici. se pogosto govori in piše o najvidnejšem primeru te vrste, o bitki pri Sisku (1593). Ko je šla Av-stro-Ogrska h koncu, so se slovenski in hrvaški politiki pogosto srečevali in nazdravljali skorajšnjemu zedinjenju. To je bila doba vinskih napitnic. V njej so se porodile tudi nekatere retorične krasote, ki bi brez vinske pomoči le težko vzcvetele. Najznamenitejša je tista, ki jo je že 1882 izrekel liberalni dr. Ivan Tavčar: da je slovenska zemlja, "če smo pravični zgodovini ter pokorni historičnemu pravu, samo kos zemlje hrvatske!" (Slovenski narod, 2. junija 1882.) Njegov klerikalni oponent, dr. Ivan Šušteršič, ob hrvatsko-slovenskem zboru v dvorani hotela Union v Ljubljani (20. oktobra 1912) ni bil tako darežljiv, zato pa v bistvu enakega mnenja: "Hrvaško-slovenski Miha Naglic narod je eno telo, eno srce, ena duša." Dr. Vasilij Melik, po katerem povzemamo Šušteršičeve besede, je ono evforično obdobje označil takole: "Politični stiki med Slovenci in jedrom Hrvatov so se kazali predvsem v dokaj stalnih, čeprav ne vselej enako vestnih in poglobljenih časopisnih poročilih o stanju, dogajanju in problemih pri sosedih, v manifestacijskih srečanjih in obiskih, v moralni podpori v trenutkih stisk in težav, v izjavah o skupnih težnjah, potrebi po skupnem nastopanju in združevanju. Od časa do časa so se pojavljale tudi ohladitve, neza- nimanje, nesoglasja, odpori in spori..." (Enciklopedija Slovenije, 4, 69.) - Tu si ne morem kaj, da ne bi spomnil na prvo leto Demosove vlade, ko je že kazalo, da se je čas vinskih napitnic povrnil (Otočec, Mokrice...). A minil je, še preden se je prav začel. Pod Jugoslavijo si z brati Hrvati, resnici na ljubo, nismo bili posebno prijazni. Kako tudi, ko pa smo Slovenci vseskozi in rade volje sodelovali v beograjski politiki brzdanja in onemogočanja hrvatskih avtonomističnih teženj (Korošec, Kardelj...). Posebej boleča je nadalje slovenska ločitev od Istre. Istra in Dalmacija sta pod Avstro-Ogrsko sodili na avstrijsko, cislajtansko stran. Železnica je slovenske in istrske dežele povezala v gospodarsko enoto. Pozneje jih je ločila italijanska zasedba. Po osvoboditvi pa se zgodi domnevno barantanje med Kardeljem in Bakari-čem za Savudrijo. "Razširjena teza, da Kardelj in pravni eksperti tedaj v Istri niso ločili Mirne od Dragonje, je oslarija, ki jo je razbobnal pokojni Vladimir Dedi jer... Po osebnem pričevanju pokojnega Maksa Šnuderla, odličnega slovenskega pravnika, kije po drugi svetovni vojni kot ekspert pomagal Edvardu Kardelju pri določanju slovenskih meja, delo ni bilo lahko. Najprej je šla po zlu Gorica. Potem so ruski diplomati cinično pripomnili, da vsaka gubernija ne more imeti morja. Mislili so na Slovenijo. Vladimir Bakarić je zastrigel z ušesi: Hrvaška bi lahko segala do Kopra. Mesta ob sedanji slovenski obali so bila skoraj prazna. Kardelj je trmasto manevriral Sklepal je, da bo slovenski izhod na morje morda nekoč urejalo predvsem mednarodno pravo. Zato je bilo važno dobiti okno. Spretno je zamenjal Savudrijo za slovenske vasi v severovzhodni Sloveniji.." (Milan Meden, Republika. 25. maja 1993.) Kardelj je torej res žrtvoval Savudrijo (in obalo od nje do ustja Dragonje, ki sodi v katastrsko občino Piran), vendar z razlogom! Saj na jugu tedaj tako ali tako ni bilo prave meje in je imela nato Slovenija od Istre skoraj več kot Hrvatska! Zdaj pa se je treba od slednje in, žal, tudi od Istre, razmejiti. In tu ni kaj dodati. Upati je le, da bo državne meje pozneje zopet preseglo regionalno povezovanje. Pet let pozneje V ponedeljek, 31. maja, bo minilo natanko pet let od tega, ko so najprej ob 6. uri zjutraj delavci uprave za notranje zadeve začeli hišno preiskavo stanovanja in nato službenih prostorov Janeza Janše, po koncu preiskave v prostorih Mikro Ade pa so Janšo in Igorja Omerzo odpeljali na razgovor na Prešernovo ulico. Od tam se je Omerza vrnil ob 17. uri, za Janšo pa se je uro kasneje izvedelo, da so ga priprli in odpeljali v zapore na Povšeto-vo. S tem se je formalno začelo vroče slovensko poletje, kije vsakemu Slovencu dobro znano kot Afera JBTZ. Pred petimi leti, tako lahko rečemo, se je začela najnovejša slovenska zgodovina, katere končna posledica je samostojna in mednarodno priznana Slovenija. Proces proti Janši, Borštnerju, Tasiču in Zavrlu je združil vse Slovence, dvignil nacionalno zavest in zaradi tega pospešil proces demokratizacije, s tem pa tudi razpad enomisleče Jugoslavije. čeprav je torej od tedaj preteklo že pet let, pa je dejstvo, da do danes vse njegovo ozadje še vedno ni razčiščeno, čeprav so se nekdanji obtoženi in napadeni le nekaj let zatem znašli na vodilnih političnih položajih, od koder je vsekakor najboljši pogled v politične zakulisje. Problem z zgodovino je pač v tem, da jo nenehno popravljajo, predvsem pa neposredni udeleženci skrbijo za to. da za njihovimi dejanji ostaja manj materialnih dokazov. Kmalu po Demosovem prevzemu oblasti se je pojavilo vprašanje, kaj storili z arhivi nekdanje ud-be m še bolj, kaj storiti z ljudmi, ki so v bivšem sistemu ovajali in se sploh ukvarjali z nizkimi /><> v// Tedanji notranji minister Igor Bavčar je celo izjavil, da arhivi so, vendar imen sodelavcev udht' m hotel objaviti. Danes, ko Marko Jenšterle se z udbovsko preteklostjo manipulira na vseh koncih, pa je vprašanje, ali ne bi bilo te stvari tedaj vendarle dobro do konca razčistiti. V tem smislu je bilo na nedavni televizijski okrogli mizi zanimivo prisluhniti dr. Slavoju Žižku, ki je izredno zaostril svoje dosedanje stališče, da se je tudi sam soočil s tem. da na univerzi (torej na njegovem delovnem področju) oblast še vedno krojijo ljudje, za katere je evidentno, da so bili v bivšem sistemu udbovski kadri. In ker se Žižek ni hotel zapletati z imeni, je enostavno predlagal, naj se objavi, katere so bile tiste funkcije (na primer kadrovke komisije za podeljevanje mednarodnih štipendij), ki jih ni bilo mogoče opravljati, če pred tem nisi skic nil pakta s tajno policijo. Po tem ključu bi zelo hitro prišli tudi do imen, saj so prenekateri ljudje enostavno krožili na različnih "varnostnih pozicijah ". Ob vsem tem. kar se danes piše o sodelovanju z udbo.je treba dodati, da je šlo vendarle za nu> ralno dejanje, pri katerem razna opravičila v smislu, da so ljudje to morali početi, ker niso hoteli izgubiti službe, bolj malo zaleže-jo. Navsezadnje je treba spoštovati tudi vse tiste, ki so svojo načelnost na primer plačevali v zaporih. Konec koncev je tudi četverica iz procesa JBTZ na komu zaradi udbe in njenih ovaduhov končala v zaporu. In ker naše dnevno časopisje o nekaterih ljudeh vsak dan objavlja nove dokaze o njihovem sodelovanju s policijo, se je dobro spomniti tega, da je najboljši recept za mirno vest že pred leti Slovencem zapisal pokojni pesnik Jure Detela, ko je v svoji knjigi o stikih udbe z njim povedal, kar se je najbolje obneslo. Predvsem to, da je o njih takoj na veliko govoril naokoli in s tem obveščal javnost. Vsi tisti, ki so kalkulirali z molkom in upali, kako stvari ne bodo prišle na dan (čeprav niso bili zavestno vpleteni v policijske igre), se danes srečujejo s problemi, kako javnosti razložiti razmere pred mnogimi leti, kar je izredno težko, ker ljudje še današnje komaj dojemajo. O D Iti V I povzel sem pojmovno opredeb tev (o vojnih veteranih in žrtv®, vojne), ki jo je v svoji razprl, nakazal poslanec SDP g. StuŠ** (Je pa nenavadno, da so pošlo* ci SDP v svojem amandm0 govorili o ZZB, čeprav ^ organizacija ne obstaja več, *f jo je nadomestila ZZBU). . 2. V pismu OO ZZBU NOS Radovljica se je zapisalo, & sem predlagal, da letošnja P& računska postavka ie vsebuj1 tudi sredstva za mobilizirane1" nemško vojsko in domobran* in da je skupščina tak skw. sprejela. Ne eno ne drugo $ točno. 3. Na osnovi teh domnev se r začelo sestajanje borčevskih ganizacij od Bohinja do Ljub*' jane. Iz pisma OO ZZBU N0\ Radovljica je razumeti, da r potrebno preveriti moje delo J Gorenjskem muzeju in v ure* niškem odboru revije Bortf KO ZZBU NOB Bohinjski Bistrica je strumno pribil iebW. co na glavico: "Kot udeleiet^ in sedaj člani ZZBU NOB, vO* predlagamo in zahtevamo, dofj gospoda Jožeta Dežmana iz* juči iz uredniškega odbora & vije Borec." Analogno te#* lahko pričakujem, da bo op**' acionalizirana tudi druga zaN* va OO ZZBU NOB Radovi, in sicer, da me je potrebno vrv iz službe. Čeprav človek večkrf, vzdihne zaradi težav, ki nam F povzroča vsakdan, pa si p^v0t či upanje, da bodo mori* določeni elementi totalitariZtP le počasi izginili. In da r tovrstna ekshibicija ZZBU •* njihov nostalgični utrinek *j pohodu v demokracijo. Seveo* pa poslance SDP sprašujem, & pri tovrstnih zahtevah podpi^r OO in KO ZZBU? 4. G. Rolc je svoje veterans" pomisleke povezal tudi s skrb]11 za globalno usodo LDS (P" njegovem je sicer v ta probW vpletena še neka stranP "KDS", vendar tal tat stranke v radovljiškem P^. mentu ne poznam). Glede "j to, da je v vrstah ZZBU nem uglednih strokovnjakov, ki s°. znali ekscelentno obravnav^ politične in drugačne nadr. žneže z ustreznimi likvidacij?* mi postopki, je tovrstni nami^ Kolca zelo resno dejanje. Sev* da zgolj v primeru, če bi ^ vrnili časi. ko je tovrstna ov cvetela. Če pa verjamemo, *\ bomo usodo LDS kolikor toW v miru reševali na volitv^ potem pa mu zagotavljam, j\ se bomo skušali, kolikor se ™ dalo, obdržati v politici življenju. Lepo pozdravljeni! Jože 0 ZZB ali o ZZBU ali o radovljiškem proračunu? V zadnjem mesecu in pol so bili objavljeni številni prispevki, ki so in niso povezani z mojim nastopom v proračunski razpravi na seji Skupščine občine Radovljica 13. aprila 1993. Na izrednih in rednih sejah se je sestalo več borčevskih organov, angažirali so se tudi pisci pisem bralcev. Naj si privoščim nekaj pripomb. 1. V svoji razpravi na skupščini nisem omenjal imena borčevske organizacije, torej se nikakor nisem loteval njenega preimenovanja, kar mi očitajo - zgolj Slovenska vojska 15. maja praznuje slovenj vojska svoj praznik, s tem . še danes nima uradnega i"1,epi\ SLOVENSKA VOJSKA, jj tem bi vrhovnega povelj*1 TO vpralal, do kdaj tako? Ministrstvo za obrambo bi sil, da poostri vojaške Pre^.^ ' za voinjo tovornjakov po cp lah. Sedaj se dogaja, da *e ^ ' vojaški tovornjaki vozij0 L cestah hitro in neodgov»fj Veliko oseb je tudi v civ^ oblekah, tako da ne ves, kakšno uporabo vozila gf* Minister Janša je zelo v > vojaški strateg, vendar se v^ ka ne sme skrivati za njeg0 hrbtom. Slovenska vojska, kot P1 /y drtavne suverenosti naj j. strokovno organizirana, P° fj no pa pod vodstvom u-sta ^ izvoljene oblasti. '^.fJ)' obramba naj sloni na maj'*? f številu visoko izobražen'^ tehnološko opremljenih rf ^ vojaških enot ter na rez* vojski. Slovenci smo in bomo za F no dr lavo Slovenijo. Kranj, dne 17. maja 1993 Slovenska stranka prava Predsednik Srečko D«M*f POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Mednarodni posvet o sistemih kakovosti ISO.9000 Forum EQNET ^oj, maj - Prihodnji teden bo v Ljubljani potekalo medna-J^no posvetovanje o sistemih kakovosti ISO 9000 ter medna-^dna seja združenja EQNET, v katerega je poleg številnih raz-"Kih evropskih držav včlanjena tudi Slovenija. ■ Mednarodni seminar o sistemih kakovosti ISO 9000 bo 2. juni-)a Potekal v Cankarjevem domu, pripravlja ga Slovenski inštitut * kakovost in meroslovje. Sodil bo v okvir mednarodne seje ^iženja EQNET, ki bo 2. in 4. junija potekala v hotelu Holi-p v Ljubljani. Zbrali se bodo predstavniki sedemnajstih članic: ?.Vstrije, Belgije, Danske, Finske, Francije, Grčije, Irske, Italije, ^mčije, Nizozemske, Norveške, Portugalske, Španije, Švedske, jlce, Velike Britanije in Slovenije, ki je bila v združenje sprejeta ^cembra lani. Natančneje kot njen predstavnik je bil sprejet 'ovenski inštitut za kakovost in meroslovje. I * Ljubljani se bodo torej zbrali vidni strokovnjaki za sisteme ^kovosti, kar je vsekakor pomembno priznanje Sloveniji. Na fo-lpB se bodo posvetili izobraževanju na področju zagotavljanja ^kovosti, kakovosti storitev, presoji varovanja okolja, sistemom «koyosti v malih in srednjih podjetjih, pregledom kakovosti s jrani vodstva, presoji podpogodbenikov, dilemam pri izbiri tondardov ter najpogostejšim neskladjem z zahtevami standar- Jpilj EQNET je spodbuditi in podpreti medsebojno priznavajo certifikatov za sisteme kakovosti. V eni državi pridobljeni ^tifikat bodo priznali tudi v drugih državah, članicah združeni Certifikacijski postopek je tako bistveno cenejši in enostavni- Sodelovanje torej temelji na zaupanju, EQNET zaenkrat ? toje kot neformalni forum strokovnjakov - predstavnikov navalnih certifikacijskih organov. Skupno število EQNET certi-llcatov pa se je marca letos povzpelo že na 21.600. Drugi paket pomoči Phare t r*nj, 27. maja - Evropska skupnost je v okviru programa Pha-v ?°delila drugi paket finančne in tehnične nepovratne pomoči ^sini 20 milijonov ekujev (30 milijonov mark). Za izvajanje y p>valnih programov lahko kandidirajo tudi slovenske sveto- m organizacije, i Slovenija je na robu držav, ki še lahko prejemajo takšno po-I°s novi paket pomoči pa je posledica ugodne ocene o izkoriš-: n°sti prvega. Lansko jesen je Slovenija dobila 6,7 milijona eku-,.v Pomoči, doslej je bilo porabljenih približno 40 odstotkov vistev- Vlada je že določila prednostna področja, kamor bo usmerjena i ^°Č programa Phare: lastninjenje, sanacija bank, prestrukturi-nJe javnega sektorja, vzpostavitev socialne mreže in približeva- le vstopu v ES. : orabo pomoči nadzoruje ministrstvo za znanost in tehnologiji *i je dobila dodaten milijon ekujev za sto posamičnih štipen-^ (kar je bilo prvotno namenjeno bivši Jugoslaviji), ter 4 milijo-,? ekujev za izvajanje petih projektov ES. Namenjena so mu tudi *%va v okviru programa Tempus za usposabljanje slovenskih Vn^^zitetnih profesorjev in raziskovalcev ter njihovo izmenja- T^lFI^UNTn Ljubljanska 1, KRANJ * -CiV^rrl^ VJ tel.-fax.: 064/221-112 F0TO HI-FI VIDEO /za hotelom Jelen/ GABRIEL d.o.o., Medvode Zg. Pirnlče124/A tel./fax: 061/621 839 fax: 061/576447 POZOR! NUDIMO VAM DOBER TRAKTOR 25-11 cena 9.900 DEM 35-11 cena 10.950 DEM [Jj4V TAKO VAM ŠE NUDIMO TRAKTORJE UNDNER, Uf1IVERSAL, ZETOR, FIAT-ZTS - PO UGODNIH CENAH. ^ Prodaji originalne traktorske kabine za ZETOR, URSUS, U^'VERZAL. Kosilnice BCS. stroje prodajamo na kredit pod ugodnimi moji, polog 33%, ostalo plačilo v treh letih. **°*nost prodaje STARO ZA NOVO! ^plačma dostava na dom - servis zagotovljen - enoletna J^rancija za vsa servisna dela. Takojšnja dobava traktorja U'B 640 DTC MEXICO, ,za katerega dajemo 5% popust. Posvet elektroenergetikov Zasebni kapital v elektrogospodarstvu Ljubljana, 25. maja - Na prvem posvetu slovenskega komiteja mednarodne konference za velike elektroenergetske sisteme je minister za gospodarske dejavnosti Maks Tajnikar dejal, da je eno najpomembnejših vprašanj lastninjenje v elektrogospodarskem sektorju. Na ministrstvu pripravljajo dva dokumenta in sicer o strategiji energetske oskrbe in zakon o javni oskrbi. Končni cilj ni, da bi bil elektroenergetski sistem v državni lasti, temveč bi z večjim deležem zasebnega kapitala povečali njegovo učinkovitost. Proces privatizacije bo najmanj problematičen v proizvodnji električne energije, osnovna distribucijska mreža pa bo še naprej državna, medtem ko bo končna dostopna zasebnemu kapitalu. Lastninjenje naj bi prineslo nastajanje delniških družb in izdajanje vrednostnih papirjev. Najpomembnejši okvir za lastninjenje je cena, ki mora pokrivati tekoče in investicijske stroške, kar seveda narekuje premislek o administrativnem določenju cen elektrike in drugih energen-tov. Minister Tajnikar je dejal, da cene nafte zdaj za evropskimi zaostajajo za 20 do 30 odstotkov, cene električne energije pa do 50 odstotkov. Torej bi morali v Slovenji na novo opredeliti razmerja cen. • M. V. Tekstilci zahtevajo znižanje obremenitev Kranj, 26. maja (STA) - V tekstilni industriji so zaradi delovne intenzivnosti plače bolj obremenjene z davki in prispevki kot povprečno v industriji, kar zmanjšuje njeno konkurenčnost na svetovnem trgu. Združenje za tekstilno industrijo pri GZS je ponovno zahtevalo zmanjšanje obremenitev, vlada pa naj bi vplivala tudi nadaljnje zmanjšanje obrestnih mer in povečanje tečaja tolarja. Tekstilna industrija je že nekaj časa zastavonoša slovenskega izvoza. Marca letos je bil v primerjavi s februarjem obseg proizvodnje za dobro desetino višji, bruto plače pa za 20 odstotkov nižje od povprečnih bruto plač v industriji, za 30 odstotkov nižje od slovenske povprečne bruto plače ter za več kot polovico nižje od bruto plač v negospodarstvu. Slovenska tekstilna industrija je lani ustvarila 15,6 odstotka celotnega slovenskega izvoza, 16,4 odstotka celotnega slovenskega uvoza ter dosegla 140,2-odstotno pokritost. Na seji odbora združenja so zelo kritično obravnavali potek sanacije bank, o čemer so slabo obveščeni. Zato so zahtevali naj "sanatorji" predstavijo rezultate, zlasti odpise. Bojijo se namreč, da bodo sanacijo plačali dvakrat, prvič njihovi delavci kot davkoplačevalci in drugič kot tekstilna industrija. Seznanili so se tudi s pripravami na sodelovanje tekstilne indstrije pri uresničevanju dogovora med Slovenijo in članicami t.i. Višegrajske skupine. BRIVSKO FRIZERSKO PODJETJE KRANJ p.o. Tomšičeva ul. 3, KRANJ Brivsko frizersko podjetje Kranj p.o. razpisuje po sklepu delavskega sveta z dne 25. 5. 1993 in v skladu s statutom prosta dela in naloge DIREKTORJA PODJETJA za mandatno dobo 4 let Pogoji: - VI. ali V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske, komercialne, pravne ali frizerske smeri - 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornih del - sposobnost za delo z ljudmi, za organiziranje, vodenje in usklajevanje delovnega procesa Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati posredujejo na naslov: Brivsko frizersko podjetje Kranj p.o., Tomšičeva ul. 3 s pripisom "ZA RAZPISNO KOMISIJO" v 15 dneh od dneva objave. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po sprejetju sklepa o izbiri. "AVTO S0LA" ing. HUM AR ORGANIZIRA TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji začetek tečaja PONEDELJEK 31. MAJA 1993, ob 18. uri. VOZILI BOSTE NA SODOBNIH VOZIUH R5, GOLF in motornem kolesu YAMAHA 9311-035 SALON POHIŠTVA AEK MAJA. Kranj, PREDOSUE 34 (kulturni dom), tel.: 241-031 MlftAMILK Menjalnica MiKEL d.o.o. Delavska 24, Kranj Stražišče NAJuqodNEJši TtČAjNi poqoji. Prepričajte se! Tel. 310-057 rKOLIKO JE VREDEN TOLAR- NAJCUPNI/reOD/UM F N/ururoimoDAJNi NAIUmmODAJM MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 LIT A banka Kranj(Tržie, Jesene«) 70,00 71,40 9,93 10,09 7,70 7,90 AVAL Bled, Kranjska gora 70,00 71,00 9,90 10,15 7,60 8,00 COPlAKranj 70,70 71,80 9,95 10,30 7,70 7,90 CREDITANSTALTN. banka Lj. 69.80 71,20 9,80 10,15 7,40 7.80 EROS (Stari Mayf},Kranj GEOSS Medvode 70,50 70,50 71,20 70,90 9,90 9,90 10,17 10,05 7,80 7,70 7,95 7,80 HRAN1NICA ION, d. d. Xran} 70,40 71,45 9,90 10,20 7,50 7.80 HIDA-tržnica Ljubljana 70,50 71,00 9,95 10,05 7,80 7,90 HIPOTEKARNA SANKA, Jesenice INVEST Skofja Loka 70,00 70,40 71,40 71,90 9.90 9,95 10.30 10,20 7,60 7,65 7.90 7,99 1NVEST Tržič nI Dodatkov LB-Gorenjska banka Kranj 69,60 71,70 9,70 10,19 7,30 8,05 MERKUR-Partner Kranj MERKUR-Železniška postaja Kranj MIKEL Stražišče 70,50 70,50 70,65 71,05 71,05 70,99 10.02 10,02 9,95 10,10 10,10 10,10 7.73 7,73 7.75 7.60 7,83 7,83 7.95 OTOK Bled 70,13 71,01 9,90 10,08 7,85 POŠTNA 8ANKA,d> d. (na poštah) SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 69,00 70,60 71,30 70,99 9,60 10,00 9,99 10,08 7.40 7,70 7,90 7,90 SKB Kranj {Radovfca, Šk. loka) SLOGA Kranj StOVEhSJATURIST Boh, Bistrica 70,50 70,20 69,60 71,05 71,20 10,02 9,90 9,70 10,10 10,20 7.73 7.75 7,30 7,83 8,00 SLOVENIJATURIST Jesenice 70,10 71,20 9,93 10,05 7,70 7,90 W!IFAN Kranj WILFAN Radovljica, Grajski dvor 70.60 70,45 71,00 70,95 9,35 9,90 10.10 10,10 7,70 7,65 7.95 7,95 F-AIRd. 0.0. Tržič POVPREČNI TEČAJ 70,62 70,24 71,40 71.22 9,95 9,90 10,09 10,13 7,60 7.63 7.89 7,90 Pri nakupu in prodaji SKB in MERKUR zaračunavata provizijo, j Pri Šporovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 9,80 tolarjev. B O R Z N O POSREDNIŠKA HIŠA d.d. INVESTMENT VREDNOSTNI PAPIRJI K & K INVESTMENT d.o.o.. KRANJ, J. Platiše 17. tel. 331-045 POSOJILNICA - BANK - BOROVUE tel. 9943-4227-3225 VAŠ ZANESLJIVI PRIJATELJ V VSEH BANČNIH ZADEVAH! MEHJMICEV/IIFAH .. „ „«. tel.: 064/211387 Vas najboljši partner * p.e. radovuica, pri menjavi deviz H°lfl^ftoi3°r Pro f ommerce Staneta Žagarja 37, 6400 Kranj d.o.o., p.p. 35, tel.: 064/212-635, 214-183. fax: 064/214-183 VELETRGOVINA & MALOPRODAJA in pozor nt IZREDNO UGODNA PONUDBA * šolske torbe..................od 1.190 SIT dalje * majice T-Shirt...................od 149 SIT dalje * športne majice.................od 149 SIT dalje * ženske hlačne nogavice....od 67 SIT dalje DOBAVA TAKOJ Pokličite nas ali še bolje - obišCite nas! tičemo komercialna zastopnik« za prodajo. o KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ - LJUBLJANSKA 22 SPC KRANJ ■ LABORE, tel. 223-276 TESTHTE VOŽNJE RENAULT CLIO Skofja Loka pred Namo v petek, 28.5.,med 12. in 17 uro. Kranj - Slovenski trg v soboto, 29.5.,med 10. in 14. uro. Med udeleženci bodo Izbrali lepe nagrade. KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Lastninjenje kranjske Mlekarne Zadružni deleži so razdeljeni Kranj, 26. maja - Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo jc pred nedavnim izdajo odločbo, s katero je 45 odstotkov vrednosti družbenega kapitala Mercator - Mlekarne Kranj razdelilo med sedem gorenjskih zadrug. Kmetijsko gozdarska za« draga Sloga Kranj je v skupnem zadružnem deležu dobila 253 odstotka družbenega premoženja, cerkljanska zadruga 22,4, leska Sava (naslednica nekdanjega KŽK-jevega TOK-a Radovljica) 22,2 odstotka, kmetijska zadruga Naklo 13,9 odstotka, Gorenjska mlekarska zadruga 9,2, blejska 4,1, trži-ška zadruga pa 2,4 odstotka zadružnega deleža. Ministrstvo je zavrnilo zahtevek Gorenjske mlekarske zadruge Kranj, da bi pri izračunu upoštevali tudi mleko, ki so ga v Mlekarno oddali trije kmetje z Letenc in iz Srednje vasi pri Goricah, ampak je njihove količine upoštevalo pri nakelski zadrugi Ker vsi niso najbolj zadovoljni z razdelitvijo, pritožba na odločbo pa ai dovoljena, nekateri razmišljajo tudi o tem, da bl se pritožili na Vrbovao sodišče Slovenije. • CZ. Prejeli smo Gospodarjenje z gozdovi v prelomnem času O slovenskih gozdovih in gospodarjenju v njih je bilo v zadnjem času veliko napisanega. Boleče in neustrezno je bilo odlaganje sprejetja zakona o gozdovih. Prav to pa je marsikomu, ki ima opraviti z gozdom, zelo pray prišlo. Tako tistim, ki z gozdom uradno upravljajo, kot tudi tistim, ki ga izkoriščajo in skušajo od njega delno ali sploh preživeti. Visok jubilej Kmečki glas izhaja že pol stoletja Ljubljana - V časopisno založniškem podjetju Kmečki glas praznujejo v teh dneh 50-letnico izhajanja tednika Kmečki glas in 25-letnico izhajanja revije Moj mali svet. Visoka jubileja bodo proslavili v torek. 1. junija, s slovesnostjo v Viteški dvorani Cekinove-ga gradu (Muzej novejše zgodovine) v Ljubljani, kjer bosta zbranim spregovorila predsednik republike Milan Kučan in minister za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Jože Osterc. Ob jubileju bodo v gradu pripravili tudi razstavo o razvoju ĆZP Kmečki glas. • CZ. Jutri v Žirovnici Tekmovanje mladih čebelarjev Žirovnica - Zveza čebelarskih društev Slovenije in osnovna šola Žirovnica prirejata jutri, v soboto, v Žirovnici šestnajsto republiško tekmovanje mladih čebelarjev. Tekmovanje se bo začelo ob devetih dopoldne, razglasitev rezultatov pa bo ob pol dveh. Nastopilo bo več kot sto osnovnošolskih in srednješolskih ekip iz vse Slovenije, še najmanj z Gorenjskega. Razdeljene bodo v tri skupine: od prvega do petega razreda, od šestega do osmega razreda in srednje šole. Mladi čebelarji se bodo pomerili v znanju o življenju in gojenju čebel, ogledali pa si bodo tudi nekatere bližnje znamenitosti. Razlog, da bo tekmovanje v Žirovnici, je v tem, da iz teh krajev izhaja znani slovenski čebelar Anton Janša in da na šoli pridno deluje čebelarska skupina, ki se ponaša tudi s "svojim" čebelnjakom. • CZ. GLAS Primerno je takoj na začetku spomniti na eno glavnih nepravilnosti, kakršnih ni nikjer v Evropi. Gozdna gospodarstva namreč še vedno poslujejo na podjetniški podlagi. Že malodane ves povojni čas si sama predpisujejo vsako gospodarjenje v gozdovih, ki jih upravljajo. Kaj to pomeni? Desetletni načrt, ki vsebuje vse posege v prostoru - gozdu, si same napravijo. Vse sečnje, melioracije (pomlajevanje, nega gozda), gradnje, načine izkoriščanja (eksploatacije) si predpišejo sami. Najbrž bi bili zelo nepredvidljivi, če teh planov ne bi priredili tako, da predvsem ustrezajo njim in njihovemu preživetju. Tudi če bi bil še tako strokoven, pošten, poklicno zaveden strokovnjak, se ne bi mogel odreči svojemu kruhu; če pa bi bil malo pristranski ali celo nepošten, se ne bi odrekel dobremu kruhu. Najbrže marsikdaj gozdarski strokovnjaki zaradi teh ozirov samozadostno precenjujejo svoje strokovne in poštenjakarske sposobnosti, kar enostavno zaradi njim primernih pogojev ne morejo biti objektivni. To. da ima nekdo na takem objektu, kot je gozd, z njegovo vsepomembnostjo na ekološkem in socialnem področju in za upravljalca v tako ugodnem stanju, škarje in platno v svojih rokah, se menda ne dogaja nikjer. Družba je vsa dogajanja v gozdovih kontrolirala le delno, rutinsko, več ali manj od daleč in uradniško. Spremembe niso bistveno prizadele gozdarstva Velike spremembe, kot so denacionalizacija in prosta trgovina z lesom, ki je bila prej monopol goz- A AgTomehanika 64001 KRANJ • Hrastje 52 a, p.p. 111, telefoni: (064) 331-030; telex: 37 744; fax: (064) 331-734 GENERALNI ZASTOPNIK ZA PODROČJE SLOVENIJE TAKOJŠNJA • TRAKTOR TORPEDO DEUTZ VSEH VRST DOBAVA " TRAKT0RJ'T0M0 VINKOVIĆ TV 826 MOŽNOST DOBAVE TRAKTORJEV ZETOR PO KONKURENČNIH CENAH ZA ZGORAJ NAVEDENE PROGRAME ZAGOTAVLJAMO REZERVNE DELE IN SERVISIRANJE TER URADNO GARANCIJO NOVO! ODKUP RABLJENE MEHANIZACIJE - TRAKTORJEV PO SISTEMU STARO ZA NOVO UGODNI KREDITNI POGOJI ZA KOMPLETNI PRODAJNI PROGRAM KMETIJSKE MEHANIZACIJE IN 10% GOTOVINSKI POPUST ZA PROGRAM ŠKROPILNE TEHNIKE IN VISOKOTLAČNIH APARATOV ZA PRANJE VABIMO VAS V POSLOVNO PRODAJNI CENTER V HRASTJU Delovni čas od 7. do 19. ure v soboto od 8. do 13. ure darjev oz. državnega sistema, za-čuda niso bistveno prizadele splošnega in tudi ne finančnega stanja v gozdarstvu. Celo nasprotno: nekatera gozdna gospodarstva so se dokaj intenzivno in hitro znašla. Prvo, kar so storili v pogledu stabilnosti, so se po vzoru drugih podjetij dosledno rešili vseh delavcev, ki so bili pred upokojitvijo. To so naredili brezobzirno in dosleno. Nekatera gozdna podjetja so takoj pohitela urediti odnose z novimi lastniki stabilnih več sto hektarskih gozdnih kompleksov (npr. Pokljuka), oziroma s tistimi, ki so po denacionalizacij-skem zakonu prejeli (ali pa še bodo prejeli) svoje gozdove nazaj. Brez kakršnihkoli slabih občutkov so se hitro prilagodili razmeram, kljub temu da z zakonom sploh ne soglašajo in da ga stare komunistične strukture hočejo še vedno ovreči. Pod krinko, da skrbijo za nemoteno gozdarsko službo in predvsem za zaposlitev delavcev, ki so še ostali v proizvodnji, da ne bi nastala škoda zaradi prekinitve del, so sklenili pogodbo z ljubljansko škofijo. Pogodbe o izvajanju del so napravili izredno uspešno, v razmerju približno 50 : 50, kar se pri kateremkoli drugem posestniku nikoli niti redko ni zgodilo. Običajno so bile pogodbe sklenjene standardno - 30 - 40 : 70 -60 v korist lastnika gozda. Primer Pokljuke pa je sploh drastičen, saj je vsa proizvodnja domala na platoju (v ravnini), z mini- malnimi stroški, lesna masa pa visoko kakovostna in lahko vnovčljiva. Po neki zadnji uredbi pa jim zaenkrat tudi tega domenjenega v pogodbi ni treba plačevati. Tako se v teh bivših državnih gozdovih v novem začasnem sistemu posluje pod boljšimi pogoji kot prej v socialističnem gospodarstvu. Mnenja, da so npr. na Pokljuki sečnje predimenzionirane, so utihnila, dela se opravljajo brez večje kontrole novega lastnika. Težko je razumeti, da je lastnik še toliko plah in neozaveščen, da ne organizira svojega inšpekcijskega organa in slepo zaupa gozdarskemu lobiju, ki je bil vedno na izvajalskih in inšpekcijskih strukturah medseboj povezan. Tudi denacionalizacija pri lastnikih z manjšimi kompleksi hi prizadela gozdnih gospodarstev. Novi lastnik, ki skoraj petdeset ali še več let ni imel nobenih koristi od svoje lastnine, si je zaželel sedaj vendarle kaj iztržiti. Večidel je pohitel in pod kakršnimikoli Že pogoji (vendar boljšimi kot v škofijskih gozdovih) oddal sečnjo v svojih parcelah, seveda spet gozdnemu gospodarstvu, ki še vedno zaradi starih privilegijev in zasidranosti nima prave konkurence. Pretirana zaljubljenost v iglavce Njihovo trkanje na prsi, da so uspešni, zaenkrat še traja. Ven- dar kot kaže, dolgo le ne bodo mogli vzdržati. Gozdovi so iz !e' ta v leto v slabšem stanju. Lubadar množično napada in uničuj«-Gospodarjenje je kljub sredstvom iz proračuna, ki jih dob)' vajo, verjetno zgrešeno. Pom'5'1' mo na neprimerno težko mehanizacijo, ki jo uporabljajo v alpskem območju. Manija pretira^ gradnje cest in vlak je bila neustavljiva. Zasmrečevanje gozdo* brez listavcev ni bilo nikoli Vie' študirano in zaustavljeno. Čeprav je gozdarjem v našem ok°" lju največ pomagala narava, j'1" bo izgleda sedaj odrekla. Genera; cija, ki je na tem, da bo čez nekaj let odšla, bo zapustila za seboj slabo dediščino in pravo razdejanje. Tudi socialistična in materialistična usmeritev ter vzgoja s'3 opravili svoje. Ne bo pa lah* mlajši generaciji. Kako sanira'1, kar je bilo podrtega in napač"0 predvidenega v naravi? Pretira** zaljubljenost v smreko in igla*^ je pri nas in v Evropi trajala C, stoletje. Slediti bo moralo obdoV listavcev. Težko bo preboleti pr^ brat v glavah gozdarjev v strokoj" nem in moralnem oziru. Mor*'0 pa se bo zgoditi, saj bodo le tak" poleti ostali še zeleni... (Opomba uredništva: prispe**: smo nekoliko skrajšali in vstavi" med naslove). M. J. Zup»' (naslov v uredništvi Še enkrat: Gorenjci protestirali s košnjo in spravilom Pod tem naslovom je v petek, 21. maja 1993, gospod Ivan Oman v intervjuju razložil, zakaj on in Kmečko gibanje nasprotujeta kmečkemu protestu. Ob tem pa je obtožil tudi člane Slovenske ljudske stranke, da v Odboru za kmetijstvo in gozdarstvo niso glasovali za njegov predlog sklepov ob sprejemanju Strategije razvoja slovenskega kmetijstva. vladi, Oman pa, ker kot član S$ in velike koalicije tako vlado p,ra' mi Ker zaenkrat parlamenta'^ način ne razrešuje problem kmetijstva, so se kmetje pri"1.0/- ni posluževati "sindikalnega Poslanci SLS v Državnem zboru in Odboru za kmetijstvo in gozdarstvo vedno glasujemo za predloge oziroma sklepe, ki so v korist kmetijstvu, ne glede na to, kdo jih predlaga. Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo je kot matično delovno telo obravnaval omenjeni dokument na svoji 4. seji dne 6. in 7. maja. Po dolgotrajni razpravi in usklajevanju med člani različnih strank, ki sodelujejo v Odboru, smo v zvezi s Strategijo soglasno sprejeli za vlado obvezujoče štiri sklepe. Torej je zanje glasoval tudi Oman. Taki usklajeni sklepi Odbora imajo veliko več možnosti, da jih Državni zbor sprejme, kot pa, če bi jih predlagal posameznik. Ob razpravi v Zboru jim kasneje tudi nihče ni nasprotoval Res pa je, da jc na seji Zbora gospod Oman predlagal svoj predlog sklepov, ki delno dopolnjuje sklepe Odbora. Ta predlog smo potem obravnavali še na Odboru za kmetijstvo in gozdarstvo, kjer smo podprli vsebinske dopolnitve. Za Omanov predlog v celoti sta glasovala samo dva člana Odbora, ker ruši koncept že sprejetih sklepov v Odboru, ki jih je Državni zbor že obr.tvna val. Torej ne drži Omanova trditev, "da bi bil predlog zanesljivo sprejet, če bi ga podprli poslano Slovenske ljudske stranke", sai šteje Odbor sedemnajsi članov, od tega smo trije iz SLS. Soglasno pa smo povzeli vsebinske dopolnitve iz Omanovega predloga m z njim razširili in dopolnili skle-pe Odbora, kar smo potem predložili v sprejem Državnemu zboru. V Slovenski ljudski si ranki se strinjamo, da je parlamentarni način reševanja problemov v družbi, tudi kmetijskih, najbolj ši. seveda če rodi sadove. S tem v zvezi naj omenimo, da jc Državni zbor 26. marca lv93 r. glasovanjem podprl zahteve kmetov, ki jih predstavljata Slovenske kmečka zveza pri SLS in Zadružna zveza ter zadolžili vlado, da do začetka seje Zbora pripravi program aktivnosti za rešitev kritičnih razmer v kmetijstvu. V dobri veri. da se bo to res zgodilo, sta Slovenska kmečka zveza in Zadružna zveza Slovenije že napovedane proteste začasno preklicali. Ampak vlada velika koalicije se na sklepe Državnega zbora požvižga. Mimo sta že dva meseca, ukrepov pa ni še nobenih drugih, razen dviga odkupne cene mleka za tri tolarje, ob čemer pa se zaostrujejo kriteriji kvalitete in se na ta način posredno spet znižuje cena. Ne glede na to, kaj v prid kmetom v javnosti govorita gospod Oman in minister dr. Ostreč, sta oba za tako kritično stanje v kmetijstvu neposredno soodgovorna -dr. Osterc, ker je minister v taki ja za doseganje svojih pravic v to so tudi kmetje organiziran'^ Slovenski kmečki zvezi pri •> u in v Zadružni zvezi priprl protestne shode v večjem Slovenije, da bi opozorili na de" je velike težave, ki jih kljub sv<| največji angažiranosti ne vflQ™ več sami reševati, ampak jim l\~ ra pri tem kot drugje po svetu r magati država. f Organizirani opozorilni Pr°^ shodi so pokazali eno"1' stni kmetov v njihovem boju za stne pravice. Le enotni bomo ko dosegli, da bo vlada uresničevati naše upravičene2 tevc! Franc Poto*?'5 dr. Franc 'M0*.* Zoran MjfjJ poslanci: SLS in*'' Odbora za kmetijstvo in go*^, in Ob tednu gozdov Ali lahko storimo še kaj več? Ljubljana - Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva lesarstva Slovenije in Inštitut za gozdno in lesno gospodarev sta včeraj pripravila v Ljubljani republiško posvetovanje i nf slovom Mestni in primestni gozdovi - naša skupna dobrina- . posvetu so govorili o pomenu, varovanju in razvoju tovrst*1' go/dov v Ljubljani in v Sloveniji, predstavili pa so tudi dosed* nje izkušnje gospodarjenja z mestnimi gozdovi. Primestni in mestni gozdovi so pomembni za kakovost j-*" vanja mestnega prebivalstva in za stabilnost mestne kr.n||U.' precej pa pripomorejo tudi k lepoti, izgledu in piivlačmlS.. Pri nas je bilo doslej že precej storjenega za obvarovanje 1 nego gozdov v urbanem okolju, na posvetu pa so želeli zV ti, ali je mogoče narediti še kaj več. Kot je poudaril dr. MJ C ampa, so v Sloveniji pri pospešeni zidavi mestnih naselij " te ali nehote pozabljali na sočasno urejanje in opremljanj? mestnih in primestnih gozdov in drugih zelenih površin. NaJ pogosteje se je dogajalo, da so stoletja negovane in vzdrž«v^ ne zelene površine uničevali, drevje in gozdove pa izsek*v J jih izrabljali za različne namene in se ob tem bolj malo nn'11 ( za to, da so mestni in primestni gozdovi srce in pljuča nie • CZ. Informacije 064 S2 Ne, 28.majal993 35.STRAN • GORENJSKI GLAS Slovens UREJA; Vilm* Stinovnik KI JADRALNI PADALCI TE DNI TEKMUJEJO NA DRŽAVNEM PRVENSTVU Prednost najboljših so predvsem izkušnje pralno padalstvo je v Sloveniji vsako leto bolj popularno, naši piloti pa dosegajo vse bolj odmevne rezultate Svetu - Letošnje državno prvenstvo je tudi preizkušnja organizatorjev pred Evropskim prvenstvom, ki bo ko-* junija prihodnje leto v Preddvoru. ^dvor, 26. maja - Letenje z jadralnimi padali je v svetu in tudi pri fole[a2meroma nila(* šport« saJ Je minilo komaj šestnajst let od prvega ^ a z jadralnim padalom v svetu in komaj devet let od prvega jadral-^^dalskega poleta v Sloveniji, ko je Dare Svetina letel s padalom s (Mi ^0DrČe- Danes pa je v svetu že okrog sto tisoč pilotov jadralnih *'» ta šport pa ima vse več privržencev tudi v Sloveniji. Tako se je za letošnjo ligo v le-IjJjj z jadralnimi padali prijavi-( okr0g sto pilotov, zaradi česar treba najprej prijaviti kva-' Racije za nastop v ligi. Žal pa i.*0 dveh kvalifikacijskih tek-u vreme ponagajalo organiza-PrM^' ta^° ^a n°benega od ^videnih ligaških tekmovanj J, sedaj še niso uspeli izvesti. Izreče pa bodo, kot kaže, ime-teden z izvedbo državnega Ienstva, ki šteje hkrati tudi za se h!?VanJe v ''8i- Prvenstva, ki Ujjj0 zaključilo to nedeljo, se [ijj'^uje 75 tekmovalcev (med k ,l ludi lri tekmovalke) iz 15 '"DOv. ^sak dan od ponedeljka naprej )jv Preddvoru dopoldne zbere W rnova'cev' organ'zatorJ' 'n ^'sija pa izberejo (odloča J^sem vreme), od kod se bo ^talo, koliko in kje bodo Jaine točke in kje cilj. "Pri or-Uj.'Zaciji tekmovanja z jadralni-Vj Padali je najbolj pomembna Pr»- s1, organizatorji vedno naj-H0J Poskrbimo za to. Večina tek-■CTCev imamo s seboj radijske v 'aJe, z njimi pa smo povezani pfj ntru, tokrat v Preddvoru. V v Jleru, če je karkoli narobe, se J*"tru organizira reševalna ak-5™ zaenkrat letos, razen nekaj tih armn pristankov na dreveni' nesreč ni bilo. Vsak, ki se vji ez' tekme mora poznati pra-v,? yarnega letenja, zato zahte-- °> d« imajo vsi tekmovalci Po treh tekmovalnih dneh na drugem državnem prvenstvu je v vodstvu Rok Preložnik (Celje) z 2356 točkami, drugi je Franc Megušar (Krokar - Železniki) z 2311 točkami, tretji pa Janez Žibert (Orli -Kranj) z 2091 točkami. Včeraj je tekma zaradi premočnega vetra odpadla. pilotske izpite za jadralna J*Qa'a, vsi morajo imeti čelade ^l^ervna padala. Če se tekmo-^ij! vravil letenja ne držijo, sle-/tya.žeH, to pa je lahko diskvali-lo-------- p^nim padalom. "Vtl'1 nas sla na tekmovanjih 'Javljeni predvsem dve disci- plini, tekma na čas, ko se starta v določenih časovnih zaporedjih (takoimenovani speed run) in tako imenovana dirka (race), ko se start "odpre" za vse hkrati in starta vsak po svoji presoji. Ta dirka je zelo zanimiva za gledalce, saj tisti, ki prvi prileti v cilj, res tudi zmaga. Naši tekmovalci pa s svojimi preleti (tako na v cilj, kot s povratkom in v FAI trikotniku) že lovijo svetovni elitov jadralnem padalstvu. "Da nismo v samem svetovnem vrhu jadralnega padalstva, je vzrok samo eden, to pa je pomanjkanje izkušenj, ki si jih je moč nabirati na stotinah tekmovanj po vsem svetu. Voziti padala ni težko, težko pa je predvideti vreme, presoditi, kaj je v danih razmerah moč največ storiti in se pravi trenutek za to odločiti. Da pa do tega pri- V ABILA, PRIREDITVE |L Triatlon moči v Škofji Loki - To nedeljo, 30. maja, bo v mali C na Podnu državno prvenstvo v triatlonu moči. Tekmovanje 1)1 ^'uvijeno iz treh panog:globoki počep, tezno leže, vlečenje do r'reditev se bo začela ob 10. uri. • D.Rupar L triatlon "Ratitovec" - Jutri, 29. maja, ob 9. uri se bo v plaval-\ ha'enu v Železnikih začel triatlon "Ratitovec". Po 700 metrih k|^anJa bo sledilo kolesarjenje (6 km) do Prtovča, nato pa še tek (4 1 iti j j o U00 koče na Ratitovcu. Za tekmovanje se je moč prijaviti še jutri ure v Plavalnem bazenu ali po telefonu 66-381. Startnina je S'T, vsak tekmovalec pa dobi majico in topli obrok. • V.S. tk. A*'»e igre specialne olimpiade - S tekmovanjem v namiznem te-Vm 't0*ar'c' 8e nodo danes OD lo- uri "a Bledu začele 6. letne igre feif^'ne olimpiade Slovenije. Jutri sc bodo tekmovalci v športnem v Kranju in zimskem bazenu pomerili v teku, metu žogice, v daljino in plavanju. Ob 13. uri bo podelitev medalj. • V.S. Jrjj F°!f R ali na Bledu Od danes do nedelje bo na blejskem golf Cu XVIII. Golf Rally - seniorski pokal "Zlati lev". • V.S. L^. Rokometni spored- V II. državni ligi za ženske Sava Kranj doma MifA^ipo Krima (sobota ob 17. uri). Kranj gostuje pri Burji, ekipa 'C?fra Pa pri Olimniji. V III. državni ligi za moške pa so pari Sešir *r") hVor lnfo 11 • 'abnica - Preddvor Info. Skala (nedelja ob 10. Vj; 'kalife Storžič - Sava Kranj (nedelja ob 18. uri), Besnica - Ra-Bled (nedelja ob 10.30), proste so Loške smojke Center t^'nik. V skupini starejše deklice ekipa Kranja igra doma, Plani- ri,nj, Sava Kranj in'Lokastar pa gostujejo. • V.S. \\ Mlinarski spored V VII. kolu super lige ekipa Trate gostuje pri Wv Seža ni. V I. ligi Primskovo gostuje v Šiški, Huje doma gostijo 'H. • v Tržiču pa bo gorenski prvoligaški derbi med 5. avgustom ' iirirt)'Csorn 'z Radovljice. Vse tekme sc začenjajo jutri, v soboto, ob hfc V U. ligi - vzhod Center doma igra s Krmcljem. Rogovila go-'(lt„Pr| Slaviji, Bistrica pri Fužinah, Loka 1000 pa pri ekipi RLV v "Ju- • V.S. JL, °Rometni spored V 1. SNL nogometaši Živil Nakla v nedeljo r^Ro" n'' BostovanJe k ckJF Belvcdur Izola, v 2. SNL pa Jelen Tri-rig|* MuJc pri ekipi Era v Smartnem ob Paki. Tudi mladinci Jelena ptUie U)kral gostujejo pri Belveduru Izoli. V 3. SNL Jelovica LTH %Ci( r»ri Finalih, ( reina Dolnov v soboto ob 17. uri gosti Svobodo, Pa v nedeljo gostuje pri Korotanu • V.S. Kl^irnir v malem nogometu - Na nogometnem igrišču na Ježah \u, S(>holo, 29. maja 1993, z začetkom ob 15. uri člani Športnega Sla Brezje pri Tržiču pripravili odprti turnir v malem nogometu Si^^e ekipe, na katerega vabi|o vse ekipe i/ domače občine ter lirj., *°li\kih krajev. Prijave bodo zbirali pol ure pred začetkom tur-\'Pr'javnina pa /naša 1.500,00 Sli Za najboljše so pripravili ča-Priz Evropski viceprvak Domen Slana je po treh tekmovalnih dneh na desetem mestu. deš, je potrebno slediti tekmovanje za tekmovanjem, nenehno nabirati izkušnje," pravi lanski slovenski prvak v jadralnem padalstvu, ki je zmagal tudi na prvi letošnji dirki za državno prvenstvo, Aleš Šušter iz Ljubljane. Naši tekmovalci tudi pravijo, da bi letno (brez opreme) za udeležbe na tekmovanjih rabili vsak po najmanj 20 tisoč DEM. Nekaj tega denarja jim uspe zbrati s pomočjo sponzorjev (glavni sponzor naših jadralni padalcev je Studio G3, ki propagira burbon JIM BEAM), sponzorje pa si med podjetji poiščejo tudi posamezni jadralni padalci, saj se le z njihovo pomočjo lahko "privoščijo" tekme svetovnega pokala. " Gotovo je res, da je na tekmah svetovnega pokala malce večja kvaliteta, kot je naprimer na našem državnem prvenstvu, saj nanje prihajajo najboljši tekmovalci iz vsega sveta, vendar pa je vpraša- Aleš .Šušter si želi več nastopov naših jadralnih padalcev na tekmah svetovnega pokala. nje, ali bi ti najboljši tekmovalci danes tu uspeli postaviti boljši rezultat, kot ga bodo dosegli naši najboljši. Slovenci pa se vseh teh tekmovanj pa svetu ne udeležujemo kaj prida, nekaj navdušencev nas je, mene naprimer sponzorira Tone Svojšak (AIR sistems), tudi nekateri drugi imajo svoje sponzorje, sicer pa so stroški tako veliki, da jih malokdo zmore. Tako sta bila na prvi tekmi za svetovni pokal na Japoskem le Marko Novak in Aleš Šušter, ki sta bila zelo dobra in sta se uvrstila med prvih trideset, na tekme po Evropi pa upam, da nas bo lahko šlo več. Težko je sicer reči, kam trenutno na svetu slovenski jadralni padalci sodimo, smo pa vsekakor sposobni narediti kakšen dober rezultat," razmišlja eden najboljših slovenskih pilotov z jadralnim padalom Domen Slana iz Škofje Loke. • V. Stanovnik, foto: G. Šini k m Kranjčanom 8 kolajn Kranj, 24. maja - Kranjski boksarji so na državnem prvenstvu v Slovenski Bistrici osvojili 8 kolajn. Trener Dušan Čavič je odpeljal na tekmovanje 8 boksarjev. Zvone Drobež ni dobil dopusta (v Ljubljani služi vojsko), Čuturič pa je poškodovan. Če bi bila na prvenstvu še ta dva, bi bila več še najmanj ena kolajna. Tako so Kranjčani osvojili 3 zlate, 2 srebrni in 3 bronaste kolajne. Zlati so Denis Smilja-nič (mladinci), Safet Beganovič in Sebastjan Oplanič, srebrna sta Andrej Zanko (mladinec) in Branko Kušlaicovič, bronasti pa David Justin, Edvard Štalec in Bido Bašovič. • J.K. urnim "IO MET Pavlin in marušič na mediteranske igre Kranj, 28. maja - Selektor slovenske nogometne reprezentance Bojan Prašnikar je izbral 18 nogometašev, ki bodo igrali v slovenski reprezentanci na Mediteranskih igrah v Franciji. V reprezentanco sta izbrana tudi nogometaša Živil Naklo Miran Pavlin in Robert Marušič. Oba sta se na dosedanjih reprezentančnih tekmah izkazala z igro in goli. To je priznanje za Živila Naklo in gorenjski nogomet. # J.K. ŽIVILA PREMAGALA KOMPAS nania J. K.kil ŽIVILA NAKLO : KOMPAS HOLIDAYS 2 : 1 (1 : 0), strelca za Živila Naklo Andrej Jerina v 12. in Robert Marušič v 64. minuti, za Kompas Holidavs pa Kavčič v 71. minuti. Kranj, 26. maja - Kljub zmagi Živil po dveh porazih in enem neodločenem izidu trener Brane Oblak ni bil zadovoljen. Po vodstvu so Naklanci spet popustili in kaj lahko bi se zgodila stara pesem, da bi se dobljena tekma spremenila v delitev točk ali celo poraz. Pogoji za igro so bili težki: slabo, če že ne katastrofalno igrišče, polno grbin, nepredvidljiv in na trenutke močan veter ter velika vročina. Po dokaj dobri in odprti igri na začetku je okrog 600 gledalcev videlo prvi gol za Živila v 12. minuti. Jeraj je centriral z leve do Maruši-ča, ki je podal v sredino. Miran Pavlin je zgrešil, kapetan Naklancev Andrej Jerina pa je zabil gol. Živila so imela še dve priložnosti, gostje pa eno v 20. minuti, ko je Vodan slabo posredoval, Novakovič pa je zadel mrežo s strani. Orugi polčas je bil kakovostno slabši. V 63. minuti je Kompas kombiniral pred kazenskim prostorom Nakla, Čosič pa sc je z okrog 20 metrov odločil za strel in zadel vratnico, Čirič pa je nato ustrelil mimo gola. Zmaga je bila zagotovljena v 64. minuti z značilnim naklanskim hitrim napadom. Vorobjov je z leve podal žogo daleč naprej na desno Marušiču, ki je potegnil in zabil gol. 2 : 0. V 71. minuti je gostujoči igralec Kavčič z okrog 25 metrov neubranljivo zadel naklansko mrežo. 2 : 1. Gostje pa so zapravili zadnjo priložnost za izenačenje v 80. minuti, koje Andrej Jošt zbil žogo zadnji hip v kot. Tekma je bila športna, sodnik Jakoplček iz Maribora je pokazal rumena kartona Marušiču pri Živilih in Janežiču pri gostih. Živila so igrala brc/ Janc/a Križaja, Braneta Pavlina, Pihlerja in Darjana Jo-šia, tekmo pa so od začetka do konca odigrali Vodan, Sirk, Andrej Jošt, Ahčin, Murnik, Grašič, Vorobjov, Miran Pavlin, Jeraj, Jerina in Marušič. Živila ostajajo peta s 36 točkami. V nedeljo jih čaka tekma v Izoli z Izolo, ki se bo na vsak način skušala rešiti izpada iz lige. Zmaga bi bila za Živila zagotovitev mesta med petimi najboljšimi slovenskimi moštvi, pa tudi točka ne bi bila neuspeh. Do konca lige so še tri kola. • J. Košnjek 9 kej mmmmmmmiiL OB LEDU BO POLETI SE VROČE NA JESENICAH ŠE ČAKAJO NA ODLOČITEV Jesenice, 27. maja - Kot kaže bo treba počakati še nekaj dni, da bo znano ali bo naš državni prvak, ekipa Acroni Jesnic, letos nastopala v Alpski ligi. Njihov nastop je namreč še vedno odvisen od odločitve ekipe Zeli am See, ki se mora odločiti ali bo lahko nastopala na tem tekmovanju. Po torkovem sestanku vodstva kluba Zeli am See še ni padla dokončna odločitev o njihovem nastopanju v letošnji Alpski ligi. Prav od te odločitve pa bo odvisen nastop Acronov Jesenic. Po informacijah iz Avstrije se je klub Zeli am See v torek na novo organiziral, vendar je še vprašanje, ali bodo letos lahko nastopali tako v državnem prvenstvu kot Alpski ligi. Tako po pogovorih z vodstvom ekip Villacha, Feldkircha in Innsbrucka na Jesenicah še vedno upajo, da bodo tudi letos lahko zaigrali v tem vsekakor zanimivem in kvalitetnem tekmovanju. Kot kaže pa še ni konec zapletov o prestopih in odškodninah za igralce med našimi najboljšimi klubi. Medtem ko so v jeseniško klubsko blagajno že dobili za 30 tisoč nemških mark (in ne 30 kot nam je v torkovi Stotinki ponagajal tiskarski škart!) odškodnine za reprezentanta Toma Juga, pa menda v ljubljansko blagajno iz Celja niso dobili še ničesar. Neporavnane odškodnine in način tekmovanja v državnem prvenstvu v novi sezoni (predvsem ali bodo lahko najboljši igrali z dvema ekipama) pa bosta najbrž glavni točki dnevnega reda ponedeljkove seje predsedstva Hokejske zveze Slovenije. • V. Stanovnik ws)hrpolo «mxmirirrrrir] VATERPOLISTI IGRAJO NA KVALIFIKACIJAH V PALERMU Na prvi tekmi poraz z italijo Kranj, 27. maja - Kot kaže se bodo napovedi vodstva naše vaterpolske reprezentance uresničile in bo kvalifikacijski turnir za nastop na evropskem prvenstvu za našo ekipo (pre)težko delo. Naši so se v sredo na prvi tekmi pomerili z italijansko reprezentanco in pričakovano izgubili. Čeprav so srečanje začeli dobro, saj je bil rezultat po dveh četrtinah 4 : 1 za Italijane, pa so nadaljevali slabše in na koncu izgubili z visoko razliko 18 : 4 (3:1, 1:0, 8:2, 6:1). V naši ekipi seje poznala slabša telesna pripravljenost igralcev, najboljša pa sta bila vratar Matjaž Homovec in Tadej Perano-vič, ki je dal tri gole. Četrti gol za Slovenijo je dal Krištof Štroma-jer. Naši igrajo še z Poljsko, Dansko, Nemčijo in Ukrajino. • V. Kranj, 25. maja - Letos je v New Yorku že četrtič na pot krenil svetovni tek miru. Tekači iz štiridesetih držav bodo s plamenico miru obkrožili svet, saj bodo na 50 tisoč kilometrih obiskali več kot 70 dežel. Tako so tudi naši tekači plamenico miru v ponedeljek prejeli v Novi Gorici, in jo v torek prek Postojne ter Ljubljane prinesli do Kranja. V sredo zjutraj pa so izpred Slovenskega trga v Kranju čez Tržič in Ljubelj do avstrijske meje plamenico ponesli gorenjski tekači. Na pot so jih pospremili člani kranjskega izvršnega sveta, tekačem pa je plamenico mini podal predsednik Peter Orehar. Geslo teka je: Mir se začne s teboj, stori tudi ti ta korak! • V. Stanovnik, foto: L. Jeras Ekipa alc zmagala v pibersteinu Lesce, 25. maja - V avstrijskem Pibersteinu je bilo konec tedna mednarodno padalsko tekmovanje v skokih na cilj, ki se ga je udeležilo 74 tekmovalcev iz 19 ekip, med njimi tudi dve ekipi ALC iz Lesc. Kot je sporočil trener ekiše Drago Bunčič, so naši padalci dosegli imenitne uvrstitve, saj je Irena Avbelj zmagala v ženski konkurenci, Matjaž Pristavec v mladinski konkurenci, Branko Mirt je osvojil drugo mesto med člani, ekipa ALC - A je na tekmovanju zmagala, ekipa ALC - B pa je osvojila tretje mesto. • V.S. oddelek avto deli - v kleti, tel.: 214-761 VELIKA IZBIRA KOLES MOŽNOST NAKUPA NA 5 ČEKOV gorenjski glas • 36. stran_KRONIKA, MALI OGLASI, OBVESTILA Petek, 28.maja 1993 Razlog poškodba glavne obtoženke Sojenje Piskernikovi in Kodru preloženo na jesen Kranj, 27. maja - Ta teden sta bili v jeseniški in kranjski enoti temeljnega sodišča razpisani dve zahtevnejši in za javnost zanimivi glavni obravnavi; v torek naj bi se nadaljevala prekinjena obravnava proti obtožencem v zadevi Mavrica na jeseniškem sodišču, v sredo pa naj bi se pred senatom v Kranju zagovarjala Zdenka Pisker-nik, obtožena kaznivega dejanja nevestnega gospodarjenja, in Pavel Koder, obtožen napeljevanja k temu. Gre seveda za zadevo Elan. Omenjena obravnava naj bi bila pravzaprav bolj "predjed" sodišču v dolgi verigi nezakonitosti, ki naj bi jih zagrešili nekdanji vodilni Elanovi ljudje in njihovi pomagači. Naj spomnimo, da je bil po 55 vloženih kazenskih ovadbah na javno tožilstvo doslej na sodišču obravnavan šele en toženi primer, pa še ta obravnava je bila preložena za nedoločen čas. Gre za sporni Aljančičev kredit pri Zvezi bank v Celovcu, za katerega je jamčil begunjski Elan in jamstvo tudi izgubil. V torek in sredo naj bi bil torej na vrsti drugi primer, v katerem je sicer glavna obtoženka Zdenka Piskernik, nekdanja direktorica enote Beograjske banke v Kranju, ki naj bi na prigovarjanje takratnega Ela-novega finančnika in predsednika izvršilnega odbora Beograjske banke Pavla Kodra iz- dala za Elan najmanj 81 bian-co menic ter bianco pogodb o avaliranju menic. V vnovčenje so prišle štiri menice, s čimer je bila banka oškodovana za dobrih 13,2 milijona tolarjev. Kot rečeno, do obravnave ni prišlo. Razlog je nedvomno opravičljiv. Obtožena Zdenka Piskernik si je 1. maja zlomila stegnenico, bila do 13. maja v bolnišnici, zdaj pa je na rehabilitaciji v Dolenjskih Toplicah. Vendar pa pri tem moti nekaj drugega; sodišče je obtožencema in pričam poslalo vabila za obravnavo že 11. maja; da Zdenka Piskernik na obravnavo ne more priti, pa je sodnik Anton Šubic od njenega zagovornika zvedel šele ob izteku delovnega dne v ponedeljek, torej samo dan pred napovedanim in nato preklicanim začetkom obravnave. NESREČE Letos že petnajst mrtvih Kranj, 24. maja - Pretekli teden je bilo na gorenjskih cestah osem hudih prometnih nezgod, v katerih sta umrla dva udeleženca (o tem smo poročali v petek). Pet hudih nezgod je bilo v kranjski, dve v radovljiški in ena v jeseniški občini. Letos je promet na Gorenjskem terjal že petnajst mrtvih, lani v enakem času je bilo žrtev devet. Novo parkirišče - nova prometna past? Kranj, 27. maja - Ljudje, ki prihajajo v kranjski zdravstveni dom, še bolj pa morda stanovalci okrog njega, ki se že leta jeze zaradi pogosto zaparkiranih dohodov do blokov, z olajšanjem spremljajo potek gradnje novega parkirišča nasproti zdravstvenega doma. Pa bo parkirišče varno? Seveda ne mislimo na avtomobile, ki bodo tam dobili prepo-treben prostor, ampak na varnost voznikov in potnikov v teh avtomobilih. Kot se že da videti, bo dostop na novo parkirišče in izhod z njega le nekaj metrov zunaj semaforiziranega križišča Blei-vveisove in najbolj prometne mestne ceste. Pred semaforji se tako rekoč ves dan nabirajo dolge kolone vozil, še zlasti pa je gneča očitna ob prometnih konicah. Vozniki, ki se vključujejo v promet s parkirišča pred porodnišnico, včasih čakajo na prosto pot oziroma "gentlemanskega" voznika, ki jim da prednost, tudi po več minut. Uvoz in izvoz z novega parkirišča je križišču še bližji, kako se bodo vozniki - čeprav bo obvezna smer desno - z njega vključevali na prednostno cesto, je vprašanje, ki že zdaj marsikoga upravičeno skrbi. Parkirišče še ni do konca zgrajeno, morda bi bil še čas, da se predvideni uvoz in izvoz zapre in prestavi višje proti Zlatemu polju, kjer je že pot h kotlovnici? Neprijetno bo čez leto po številu trkov, razbite pločevine in morda celo ranjenih ugotavljati, da je Kranj dobil še eno prometno past. Že zdaj jih ima več kot preveč. • H. J. Ceste barvajo Da je poletje že skoraj tu, ne dokazujejo samo vročina in osušeni vodovodi, pač pa tudi komunalci in cestarji, ki zadnje dni vneto barvajo črte, zebre in druge vrste talnih oznak po gorenjskih cestah in mestnih ulicah. Včasih so jih barvali na pragu pomladi in še enkrat pred zimo, zadnja leta pa se čas zbledelih oznak vse bolj razte-guje. Seveda predvsem na škodo varnosti udeležencev v prometu, ki pogosto hodijo (tudi v bližini šol!) in vozijo "po spominu". Pač niso suhi samo vodovodi, ampak tudi republiška ter občinske blagajne. Pa še to: ko se delavci že lotevajo barvanja, bi bilo vsaj za najbolj prometne ceste pametno, da se ga lotijo ponoči. Lea Jeras Kolesarski izlet v Železnike Kolesarska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira izlet v Selško dolino, in sicer: 1. možnost je do Železnikov, kjer bo tudi ogled Železarskega muzeja, in 2. možnost skozi Železnike v Dražgoše in Kropo, kjer bo ogled Kovaškega muzeja in nato nadaljevanje proti domu. Izlet, ki ga vodita Peter Križaj in Karel Polajnar, bo v torek, 8. junija 1993, z odhodom ob 8. uri izpred zgradbe Društva upokojencev Kranj, Tomšičeva 4. Če bo vreme slabo, bo izlet prihodnji torek, 15. junija. • L. C. Izlet na Veliki vrh Kranj, 28. maja - Planinska sekcija kranjske Iskre prireja 5. junija 1993 izlet z Ljubelja na planino Korošca in čez Veliki vrh na Kofce. Odhod bo ob 6. uri izpred hotela Creina. Vzpon po zelo zahtevni poti prek severozahodne stene bosta vodila Milan Čelik in Jože Trilar. Prijave pričakujejo do 2. junija opoldne.• S. S. Na delo sodišča, še posebej prav v zadevi Elan, je večkrat slišati očitke • včasih so tudi upravičeni - češ da se kriminala belih ovratnikov loteva preveč mencajoče ali sploh ne. Za sredo razpisana obravnava naj bi dala vedeti, da seje vendarle "začelo" (1. junija se bo Pavel Koder predvidoma zagovarjal tudi na radovljiškem sodišču zaradi več očitanih kaznivih dejanj). Pred jesenjo obravnave proti Zdenki Piskernik in Pavlu Kodru zaradi nekritih menic gotovo ne bo. Zadeve tudi ni mogoče ločeno obravnavati. Ali bo tedaj uspela, ali pa bo kdo od ključnih akterjev obtožnice spet zadnji hip zadržal sodno kolesje, seveda ni mogoče vedeti. V nasprotju z javnim tožilcem je obtožencu oziroma njegovemu zagovorniku pač dovoljeno marsikaj, da proces (za nekaj časa?) obrne sebi v prid, celo nagajivo prikrito smešenje sodišča, ki se mu tudi na tak način kup nerešenih zadev še povečuje. • H. Jelovčan Deklica pred avto Breznica - 21. maja ob štirih popoldne je 10-letna Barbara Žvelc z Breznice pri Žirovnici s kolesom peljala proti domu po vaški nekategorizirani cesti nad obratom Planike. Ko je pripeljala do križišča dveh vaških poti pri hiši št. 29, kljub prometnemu znaku "križišče s prednostno cesto" ni počakala, niti se ni prepričala, ali lahko varno zapelje na prednostno cesto. Ko je to storila, je po prednostni cesti pripeljal z osebnim avtom 26 letni Marjan Kusterle z BI. Dobrave. Križišče je zaradi visoke žive meje nepregledno, zato je voznik deklico opazil šele tik pred seboj, se umikal v levo, vendar nezgode ni uspel preprečiti. Kolesarko je zadel, padla je na pokrov avta, od tam pa na cesto. Huje ranjeno so odpeljali v jeseniško bolnišnico. • H. J. Viličar zapeljal prek noge Kranj - Do delovne nezgode je prišlo 21. maja tudi v Gradbin-Čevem lesnem obratu na Kokri-ci, kjer sta viličarist in delavec razkladala tovornjak z materialom. Koje viličarist že odpeljal od tovornjaka, je delavec stekel okrog viličarja, da bi skočil nanj in se peljal. Pri tem je zgrešil stopnico, viličar mu je zapeljal prek noge in jo zmečkal. Zamenjava "pasoša" do 25. junija Kranj, 27. maja - Časa za zamenjavo starih rdečih jugoslovanskih potnih listov z modrimi slovenskimi je še slab mesec, točneje do 25. junija, dneva osamosvojitve Slovenije, ki je sicer državni praznik. V kranjsko občinsko pisarno, kjer izdajajo nove potne liste, vsak dan pride od 200 do 300 ljudi, na modri dokument čakajo deset do štirinajst dni. Podobna gneča je pred iztekom roka za zamenjavo potnih listov tudi v drugih gorenjskih občinskih hišah. Cena pa je še "stara"; potni list za odraslega stane 2.655 tolarjev, otroški 1.855 tolarjev. Po 25. juniju slovenski državljani ne bodo mogli več potovati na tuje z rdečimi potnimi listi. Tudi sicer jih že nekaj časa na nekaterih mejah grdo gledajo. • H. J. MlftAMUK PACE SATELITSKI SISTEMI PACE ZE OD 610 DEM DALJE ANTENSKE NAPRAVE LUKEŽ KRANJ, TEL: 212-107 VINM BF _Te MATERIAL ZA CENTRALNO OGREVANJE BREZ POPUSTOV NAJCENEJE V KIKI' Tel.: 691-555. 692-036, fax.: 691-61 . GLAS j\TAI»It01>A.I ŽE Vs PONEDELJEK J eu*P*zZ*llN ČETRTEK že od . ^ velika Ptf^rtcrr dalje V KAGTIME JAZZ KLUBIJ%* PTT PODJETJE Kranj objavlja prosta dela in naloge OPRAVLJANJE BLAGAJNIŠKIH STORITEV na območju PE Skofja Loka za določen čas enega leta Pogoji: - ptt tehnik - 6 mesecev delovnih izkušenj Poskusno delo traja tri mesece. Kandidati naj naslovijo prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: PTT podjetje Kranj, Mirka Vadnova 13. Prošnje bomo prejemali 8 dni po objavi, vsi kandidati pa bodo obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. Turistično društvo Jesenice obvešča bralce Gorenjskega glasa, da sprejema v svojem biroju male oglase, osmrtnice, daje informacije in sprejema vplačila in prijave, tudi po tel. 81-974 vsak delavnik. Jeseničani izkoristite ugodnosti, ki jih nudi za vas Gorenjski glas. S I U D I O Trg Prešernovih brigad 6, Kranj * TRAJNO ODSTRANJEVANJE DLAČIC' urez iqle - urez boUčiN * bREZ IRJIACIJE * ODSTRANJEVANJE CELUUTA * po učiNkoviii MEiodi * SOLARIJ delovni čas: 9. -12. in 16. -18., sobota zaprto Informacije g326-683 MALI OG1ASI 217-960 1 Mj ,Mj Jnk DELOVNI CAS. VSAK DAM OD 8** * 22' NEDELJA OD 1 lno - 22* APARATI STROJI SATELITSKE ANTENE Pace In Lasat z montažo In garancijo. Cena 530 DEM. D 43-293 10651 Kmetovalci. AGROIZBIRA čiree nudi ugodno vse rezervne dele za kosilnice BCS, traktorje Ursus, IMT, Unlverzal, Zetor, Deutz, Univerzal, gumo Barum, akumulatorje Vosna In Topla, nože za" kosilnice, vzmeti za obračalnike, olje za motorje po 1.800 SIT - 10 I Itd. Pokličite naši »064/ 324-802 no« OVERLOCK PFAFF In SINGER, nov nerabljen, ugodno prodam. »215-650_mea GRAMOFON Tosca 25 in veliko plošč, zelo ugodno prodam. 0721-739 12010 Nov TRAKTOR ferguson 39 s kabino In kabino novo za ferguson, prodam. «65-140 12650 Pralni STROJ gorenje, računalnik In gorsko KOLO, prodma. «325-840 12656 Traktor Masel Ferguson s kabino In bočno kosilnico 35 konj, ugodno prodam. «061/738-619 m« Polavtomatski BRUSILNI STROJ za brušenje krožnih žag - cirkularjev in tračnih žag do širine listov 120 mm, prodam. Stroj je rabljen 1 leto, cena 900 DEM. Mizarstvo Ažman, Pod-brezje 155 12702 PUHALNIK Tajfun z motorjem In gozdarski voz, prodam. Lipovec, Zg.Laze 22, Zg Gorje_ 12796 Prodam rabljen barvni TV Gorenje - 250 DEM in rabljena zasteklena okenska krila - 20 kom. Tone Jenko. Zg. Bitnje 115 šivalni STROJ, Itlson in mizo za dnevno sobo ter kasetofon. Mehunlč, Ravne 28, Tržič i?»u SATELITSKI SPREJEMNIK, malo rabljen, prodam. «403-328 12635 TEHTNICO do 500 kg s pomično utežjo, prodam. «403-161, popoldan 12638 KOSILNICO Reform In rosfrel pomivalno korito, prodam. «621-161, Int. 36 (Stanonik, popoldan)_1264» Dvoredni PLETILNI STROJ Brother KH 940 electronlc, malo rabljen, prodam. « 064/328-048 i2bss BTV FISHER In 150 litrski HLADILNIK, prodam. «621-741, popoldan 12865 AVTORADIO z dvema zvočnikoma, prodam. «45-159. popoldan 12884 Industrijska šivalna STROJA: Pfaff. dvolgelnl z izklopom ene Igle In Neccnl, ravni šiv, prodam. 0323- 034 12823 KOMPRESOR za zrak In obtočno črpalko Grundfus. prodam. «682 076 12863 Malo rabljen PUHALNIK prodam. 051-341 grič, 128/2 Zaradi selitve prodam skrinjo enje 210 litrov, kombiniran štedilnik; hladilnik ter šivalni stroj Maist9!; 1 Agovič, Ljubelj 122, Tržič Jg? Varilni aparat C02 140 A, enota*111' 25-litrski kompresor, vse nov* prodam. « 65-564 Marcedesov TRAKTOR, MB TRAjJ 800, 80 kon. moči, cestna hitrost * km/h v izrednem stanju ter gozdar* ko žičnico dol. 350 m prodam. O8*' 840, 85-583__ OBRAČALNIK za seno SIP 20$ nov ter SENO, prodam. 0723-22* Jereka11 ^ PEČ za centralno kurjavo (rabljen0]' prodam. 0715-802___^ SILOREZNICA Blacius 800 EPLlJ prodam. Ljubljanska 24, RadovljK* 0715-746___«jj PANASONIC brezžični telefoni, tj niče, faxi, telefonske centrale, ugodnol 0632-595_ Zamrzovalno skrinjo (380 litro"); odlično ohranjeno in dva prs'*: stroja, potrebna manjšega poprav«* ugodno prodam. Jan, Jelovška c * Bled, 078-014 ali 78-015 ^ OBRAČALNIK za seno SIP VO 2l cmjj prodam. Olsevek 46, Vgradnl kombiniran hladilnik - , litrski (elek.,plin, akumolator), f\ ( dam. «324-304 ' Dvovalčnl BRUSILNI STROJ op* j mo. Srednja lesarska šola, škoPi„ Loka. « 632-413 < | GLASBILA Skoraj novo diatonično HARM0^ KO B-eS-As, prodam. «403-16° 12663__^/ FREJTONARICO. odlično ohranjf# BE-ES-AS Melodija, prodam. P™ 015 GR. MATERIAL Kromasto pločevino za žlebov*^ Izgotovljene kljuke, prodam. 9'Z* 184, po 20. url --- Izdelujemo in prodajamo suh sn\j, kov, macesnov In borov ladijski P% parket ter obloge opaž raznih dolžini «64-103 Prodam plohe, colarice in 0 217-791, zvečer ■ i um i 1 8 kom. ŠPIROVCEV, dolžina 8 J prodam. »242-537, Kranj Smrekove plohe In colarce >utare za «622-479 12: Hrastove In gabrove HLODE, da^ line 40 cm, cca 2.5 kub.m, p1®0,*! Huje 13, Kranj__J> Gradbeno dvigalo, nosilnosti 7$®^ prodam za 650 DEM. «622-226 STREŠNO OPEKO Klklnda, 2- --"00 Prodam 2500 kom. novega 'U BROVCA In pripadajoče P°'°V cena po dogovoru. «736-400^/ Betonski strešnik šplčak, Žontar, Hosta 6 A, šk Loka BALKONSKA VRATA, vezana, tekljena 1 mx2,20 m, Pr0°V «633-435 Smrekove deske, debeline 80, ^ 25 mm. »59-105 Oddam 800 kom. rabljenega *\j nlka Klklnda. »421-260 ___X --TwJ^ RADIATOR jugoterm 900x800Jl^ kubika bolo MlVKI , prodam 677 331-339 %gj idosii/wa \nm vsak da| N3aty op «y. p o 23. !!!«k, 28.maja 1993 MALI OGLASI, OBVESTILA 37.STRAN • GORENJSKI GLAS POLETNA ŠOLA NEMŠČINE Dvotedenski tečaji M 28. 6. do 9. 7.1993) za učence (začetniki) '%ke (začetniki, utrjevanje snovi) jj.po tel. 621-998, KON pMfa Loka, Podlubnik 2£ Wf. Meta Konstantin) t^mo strešni cementni zareznik ^strehi. «213-166_13023 t^o vezano OKNO 70x100, pro-^»66-052_13030 rezan les hrast, hruška, ffia, lipa, bukev 10 cm za ponke. ^12- 101 {JONSKA VRATA 100 x 220 in J^ozno kad 160 (zelena) prodam. 52-472_13074 (^ostrešje primerno za pečarja iK^carja, nekaj punt dolgih 4 m ter L**ane deske od betona. Hafner <^Sp. Brnik 61_13077 dolge 8 m, prodam. ^32, Cerklje na Gorenjskem ^OBRAŽEVANJE I^RUlRAM angleščino in kemijo. '°64/328-488 12731 MB matematike INSTRUIRA ma-.^8-070 o za osnovne In srednje šole. 12788 iJ*^lram matematiko in pripravljam ^aturo. «241-400 12828 ioniziramo TEČAJ strojnega ple-K2> ki se prične 21/6/1993 v Prijave na « 622-256 13159 ZGUBLJENO jelena sta bila dva mladiča ■JI Rotwailer, stara 2 meseca. V !J" Imata vtetovirani številki: HjL5«! 010541 Eventuelne informa-ff»pročlte na «061/627-011. stelja čaka NAGRADA! 12837 *UPIM . ^feftujemo starinsko POHIŠTVO in tat* carinske PREDMETE. ANTI-oLSPKa, Tavčarjeva ul. 7, Kranj, « ^V^I-037_ 11799 jgh BIKCA simentalca do 14 dni 3a «802-042 12297 TELEFON TRGOVINA - SERVIS telefaksi - žični in brezžični telefoni -tajnice - centrale • zaščite - telefonske ključavnice - kretnice - kabli - vtikači -vtičnice I Iskra - Canon - Panasonic I prodaja na drobno in debelo ■ rabati montaža na terenu, svetovanje, garancija, atesti, konkurenčne cene LJUBLJANA. BRILEJEVA 12, tel./fax: 573-209 KRANJ LJUBLJANSKA 1, tel./fax: 222-150 AVTOMATIK TOMOS. dobro ohranjen, prodam. Možnost na tri čeke. «721-289 12628 PONY KOLO maksi, servisiran, za 5000 SIT, prodam. «403-042 12706 ČELADO prodam za 100 DEM. «218-159 12822 Moško KOLO (rog-brez prestav), otroško BMX in dvojno pomivalno korito, ugodno prodam. «217-020 12828_ MOPED APN 6, prodam. Ambrožič, Muže 2 Zasip, Bled 12877 Italijansko dirkalno KOLO Alfira na 10 prestav, prodam. «77-774 12900 Moško KOLO na pet prestav In APN 6 S, prodam. «327-091 12903 BMX in TORI-ja ugodno prodam. «217-697 12933 Moško dirkalno KOLO senior, 10 prestav, prodam. «621-687 12982 Žensko KOLO maestral in moškega Maraton, prodam. «632-770 13008 Ugodno prodam dekliško KOLO na 5 prestav, fantovsko dirkalno KOLO In KOLO pony. «77-985 13054 Prodam dva pony KOLESA, ugodno. «213-168 13061 TOMOS AVTOMATIC A 3 SL, odlično ohranjen, prodam, šink Jože, Sp. Brnik 37 13062 MOTORNO KOLO in moško KOLO ugodno prodamo. « 714-638 13113 GORSKO KOLO, skoraj novo, prodam po zelo ugodni ceni. « 46- 622 13139 tfN elektromotor 7,5 Kw, 1440 ^ln, v ------------- 785 v neispravnom stanju 13053 Joka li W? ZA ARHITEKTURNO IN GRA-IfiJsP OBLIKOVANJE IŠČE V tf^JU POSLOVNI PROSTOR ZA ^fcfvl . v Skupni Izmeri cca 100 Prostore smo pripravljeni V^Onovitl. «064/241-110 6658 l|Snju ali okolici kupim KAVA BAR. ANJA 12707 FORO FIESTAŽE od 17500 DEM • ESCORT, MONDEO, OPEL ASTRA . VOZILA SO V ZALOGI • MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT ■ INF. VRBA d.o.o..Struževo 4 1 Kranj, tel. 064/218-454 1 BrL^koltci Kranja oddam prostor, ■Pm za trgovino z živili. »310- i^AMO trgovino v škofji Loki, trgovino ali pisarne na Bledu, V» 6 Prl Bledu, kava bar in W;0r za obrtno dejavnost pri NAJAMEMO ali KUPIMO v čil6 'okale za trgovino In pisarne mmi Kranja. APRON NEPRE-^INE, « 064/214-674 13144 OBVESTILA Premagajte bolečino, glavobol, astmo, alergije, shujšajte, prenehajte kadltll «064/213-034_6887 Enodnevni nakupovalni izlet z avtobusom na Madžarsko dne 29.5.93. Pljave na « 49-442, po 16. uri 12443 Gostilna ZARJA TRBOJE vabi na nedeljska kosilal Cena 500,00 SIT. Poleg domače hrane in velike Izbire Jedi po naročilu, vam nudijo tudi pizze po 280,00 SIT. «49-037-49- 305I 13029 ESA OBLAČILA °. žensko GORSKO KOLO, »vj^ na 3 čeke. «721-289 12627 \>---_ iSk^lepo onranien T0RI'avto" /83l-784V8 pre8t8vi * icmTTx IV cmTTX Tv5*cmTTXstereo We\CrnTTXstereo »KOROERJ ,F,ST0LPI0d SC^g so plačljive v SIT HlFi-viDEO CENTER ■---REVO K SAMSUNG 490 DEM 540 DEM 630 DEM 730 DEM 900 DEM 700 DEM 570 DEM 610 DEM C.TalcevSKran) 't Tel.: 212-367 L?o 12. In od 15. do 19. ure ftk^rn kuponom vam "■KUD »u poklonimo :0 KASETI NOSEČNICE - v Butiku ORHIDEJA dobite oblačila. Stari del Kranja. «327-144 12538 Bombažne majice, trenirko, ženske hlačne nogavice - UGODNOI «241- 038 12658 Lepo, dolgo, novo, belo poročno OBLEKO, prodam. «421-868 12783 Belo POROČNO OBLEKO z bolerom, št. 40-42, prodam. « 715-411 OTR. OPREMA Modeiun, kombiniran otroški VOZIČEK, nemške Izdelave, prodam. «57-534 12770 Otroški sedež za kolo, uvožen, nov, prodam. «81-873_12764 AVTOSEDEŽ za otroka prodam poceni. «65-786 i28ie STAJICO, nahrbtnik za nošenje otroka in ležalni stolček, prodam. «214-645 12826 Globok VOZIČEK tribuna, ugodno prodam. «621-639 12866 Prodam belo otroško POSTELJICO z jogijem in TRIP TRAP stolček. «325-855 12921 Kombiniran otroški VOZIČEK pro-dam za 150 DEM. »215-004 12947 Kombiniran otroški VOZIČEK, prodam. »57-841 12956 Avstrijski kombiniran VOZIČEK, dobro ohranjen, z dodatno opremo, prodam, tt 325-634 13123 OSTALO DRVA meterska, razžagana, trske, z dostavo, prodamo. Žagamo tudi na domu. »325-488 10465 OGLJE za na žar, ugodno prodam. Pot v Bitnje 57, »310-792 12636 Lepa bukova DRVA prodamo. »64- 254 12807 POJDITE z Hmtmtm y murnu i Informacije po tel. 064/421471 11 kub.m. suhih bukovih drv, prodam. »218-647 12009 Bukova in mešana DRVA prodam. » 421-345 12833 Počitniško PRIKOLICO letno-zims-ko, ugodno prodam. »311-47612642 POSMOJKE za vleko lesa prodam. » 802-040 12859 Bukova DRVA prodam. Zg.BitnJe 18 12869 Poslikano kmečko SKRINJO 1830 cvetlični motivi, prodam. »45-372 12888_ Bukova in mešana DRVA prodam In dostavim. »696-042 12890 Prodam AŽ PANJE in TOČILO za med. Reteče 82, skofja Loka 12899 Bukova DRVA prodam. » 421-837 13107_ Suha bukova DRVA prodam. » 66- 230 13131 PRIDELKI SADIKE poznega in rdečega zelja, prodam. »403-335 12370 Brezplačno oddam KOŠNJO v Selcih. «66-752_12895 Drobni in debeli KROMPIR prodam. «242-469 13019 Jedilni KROMPIR, beli in rdeči, ter jabolčni domači KIS prodam, tt 48- 051 13149 POSESTI ZEMLJIŠČE nezazidljivo 7400 kvad.m prodam kmetu. Cena 4 DEM/kvad.m. «622-186 12777 Starejšo hišo na Jesenicah prodamo. Vsebuje 13 prostorov, klet, drvarnico in garažo. Skupna površina 202 kvad.m. in 680 kvad.m. zemljišča. Primerna za obrt aH podjetje, potrebna adaptacije. «063/ 721-052, od 8. do 16. ure 12810 Prodam etažni del enodružinske hiše 30,5 kvad.m (soba, kuhinja, sanitarije) z garažo In delom kleti. «061/ 613-335 12825 VIKEND sredi vrta, tik ob morju na otoku Cres oddam v juniju. «061/ 263-733 12675 Poceni prodam VIKEND blizu Domžal. Sorska 3/7 aH «993940-351- 286 12959 Na Dovjah prodam PARCELO z vikendom v Izmeri 4107 kvad.m. «891-694 13012 TRAVNIK, 3.200 kvad. m, prodam (po možnosti kmetu). « 46-677i3ioe Nove hiše PRODAMO v škofji Loki, Kovorju, Mojstrani (dvojček); nedograjeno v Medvodah, Šenčurju, pri Skotil Loki, v Mojstrani; starejšo v Straiišču, Bledu, Hotavljah, Gorjah pri Bledu, Kamni Gorici, pri Podvinu in druge. PRODAMO travnik na Posavcu (1.650 kvad. m), Žlrovskem vrhu (16.000 kvad. m); travnik, pašnik In gozd pri Blegošu, zazidljivo parcelo na Jezerskem In Ljubnem. APRON NEPREMIČNINE, « 064/214-674 13142 Pri Naklem prodamo POLOVICO HIŠE s posebnim vhodom In vrtom. B 064/214-674 13143 avtoprk; d.o.o. PRENOS LASTNIŠTVA, UGODNI POGOJI, ODKUP VOZIL, POSREDNIŠKA PRODAJA IN PRODAJA NOVIH VOZIL SEAT TOLEDO PO UGODNIH CENAH - NUDI AVTOPRIS D.O.O. ZG. BITNJE 164. Tel. 064/312-255 Prodam zazidljivo PARCELO 500 kvad.m blizu Kranja. «223-391, od 8. do 10. ure, 217-918, po 20. uri 12910 Starejšo HIŠO v Mavčičah, prodam. Cena po dogovoru. «216-029 12915 Vila na Bledu 10 arov, 3I.5. dražba -sodišče Radovljica. 12930 PRIREDITVE Glasba za ohceti in zabave. Duo CARENA! «46-137 12957 Gasilsko društvo Podbrezje prireja v soboto, 29. maja 1993, ob 19.80 uri VELIKI N0CNIŽUR. Igral bo priznani ansambel "POP DESIGN' Vabijo gasilci! POZNANSTVA Izberite najboljše - izberite AMOS ženitna agencija. Brezplačen izlet v tujino za vse ženske. « 061/191-760, 065/23-440, 23-632 13140 RAZNO PRODAM Original BORLAND Ouatropro In Paradox prodam samo za 150 DEM. «061/343-391_12782 Ugodno prodam SMETNJAKE in stoječo rezilko za železo. Kveder Bojan, Predoslje 132 12802 Betonski STOŽNIK prodam ceneje. « 802-040 12858 TOČILO za med, Procrom, malo rabljeno, ugodno prodma. «218- 306 12902 Poceni prodam juta vreče, ploč. sode, palete in kletno okno. «312- 101 13039 Prodam RK 135, lipove In smrekove plohe ter Tomos avtomatik. Koželj, Zalog 60, Cerklje 13049 Nerabljeno avtoprikollco z ogrodjem, modam. Cena 600 DEM. »64-153 3067 P' 13 STAN. OPREMA Samsko POSTELJO brez Joglja, prodam. »631-335 12779 Mizo, tri stole In klop, prodam. »214-645_12827 SPALNICO rabljeno prodam (pso-telji, nočni omarici, trodelna omara, komoda). Ogled sobota, nedelja. Bratuš, Kropa 54 128» Ohranjen JOGI 200/160 prodam. »211-972, od 10. do 12. ure 12953 Sedežno pleteno garnituro, prodam. »721-289 12997 Pleteno garnituro primemo za salon, vrt in teraso, prodam. »721-289 13004 Starejšo jedilno kredenco, prodam (črni hrast). Zalog 28, «421-006 13017 Vse vrste pohištva prodam, jogi je ortopedlco 190x90, cena 9500 SrT.«217-167_13042 SEDEŽNO GARNITURO z raztegljivim ležiščem ugodno prodam. O 401-109 13114 ŠPORT SURF alpha 160 F, komplet 330 cm, profllno jadro, rabljen 3 sezone, ugodno prodam. «48-543 12694 ŠOTOR za dve osebi, zelo malo rabljen, prodam, cena ugodna. «622-258 12773 POČITNIŠKO PRIKOLICO ADRIA 450 in ČOLN T 401 s prikolico in motorjem 4 KM. «325-666 ali 46- 250 12905 ŠOTOR (3-4 osebe), cena po ogledu, prodam. «215-040 12934 Počitniško PRIKOLICO adria 390 Q, zimsko In zunaj ladijski motor Merkur/ 200 (22 konj. moči), prodam. «218-965 13020 Komplet obleko za surfing, velikosti za 14 let, ugodno prodam. «221-328, dopoldan iso64 STORITVE SERVIS In TRGOVINA - Samsung, Gorenje; ugodne cene, obroki. Cankarjeva 27 - Radovljica; Oprešnikova 82 - Kranj, « (»47217-759, MONTAŽA satelitskih anten 11092 POPRAVILA MONTAŽA - pralni stroji, štedilniki, bojlerji, vodovodne in eiektroinstalacije. « 325-81511459 IZOLIRAM cevi centralne kurjave in vodovoda z stekleno volno za zasebni in družbeni sektor. «061/781-269 11654_ Frizerski salon Ana HORVAT, Vodo-pivčeva 13, se priporoča za obisk! Torek, sreda in petek popoldan od 13. do 19. ure. Lahko tudi po «221-741 12101 Kvalitetno Izdelujemo CINKANE SMETNJAKE in ŽEBLJE različnih dolžin. Prebačevo 32/a, « 326-426 12112 Krovsko kleparska dela, ugodne cene za kritine in izgotovljene kleparske artikle. «738-184 12344 Satelitske ANTENE, vrhunske nemške za 520 DEM, z garancijo in montažo. «310-223 12357 SATELITSKI SISTEMI od 474 DEM dalje. Tudi na kredit. « 064/712-086 12605_ SLIKOPLESKARSTVO, beljenje, pleskanje, premaz fabjonov in fasad. «692-783 12668 AVTOALARMI, avtoelektornske naprave, avtoradiji, prodaja, montaža, servis. Aleš Bregar (AB electonic), Na Trati 57, Lesce, «715-960 12767 SLICK 50 - vsi proizvodi - trgovina. Tra^Prešernove brigade 1, «325-160 Diplomske naloge - laserski izpis. «872-095_12760 Diplomske in druge tekste, administrativne storitve, računalniška obdelava podatkov. - A.O.P. - «631-522 12785_ POPRAVILA elek. orodja Blac in Decker, Iskra! Kodrič, Žg.Besnica 76, «403-153_12892 Nova agencija za nepremičnine. Sprejemamo, kupujemo, najemamo! CASABLANCA, d.o.o. «331-233 12949_ CASABLANCA, d.o.o., vaš čistilni servis za itisone, tapisone, sedež. Sarniture, avtomobile! «331-233, .do 12. ure, od 15. do 18. ure 12954 Opravljam zidarska dela, notranje omete. «78-606, zvečer 12965 Strokovna pedikura nogi «46-369 13006_____ Urejamo dokumentacijo za pridobitev italijanske pokojnine, gradbenega dovoljenja in ostalo. Šifra: ITALIJA 13013 Hitro in poceni tipkam diplomske, seminarske in druge tekste. «57- 706_13056 Nudim prevoze s kombijem. «70- 728 13073 IZDELUJEM in prodajam smetnjake iz pocinkane pločevine, fi 324-457 J In J SERVIS vam nudi popravila TV, VIDEO, HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Smledniška 80, Kranj, del. čas: 9. do 17. ure, « 329-886_963 POPRAVLJAM pralne stroje. Pridem takoj! « 713-235_7357 LEDO SERVIS -Iramo skrinje, hladilnike, pralne stroje, štedilnike. Hitro, poceni. ■ 214-780 9047 AVTODVIGALO za popravilo streh, barvanje opaža ter obžagovanje drevja vas čaka. « 733-120 9979 Montaža in popravilo rolet in žaluzij! «061/376-783 10512 ROLETE, ŽALUZUE vseh vrst lahko naročite na ■ 216-919 10759 Obrtniki - računalniško knjigovodske STORITVE, PISANJE tekstov, diplomskih nalog nudimo. « 064/70- 178 13153 Novo odprto TAPETNIŠTVO na Jesenicah, Kosovelova 3 - Javornik, ponuja kvalitetne usluge. « 83-194; po 20. uri in ob nedeljah - 82-458 13157 POSLOVNI STIKI Iščem osebo, ki bi mi odstopila hipoteko za najem kredita. Šifra: NAGRADA 12993 Sprejemamo VLOGE posojilodajalcev, obresti 3 % mesečno, garancija zagotovljena. • 331-233 13098 STANOVANJA 3-sobno konfortno lastniško STANOVANJE zamenjam za manjše z vašim doplačilom. Srfra: ŠORLUEVO NASELJE 12310 NAJNIŽJE CENE NEMŠKIH TV SATELITSKIH SISTEMOV s 136 KANALI *z anteno 80 x 90 659 DEM *z anteno 60x70 569 DEM DO 25 OBROKOVz montažo SATEX" TEL.: 48-570 Oddam tri SOBE po dva ležišča. «681-148, popoldan 12047 Dvema samskima moškima oddam SOBO, s souporabo kopalnice. Cena po dogovoru. « 326-891, od 15. ure dalje_12732 2-sobno STANOVANJE 65 kvad. m v Železnikih, prodam. «67-027 12771 V Kranju brezplačno oddam 2-posteljno sobo za manjšo pomoč v gospodinjstvu. Ostalo po dogovoru. «214-925_12793 Enosobno STANOVANJE 48 kvad.m. v centru Železnikov, v pritličju, zelo lepo, staro 5 let, prodam za 950 DEM/kvad.m, delno na kredit. «329-875, od 16. do 19. ure 12844 V bližini Bleda oddam v najem opremljeno, s telefonom, 2-sobno stanovanje, šifra: UPA 12912 V Kranju ali drugje na Gorenjskem najamem STANOVANJE. «218-540 12919_ Iščemo 1-sobno oz.dvosobno stanovanje, starejši par, brez otrok, v okolici šk. Loke. «061/711-206 12943 Enosobno oz. garsonjero v Kranju ali okolici Šk. Loke išče samski. «061/ 711-206_12944 Mlad par najame stanovanje v škofji Loki. Golja, Puštai 26, Šk. Loka 12991 Brezplačno oddamo GARSONJERO za dobo enega leta v Kranju za posojilo v višini 11000 DEM. Casa-blanca, d.o.o., promet z nepremičninami, «323-171, int. 69 12983 Par najame GARSONJERO ali enosobno stanovanje za pet mesecev. «323-416 12996 V Radovljici prodam STANOVANJE za kredit in gotovino. «714-967, po 16. uri 13000 STANOVANJE 64 kvad.m na Hrušici 171, prodam. «872-562 13024 Dvosobno STANOVANJE v hiši v Žireh, prodam za 25000 DEM. «222-241, int. 237, popoldan 13003 STANOVANJSKO PRAVICO za 3-sobno stanovanje (82 kvad. m) dam za lastniško 2-sobno. « 215-291 GARSONJERO ali 1-sobno STANOVANJE najamem za nedoločen čas. Možnost opravljanja hišniških del ali vzdrževanja hiše, ostalo po dogovoru. Ponudbe na « 327-026 13132 /PKN NEPREMIČNINE svetovanja in cenitev ter nakup, prodaja, zamenjava, najem in oddaja nepremičnin tikozarjtva la,Kran{, tel.: 064/214-674 V Kranju PRODAMO garsonjero (22 in 30 kvad. m), 1.5-sobno Planina III (nizek blok), 2-sobno (58 in 64 kvad. m) Planina, 2.5-sobna na Planini In Šoriijevem, 3-sobno pri Vodovodnem stolpu (70 kvad. m) in 84 kvad. m v hiši z vrtom; v Radovljici garsonjero in 2-sobno; v Lescah, Gorjah, Jesenicah 1.5-sobno. ODDAMO hišo v Mojstrani in 2-sobna stanovanja v hiši na Bledu. APRON NEPREMIČ-NINE, « 064/214-674_13145 V Tržiču prodamo lepo ohranjeno 3-sobno STANOVANJE. • 064/214-674 13140 GLASBENA SOLA IN TRGOVINA AKORDEON VABIMO K VPISU učence za šolsko leto 1993/94 za naslednje inštrumente: citre, harmonika, klavir, kljunasta in prečna flavta, trobenta, saksofon, klarinet, kitara, električne klaviature, bas kitara, mala glasbena šola, predšolska vzgoja električnih klaviatur In kljunaste flavte. Starost ni omejena, sprejemnih izpitov ni. NOVOST 11 Možnost izbire klasičnega ali zabavnega programa. Prijave sprejemamo na Poštni ulici 3 (bivši hotel Evropa) 5. nadstropje vsak dan popoldan, razen srede. Dopoldan dobite informacije po telefonu 212-007. Svetujemo vam pri nakupu glasbil, ki jih pri nas lahko kupite po ugodnih cenah. Inf. 212-007. ICOM-M AVTO OPEL VW SEAT ROVER FIAT-INNOCENTI KREDIT LIZING TEL. FAX: 064/222-813 VARSTVO Za ostarelo mamo na hribovski kmetiji rabimo dobro žensko, ki bi jo bila pripravljena negovati in gospodinjiti. Ostalo po dogovoru. «631-624 ali 632-581. od 17. ure dalje * 12863__ Iščemo varstvo za enoletno punčko. Tržič in okolica. 051-956 12935 Nudim varstvo za vašega malčka, neomejeno. «622-779 12979 VOZILA DELI Ugodno prodam: DELI za Golf I. -menjalnik, vlečna kljuka, prtljažnik, zavorna diska. O 213-294 12734 Prednjo STENO za Zastavo 101, okrogle LUČI prodam. « 802-040 12860 Pokrov motorja za Z 101, dobro ohranjen. «713-305 12975 R 4GTL, letnik 1989, potreben ličarskega in kleparskega dela, prodam. «324-606 13034 Zelo poceni prodam Z 101 po delih in VIDEOREKORDER snarpp. «51- 940 13052 Rezervne dele za LADO 1600, prodam, čemivec Miha, Sp. Duplje 69 13082 VOZILA Enodnevni nakupovalni IZLET z avtobusom na Madžarsko, dne 29/ 5/1993. Prijave na « 49-442, po 16. uri 9475 MENJALNICA VILFAN v Delavskem domu. « 211-387 10249 Prodam Z 750, letnik 1984 in smrekove PRIZME. Breg 19, Mavčiče 12022 Z 101, letnik 1983, registriran do 12/ 93, prodam. «325-981_12094 FIAT UNO, I. 1990, dobro ohranjen, prodam. «218-670 12697 BMVV 316, I. 87, prodam. Sitar, Velesovska c. 20, Šenčur 12714 JUGO 45, letnik 1986, prodam. «47-762 12724 126 P, letnik 1988, 33000 km, dobro ohranjen, prodam. «801-626 12741 JUGO 55 KORAL, I. 1990, prodam. «45-179 12764 GOLF JGL, prodam. Mlsotlč, Zg Rute 69, Gozd Martuljek 12768 C 15 E, I. 5/88 z delom prodam, cena 8500 DEM. «327-304 12709 Z 126 P, ohranjen, tehnično urejen, vozen, dodatno opremljen, 450 DEM, prodam. Majo Markelj, Tavčarjeva 2, Radovljica 12779 GOLF diesel. letnik 1984, dobro ohranjen, garažiran, prodam. «715-113 12781 Zastavo 126 P, letnik 1988, prodam. «311-613, po 16. uri mae GOLF JGLD, letnik 1985, 5 vrat, prodam. «51-747 12787 JUGO 55, letnik 1987, prevoženih 92000 km, obnovljen, prodam za 3000 DEM. «78-112_12790 GOLF GTI, letnik 1979, generalno obnovljen, prodam. «213-983, dopoldan, 327-866, od 16. ure dalje 12796_ JUGO 55A, letnik 1986, kovinske barve, AL platišča, prodam. 058- 491 12800 JUGO 45/87, 2700 DEM, prodam. «061/613-308_12801 JUGO 45 AX, 10/88, 62000 km, 3500 DEM in JUGO 55 KORAL. 3/89, 40.000 km, garažirana, prodam. «242-368 12803 Z 750 LE, L. 85, reg. celo leto, prodam «49-521 12*» R 4, letnik 1984, dobro ohranjen, ugodno prodam. 049-326 128o8 Z 101, 1986, nekaramboliran, reg. do maja 94 prodam za 2400 DEM, nujno. Potoče 14, Preddvor 12011 Z 128, letnik 1983, dobro ohranjeno, prodam. 066-977 12812 JUGO 45, letnik 1989, prevoženih 37000 km, prvi lastnik, prodam. 045-739 12813 Z101 še v voznem stanju prodam za 500 DEM. Britof 174_12815 ASCONA 16, letnik 1986, bela barva, prodam. 0881-452, od 12. do 23. ure 12817 ŠKODA 105, registrirana, dobro ohranjena, ugodno prodam. Olševek 24, Preddvor 12818 JUGO športno preurejen 100 k.s. maksimalno opremljen, nikoli karam-boliran, registriran eno leto, cena , 5200 DEM. 0328-916 12021 LADO SAM ARO 1300, 5 vrat, letnik 1990, 33000 km, garažirano, prvi lastnik, prodam. 0733-014, popoldan 12823 VAUXHALL CHEVETTE GL, I. 77. 23.000 km po generalni, poceni prodam. 0061/613-335 12824 LADO SAMARO zelene barve, I. 87, prodam. Karlaš, St. Žagarja 37, Radovljica 12029 GOLF diesel, letnik 1986, ter ČOLN Maestral 35 F, s prikolico in motorjem T 18, prodam. 0715-590 12830 ZASTAVO 750, letnik 1979, dobro ohranjeno, registrirano celo leto, prodam. 0 403-221 12831 ZASTAVO 101, letnik 1988, rdečo, prodam. Mavčiče 67 12832 Z 101, GTL 55, letnik 1986, prodam. Reg. do aprila 1994. 0710-10812034 Z 101. letnik 1987. 0222-544 i2S40 KOMBI VVOLKSVVAGEN, letnik 1987, prodam. 0242-150 12043 JETTO, registrirano celo leto, prodam ali menjam za JUGO 55. 0325- 543 12845 R 4 GTU, registriran do 5/1994, prodam za 2.500 DEM. 0 401-270 12847 YUGO 45, letnik 1989, registriran celo leto, 49.500 km, prodam. 0 421-718 12850 HROŠČA 1.200 J, registriran do 4/ 1994, odlično ohranjen, prodam. 0 721-546, popoldan 12S51 R-4, letnik 1982, dobro ohranjen, prodam. 0 241-723 12853 ZASTAVO 101 GTL 65, letnik 1984, I. registracija 4/1985, prodam. Oštir Srečo, Poljče 39, Begunje 12854 NISSAN AVTOMATIC, letnik 1987, prevoženih 96000 km, prodam. 0215-594 12861 AUDI 80 turbo diesel, letnik 1985. zelo ohranjen, brezhiben, prodam. 0710-552 12862 JUGO 45, letnik 1987 in JUGO 55, letnik 1985, prodamo. 0631-311 AX diesel, letnik 1990, rdeč, prodam. Cena po dogovoru. 076-100 12087 JEEP CHEROCEE, letnik 1990 prodam ali menjam za cenejši avto. 0325-981 12868 JUGO KORAL 45. letnik 1989, cena 4300 DEM, prodam. 0242-03012872 Ugodno prodam OPEL ASCONO, letnik 1985, 1,6 GLS. 0312-306 12873_ Lepo ohranjen R 4, letnik 1981, prodam. Bistrica 13, Duplje 12874 YUGO 45, letnik 4/1990, registriran do 5/1994, prodam. Cena 5.000 DEM. 0 714-556_12876 GOLF TURBO diesel, I. 85, dobro ohranjen, prodam. 077-781 i2sts R-4, letnik 1989, prevoženih 20.000 km, prodam. Vidmar, Zg. Bela 29 13150 GOLF JX bencin, letnik 10/1987, 45.000 km, prodam. 0 215-544 13151 FORD TAUNUS. registriran do 8/ 1993, prodam za rezervne dele 0 328-404 13156 R-4 GTL, letnik 1987, odlično ohranjen, prodam. 0 331-061 isisa ZASTAVO 101 1.1 GX, letnik 1987, prodam. Cena 2.900 DEM. Kriška 3, stan. 2, Drulovka 13134 YUGO 45, letnik 1989, ugodno prodam. 0 218-639_13135 ZASTAVO 101. letnik 1979, prodam. Rozman, Vlšelnica 6, Zg. Gorje 13137 GOLF Diesel, letnik 1985, prodam. 0 725-238 13138 NOVE IN RABLJENE MOTORNE ŽA6E VELIKA IZBIRA KOSILNIC VSI NADOMESTNI DILI - NOVI IN RABLJENI (£udi) •Auto - Krainer CELOVEC, ROSENTALERSTRASSE 126, tel.:9943-463-21415 VOZILA*NAD.DELI*SERVIS GOVORIMO SLOVENSKO GOLF, letnik 1979, zelene barve, prodam. 0310-543 12879 R 4 GTL, letnik 1988, reg. do 5/94, lepo ohranjen, prodam. 051-902 VW 1303, letnik 1975, izredno ohranjen, prevoženih 72000 km, prodam. 0213-983, dopoldan, popoldan 324-969 12884 R 4 GTL, letnik 1985, dobro ohranjen, prodam, cena po dogovoru. 0723-676 12887 JUGO 55 E, rdeč, letnik 1987, Berelli gume, zvočniki in antena, prodam za 3000 DEM. 0221-481 ali 218-498 12893 GOLF JXD, reg. do jan. 94, prodam za 8400 DEM. Lidija Horvat, Sem-petrska 14, Kranj, Stražišče 12999 Z 101, letnik 1983, reg. do novembra. Čadovlje 1, Golnik, 046-451 12901 R 4, letnik 6/86, prodma. 12904 t214-115 CELOVEC - P1SCHEL00RFERSTR 132. fol 9943-463-43342 (ODPRTO P0N - PET 7 30 - 12.13 - 18. S08 B - 12) 126 P, letnik 1982, cena po dogvoru, prodam. Novak Drago, Pipanova 74, Šenčur 12907 FORD ESCORT 1,3, letnik 1987, z dodatno opremo, prodam. 0215- 597 12908 VECTRO 2.0 I, letnik 1990, prodam in Z Potv, I. 1987, generalno obnovljen. 0223-391, od 8. do 10. ure, 217-918 po 20. uri 12909 GOLF, letnik 1979, reg. do februarja 1994, prodam. 0327-729 12911 VVALBURG 1,3, letnik 1989, prodam. 0736-598 _12913 GOLF, letnik 1990, 1,3 bencin prodam ali menjam za R 4 ali Jugota. 0214-717 12914 126 P, letnik 1981, ugodno prodam. Na vasi 15, Voglje, Šenčur 1201a CITROEN GA, letnik 1980, cena 1500 DEM. 0325-905 12924 LADO RIVO. letnik 1976. garažirano. prvi lastnik, dobro ohranjeno, ugodno prodam. 0801-472, od 12. do 16. ure 12925 ŠKODO FAVORIT 135. letnik 1991, rdeče barve, prodam. 050-42712929 LADO 1500 SL, I. 1980. registriran 4/ 94, ohranjen, prvi lastnik. 0713-044 12932_ FORD ESCORT, I. 76, reg. do 4/94, prodam za 1450 DEM. 082-016 12938 Z 850, letnik 1984, prodam. Cena po dogovoru. 0714-504 12945 Z 101, letnik 1978, reg. do oktobra, ogled od 19. do 20. ure. Gospos-vetska c. 15, Kranj, stan. št. 10 12946 LADO RIVO 1300, letnik dec. 1988, 57000 km z dodatno opremo prodam za 4000 DEM. 0214-826 12950 GOLF diesel, 3 vrata, letnik 1990, 36000 km, prodam. 064-138 12951 JUGO 45 KORAL, I. 89, reg. do 5/94, prodam. 0681-134 12958 Odlično ohranjen R 4 TL, ugodno prodam. Žitnik, Sv. Duh 175, šk. Loka 12960 Izredno ohranjen GOLF CL, letnik 1991, bele barve, ugodno prodam. 0310-766 12964 Z 101, letnik 1982 prodam ali menjam za manjši avto. 0329-974 12967_ Z 750 LE, letnik 1984, prodam. Čebulj, 4. oktobra 23, Cerklje 12968 JUGO 45 L, 2/86 prevoženih 60 000 km. Vogrinec, St Žagarja 27. Radovljica 12979 WV 1200, letnik 1976, prodam. 0312-230, Zg.Bitnje 35 12995 Eno leto in pol star R 5, rdeče barve, temna stekla prodam za 777.000 SIT. 0621-536, zvečer 12999 Z 750, letnik 1979, reg. do maja 94, prodam. 065-015 1299/ HROŠČA 1200, letnik 1974. reg do maja 94, prodam. 066-232 12966 R 4, letnik 1988, prodam. Zalokar. c. Revolucije 12. Jesenice. 081-335 12990___ TAVRIA, star 2 leti, reg. do maja 94, prodam. 0324-241_12992 OPEL KADET 13 S, letnik 1985, prodma. 083-341_12994 LADO KARAVAN 1300, I. 77, prodamo In JUGO 45, I. 88, z dodatno opremo spojlerji In AL platišča. Prodajamo nova vozila LADA In FIAT, vsi modeli, kratki dobavni roki, plačilo pa leasing ali kredit. TEHNOCAR, Tavčarjeva 17, Šk. Loka, 0632-840 NISSAN PRIMERA 20SLX hatcback, letnik 1991, električna stekla, avtomatska antena, elek. ogledala, zložljivi zadnji sedeži, reg. do marca 94 za 20500 DEM. 059-129, popoldan 13009_ FIAT 750, letnik 1980, prodam. 065-544 13011 OPEL CORSA, letnik 1991, prodam. 0725-084 13014 JUGO 45 AX, prva reg. 1/88, prodam. 0422-259 13016 JUGO 45, letnik 1989 in starejšo Z 101 celo za dele ali registracijo. Medved, Staretova 32, Kranj isoie Z 750, letnik 81, prodam. 0422-435, Poženik 6 13021 JUGO 45, registriran do aprila 1994, letnik 1984, prodam. 084-514 13022 LADO 1300 S, letnik 11/82, reg. do 11/93, 52000 km, z avto radiom, garažirano, zelo dobro ohranjeno, prodam za 3000 DEM. 066-796 13025 GOLF JGLD, letnik 1984, prodam. 082-065 13026 JUGO 45, letnik 88, cena po dogovoru, prodam. 0736-407 13027 R 5, star 18 mesecev, nujno prodam. 0802-081 13028 MERCEDES 300 D tip 116 z 300 D motorjem, CITROEN XM, letnik 90, reg. oba celo leto in še VVALTBURG KARAVAN 1,3,1. 90, prodam. 0324- 606 13035 DAIHATSU SHARADE TURBO DIESEL, I. 90, zelo ugodno prodam. 0713-121 13043 JUGO SKALO 55, letnik 1988, prodam. 0328-269, dopoldan 13045 Zelo ohrajeno R 4, letnik 1986, prodam. 0312-255 13047 GOLFA diesel, letnik 1989, cena 13.400 DEM, prodam. 0312-255 13048 LADO RIVA ugodno prodam, 1300, letnik 1989, prevoženih 29000 km. 0621-806 13057 126 P, letnik 1989, prev. 35000 km, ugodno prodam. 0061/823-073 13060 GOLF 1,3, letnik 1987, 12200 DEM in KADETT 1,6, letnik 90 17200 DEM, prodam. 0632-465 isoee Z 750, letnik 1981, dodatno gretje, obnovljeno, prodam. «311-714i3069 OPEL REKORD 1900, I. 1976, reg. do 22/4/94 in rezervne dele, prodam. Lazarov, Svetinova 16, Jesenice 13071 R 5 GTL, letnik 1985, solidno ohranjen, cena po dogovoru. 052- 215 - 13075 KOMBI IMV s kasonom, letnik 1980, dvoosni, motor mercedes 220 D, celega ali po delih, prodam. 041-298 13080 JUGO 45A, letnik 5/87, registriran celo leto, prodam. 045-641 13081 JUGO 45, letnik 1986, reg. 4/94, prodam. Triglavska 12, Kranj Drulovka 13086 ŠKODO, letnik 1982 in Z 750 S. prodam. 0214-628 13088 OPEL KADETT 1.3 S, 5 vrat, letnik 1989, temno sive metalne barve, ugodno prodam. 0 70-554, od 15. do 20. ure 13090 GOLF Diesel, letnik 1990, bele barve, prevoženih 55.000 km, lepo ohranjen, ugodno prodam. 0 715-927 13091 PEUGEOT 309 GT, letnik 1989, registriran do 5/1994, prodam. 0 311-755, od 15. ure dalje 13093 LANCIO Y 10 LX. letnik 1987. 51.000 km, cena 8.300 DEM, prodam 0 064/50-825_i»w R-5 CAMPUS. letnik 1990, registriran celo leto, prodam. 0 311-755, od 15. ure dalje_13095 R-18. letnik 1983. registriran do 20/ 2/1994, prodam. 0 326-142 13104 ZASTAVO 101, letnik 1980. registrirano do 16/5/1994, prodam. 0 325-862 13109 JETTO, letnik 1981, registrirano do 6/5/1994, dobro ohranjeno In z dodatno opremo, prodam. 0 725-544 13116 YUGO 45, letnik 1986, 8.000 km po generalni, 3.000 DEM, prodam. Ogled soboto popoldne in nedeljo: Predoslje 123, 0 241-073 tatu LADO 2.100 prodam. Pavlin Peter, Senično 34, 0 57-879 13120 GOLF, letnik 1981, prodam 0 713-281, zvečer 13121 GOLF GTI 1.6, registriran do 6/1994, prodam Triglavska 12, Kranj - Drulovka 13126 LADO RIVO 1.500. letnik 1989, Rrodam Cena po dogovoru. Šmid, Ovi svet 12, skofja Loka 13128 GOLF. letnik 1980, 10 000 km po generalni, prodam. 0 41-253, zve- ZASTAVO 850, letnik 1985, prodam. 0 47-237_13141 OPEL KADETT, letnik 1970, prodam. Sp. Brnik 84 13147 ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1984, registrirano do 2/1994, prodam, fi 064/802-595 i3i48 ZASTAVO 101. letnik 1985, dobro ohranjeno, garažirano, prodam. «• 222-558 ZAPOSLITVE Nudim dober zaslužek! «620-565 10291 REDNO ALI HONORARNO ZAPOSLITEV NUDIMO ZA PRODAJO USPEŠNIC "SLOVENSKE KNJIGE". POGOJ: PREVOZ IN OSEBNA UREJENOST. « 733-349, ZVEČER 11297 Penzion "Pri Mari" Pokljuka išče mlajši zakonski par za pomoč v kuhinji in gostinstvu. Stanovanje, hrana, zagotovljeno, ostalo po dogo- Restavracija na blejskem otoku takoj ZAPOSLI dobrega kuharja ali kuharico. «221-181 12695 Zaposlimo KV kuharja. 12704 t712-020 FRIZER z moško-žensko prakso dobi redno zaposlitev, šifra: MODNI VAL 12706 Nudimo dobro plačano honorarno ali redno delo. Šifra: JUNIJ 12709 4-urno pogodbeno delo išče mlajša upokojenka iz Kranja (V.stopnja izobrazbe) «326-270 12794 Takoj sprejmemo v redno delovno razmerje komercialne zastopnike za delo na terenu in sicer: - za območje Gorenjske 2 osebi - za območje Ljubljane 1 osebo Pogoji: najmanj srednja šolska izobrazba, komunikativnost, lasten avto in telefon, zaželene izkušnje. Vaše prošnje s priloženimi dokazili pričakujemo v roku 8 dni od objave na naslov: Pro Commerce d.o.o., Staneta Žagarja 37, 64000 Kranj. REDNO ZAPOSLIMO (4 ure dnevno) sposobno In urejeno prodajalko konfekcijske smeri. Ponudbe z življenjepisom in opisom dosedanjega dela poslati pod Šifra: POŠTENA 128o8 Kako do zasIužIca v pROSTEM času? Postanite zastopnik COLDEN PRODUCT! Tei.:422-667 Na področju sodobnega zavarovalništva zaposlimo sodelavce. Pismene prijave na naslov: PRIMIT, d.o.o., Letališka 33, Ljubljana 12m1 Takoj zaposlimo redno ali honorarno šefa kuhinje, šefa strežbe, kuharje, natakarje, pomočnike v kuhinji, dekleta za strežbo v aperitiv baru. Hotel Bellvue, Šmarjetna 6, Kranj, 0311- 211 12848 Trgovina Mak v Škofji Loki išče TRGOVKE za delo v živilski trgovini In trgovini s čevlji. Prošnjo z opisom dosedanjih del pošljite na naslov: trgovina Mak, Frankovo naselje 67, Skofja Loka 12852 Delo v živilski trgoivni dobi dekle s končanim pripravništvom. Prošnje na naslov: Arnež Breda, Hrastje 43A, Kranj 12886 Nudimo dobro plačano delo, z zaposlitvijo. Informatorji Izključeni. «327-634 12689 Vzamem karšnokoli delo na dom. «44-170 12906 Honorarno zaposlimo vestno dekle za delo v strežbi. «82-371 12920 Zaposlimo več deklet za prodajo SLADOLEDA In pomoč v strežbi gostov V Pizzeriji coctail Bar Dare, Vodopivčeva 18, Kranj. Prijave samo osebno! 12927 Za delo v feotnesu pogodbeno zaposlimo kandidatko z veseljem do športa. «323-642, vsak dan med 7. In 8. uro zjutraj_12936 Nudimo dobro plačano honorarno delo. «328-265 (n 84-662 12942 Vas zanima prodaja brez vlaganja, z zaslužkom 1500 DEM mesečno?! «327-034, po 20. uri 1294a Takoj zaposlim samostojnega avtomobilskega kleparja. 0241-769i29/7 RAČUN0V0DKINJ0 honorarno zaposli zasebno podjetje. Šifra: ZNANJE 2.000 DEM ZASLUŽKA, na mesec z zastopniškim delom na terenu. Nudimo: možnost napredovanja, redne zaposlitve. Vztrajnim in pridnim uspeh zagotovljen. Pogoji: lasten prevoz, osebna urejenost, aktivno znanje slovenščine; zaželene izkušnje -niso pogoj. Tel. 064/51-491 Zaposlim mlajšo dekle za strežb0! Okrpčevalnici Luže. 043-583, M 13. uri__ Zaposlim KUHARJA ali KUHAP'C0, 049-330, 49-259 l3jt! NK delavko v optični proizvodnji^ zaposlim. Ponudbe z opisom danje zaposlitve na Glas pod Sn^ "LEČE"__j£ Honorarno zaposlim dekle za o** bo v lokalu. 0216-683 1^ Vpeljano založniško podjetje v£ potnike k redni ali honorarni zaP* slitvi. 0329-010__J*!, Mini bar v Kranju honorarno zap^ DEKLE v strežbi. 0 064/329-170 13092_ Zaposlim MIZARJA in PRlPf^ NIKA. 0 401-326_ a Begunje, «733-232 Prodam 7 tednov stare rjave -KICE. Oman, Zminec 12, Šk. «621-475__ 3 mesece stare NEMŠKE OV^rg ugodno prodam. Penzion "Pri "Z Pokljuka, Bled veti JARKICE, stare 7 tednov, pn , Grilc, Partizanska pot 15, KokriC*. 214-855___J5 PAPIGO skobčevko s kletko, °j dam. «327-027 Ana 7 tednov starega TELIČKA, pr°°$ Šimnic Beti, Kropa 50/a TELIČKO staro 10 dni p Podboršt 14. Komenda (4(1 Slmentalca 10 dni starega in ^* TELIČKO 5 tednov, prodam J 033 PUJSKE stare 8 tednov, P «401-165__ KOZO z mladičem prodam 787 KOZO z mladičem poceni p tt 733-825 Pse ŠPRINGEL ŠPANJELE, od^ staršev, prodam. 047-53? ^y ir0$ PRAŠIČKE težke 25 kg, P Vlrmaše 42, šk. Loka --T21 BIKCA slmentalca, starega prodam. Žabnlca 57. «310-2»" 12886_ SKOBČEVKE papigo, tudi poceni prodam. «67-261 TELIČKO simentalko, staro 8t*"^ prodam. «681-415___^ Oddam dva KUŽKA me***^ (majhne rasti). «242-139 JARKICE rjave 3 mesece moseca staro, prodam Zgo*fl (l' Begunje 100 kg težkega BIKCA sik.— prodam. «45-791 Podarimo PISANFGA MUC^ MUCKO. «47-170____Sa JARKICE rjave, grahaste Ini jjjjj zakol, prodam. Urh, Zasip, R*V Bled "POD ŠIFRO" 2a male oglase "POD ŠIFRO" *° oglaševalci naročili objavo jjpP^da zanje v malooglasni S|uzbi Gorenjskega glasa zbi-P»o izključno pismene po-""dbe interesentov. Stik z °Qlaševalcem "POD ŠIFRO" navežete tako, da posredujete P'smeno ponudbo v zaprti ku-perti na naslov GORENJSKI £LAS - MALI OGLASI 64000 Ijffii na kuverto obvezno nabite šifro, na katero se Vaša jj°nudba nanaša. Veliko uspeha Vam želi Gorenjski glas in P Priporočamo! rn^O z mladičem, prodam. «422- S*,____12955 poletne KOKOŠI za zakol ali ^aljno rejo, prodam. Cena 130 ^»64-226_12962 teK"Pim ŠKOTSKEGA OVČARJA, i5gJ*o samca, mladiča. «41-101 i^tne KOKOŠI in kokošji gnoj, i^™- »217-351_12969 J^BRADORCE, rumene barve z .^nikom, prodam. »66-473 12970 iH> KRAVO simentalko, prodam. ^341_12971 JJpBlLO norik, 3 leta in TELICO rfntalko, staro 8 tednov, prodam. 52*71_12973 iJ'Ptrn TELETA simentalca, starega ^dni. »77-629_12974 JjjSko mlado KRAVO simentalko, dva meseca prodam ali men-za žrebico ali jalovo goved. sPjgr. Žirovnica 52_12994 ■JSUČKO simentalko, staro 8 dni, isa - objavili smo ga v pe-1^.7 maja vam bomo mali ! ^'»s do 10 besed, vpisan na •."Ponu, objavili brezplačno. "^Je oglase nad 10 besed, šifro itd. zaračunavamo 2 ceniku - za naročnike Goriškega glasa je objava 20 ^stotkov cenejša (velja tudi 8 °glase po telefonu!). Kupon 'brezplačni mali oglas bomo .°iavili ponovno prvi torek v '"niju. Veliko uspeha v največji /Oovini na Gorenjskem - z ^•limi oglasi v Gorenjskem Uksul ZAHVALA Ob mnogo prezodnji smrti našega dragega moža, očeta, brata, strica in bratranca VINKA BOLKE gostilničarja iz Predoseljse iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom iz Predoselj in Smartnega za izrečena sožalja in darovano cvetje in vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala gre zdravstvenemu osebju, gasilcem in praporščakom iz Predoselj in ostalih krajev, krajevni skupnosti Predoslje, Združenju Šoferjev in avtomehanikov iz Kranja, godbi na pihala iz Kranja, pevcem iz Predoselj, obema govornikoma za poslovilne besede, izvršnemu odboru gostincev, Rokovim in Poloninim sošolcem in Vinku Janežiču za zaigrano Tišino. Zahvala g. župniku za lep pogrebni obred in poslovilne besede. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Predoslje, 24. maja 1993 ZAHVALA Delo, skromnost in poštenje tvoje bilo je tivljenje, tvoj dom ovila je črnina in ostala je tišina. Utihnil je tvoj glas, ostalo ti srce, prerano poslovU se od nas. Ob nenadni in boleči izgubi moža, očeta, starega očeta in tasta ALOJZA MIKLJA pečarskega mojstra £ iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in j^Ctt>. ki ste 7. nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, mu poklonili cvetje •> Ra v tako velikem Številu pospremili na njegovo zadnjo pot. "kpValiu^cmo k tudi uCenccm 8 razreda OŠ Predoslje, PIONIR /t'-HAMIKA" Novo mesto. Gorenjskim oblačilom iz Kranja. Posebna l^vala g. dekanu Antonu Slabetu za lepo opravljen pogrebni obred, za jj*0 petje pevcem bratov Zupan, Mateju za zaigrano Tišino" in Navčku Pogrebne storitve. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali, imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu. ^Jočfc žena Miriakm, sin Boitju z družino, hčerka Urika in lia Lojze Milji-, 25. maj> 1993 V SPOMIN Solza, ialost, bolečina te zbudila ni, ostala je samo praznina, ki hudo boli 27. maja je minilo 4 leta, odkar si nas zapustila DRAGICA REŠ Aleksan- Vsi te pogrešamo najbolj pa tvoja prvoobhajanka le svečke in se je spominjate v dra. Hvala vsem, ki ji prižigate molitvi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, ata, deda in pradeda ALOJZA KAVČIČA p. d. Boltarjevega ata J?kreno zahvaljujemo vsem, ki so nam ob težkih trenutkih E Wl ob strani in izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče, še *cbna zahvala gre osebju ZD in internega oddelka 0.*cnicc. GD Koroška Bela ter g. župniku za lepo opravljen rcd in pevcem bratov Zupan. Vsem skupaj še enkrat posebna hvala. VSI NJEGOVI Korušku Bela, maj 1993 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mame in stare mame NATALIJE EBERL iz Ljubncga se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, ki so nam kakor koli pomagali v teh težkih trenutkih in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo številnim duhovnikom za prelep cerkveni obred, pevcem bratov Zupan za ganljivo petje, fovonnku Francetu CvenVlju za poslovilne besede, sodelavcem skre Otoče, predstavnikom KS Ljubno, faranom župnije Stopiče ter sosedom, posebej Veri Šmid, za vsestransko pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Gustelj, sinovi Kdo, Bogdan s hčerko Sašo, Ladu z družino ter ostalo sorodstvo Ljubno, Stopiče, Radovljica, 20. maja 1993 ZAHVALA Dan na dan dan prinaša dan. Noč za nočjo noč prinaša noč. Dan za dnem hitimo v zadnji dan, v zadnjo noč. F. Tronkar Minulo soboto, 22. maja 1993, smo pospremili k večnemu počitku 99-letnega moža, očeta, dedka in pradedka FRANCA OKORNA Mežnarjevega ata iz Spodnje Besnice Najiskreneje se zahvaljujemo gospodu župniku Alojzu Grebencu za tenkočutno izrisan pokojnikov portret in za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvaljujemo se vsem, ki ste pokojnika pokropili ali ga spremili na zadnji poti; pevcem iz Predoselj in vsem, ki ste pripomogli, da je bila pogrebna svečanost tako ganljiva. Hvala tudi vsem, ki ste pokojniku karkoli dobrega storili v njegovem življenju in ga spoštovali. VSI NJEGOVI Besni ca, Kranj, Ljubljana, Koper, Piran V SPOMIN Še so cvetlice v vrtu in na oknih, ki jih je sadila tvoja roka v najlepšem mesecu maju, v upanju, da bo dom, ki si ga tako ljubila vse letne mesece v cvetju. Prišel je dan. Črni dan, ko si morala vse pustiti in brez vsakega slovesa oditi v večni mir. 30. maja minevata dve leti, odkar nas je za vedno zapustila dobra žena, mama, sestra in babi ŠTEFANIJA PREVODNIK Vsem, ki se jo spominjate, prižigate sveče, krasite grob s cvetjem, iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Skorja Loka, 30. maja 1993 ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta in deda ALOJZA FORTUNE iz Gorenje vasi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v teh težkih dneh. Posebej se zahvaljujemo dr. Gregorčiču in sorodnikom ter sosedom za vso pomoč. Prisrčna hvala g. prelatu Melhiorju Golobu za lepo opravljen pogrebni obred, domačemu župniku g. Alojziju Oražmu in vsem duhovnikom, ki so somaševali, pevcem iz Gorenje vasi in Bohinja za ubrano petje ter obema govornikoma za govora ob odprtem grobu. Hvala tudi g. Tomažu Plahutniku in g. Janezu Maicenoviču, ki sta se s citrami in pesmijo ganljivo poslovila od očeta. Zahvalo smo dolžni tudi vsem, ki ste nam ustno in pisno izrazili sožalje, darovali za cvetje, sveče in svete maše in našega očeta spremljali na njegovi zadnji poti. Žalujoči žena Marija, sin Simon, hčere Vida, Kati, Anka in Kristina z družinami. Gorenja vas, 25. maja 1993 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, sestre, tete, stare mame in prababice ALOJZIJE ČEBULJ roj. PELKO se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom iz Čirč za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje ter sveče in za spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Jerajevi in patronažni sestri Marti za zdravljenje in pomoč pri negi. Iskrena hvala tudi kolektivu Sava za prineseno cvetje in izrečeno sožalje. Hvala tudi pevcem iz Naklega za zapete žalostinke in g. župniku za občutene besede ob slovesu. Hči Nada z družino Kranj, 19. maja 1993 ZAHVALA Ob boleči, nenadomestljivi in mnogo prerani izgubi naše drage žene, mami, stare mame, hčerke, sestre, tete, tašče, svakinje in sestrične FRANČIŠKE LIKOZAR p.d. Pravharjeve mami iz Vokla se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in so čustvovali z nami. Zahvaljujemo se za vsa pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi pevcem, zvonarjem. Navčku, g. župniku iz Šenčurja in sorodniku g. Janku Sketu. Vsem skupaj še enkrat hvala. VSI NJENI Voklo, Lahovče, 11. maja 1993 Dvajset let društva MS Slovenije Na društveno moč se družba odziva Ljubljana, 26. maja - Društvo multiple skleroze Slovenije, ki ima danes 965 članov v dvanajstih podružnicah po Sloveniji, je proslavilo 20-letnico društva. Veliko so dosegli v dveh desetletjih, odnos družbe se je že v marsičem spremenil, saj se odziva na društveno moč, letošnja največja pridobitev bo rehabilitacijski center v Topol-šici. Še bolj bi se evropskim razmeram približali z uresničevanjem lani sprejetega zakona o zdravstvenem varstvu. Društvo multiple skleroze je nekaj zagnancev leta 1973 ustanovilo v Kočevju, na začetku je imelo 23 članov in bilo predvsem društvo samopomoči obolelim za to kronično boleznijo, ki so bili odrinjeni na rob družbene pozornosti. V dveh desetletjih se je marsikaj spremenilo, tudi vloga društva, ki je preraslo v organizatorja socialno zdravstvenega varstva, kakor je na proslavi dejal predsednik društva Alojz Ješelnik. Proslave se je udeležil tudi minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč, ki je dejal, da je bolezen še vedno naprej problem vsakega posameznika, saj tega ni moč spremeniti, vendar pa v društvu lahko najde stik z ljudmi, ki imajo podobne probleme, s čimer je osamljenost Dan šmarnic na Slajki Hotavlje - Turistično društvo Slajka Hotavlje bo v nedeljo pri Domu na Slajki pripravilo tradicionalno prireditev dan šmarnic. To bo prva prireditev iz letošnjega precej bogatega programa prireditev društva. Ze 6. junija bo namreč društvo sodelovalo pri organizaciji letošnjega duatlona Hotavlje, 18. julija pa bo razglasitev najbolj urejenega kraja na območju društva na prireditvi Cvetje na vasi. V nedeljo bodo pri Domu na Slajki izbrali tudi miss šmarnic. Za veselo razpoloženje bo igral Janez Kogovšek, oskrbnika v Domu pa bosta poskrbela, da nihče, ki bo prišel na Slajko, ne bo lačen in žejen. Sicer pa, če nameravate v nedeljo na Slajko, ne pozabite na igro, ki smo jo objavili v Gorenjskem glasu v torek na 4. strani. • (až) manjša in moč večja, družba pa se do močnih obnaša drugače. V društvu je danes 965, približno toliko pa ni včlanjenih in pri pridobivanju članstva jih torej čaka še dosti dela. Po Sloveniji ima društvo 12 podružnic, v njih delujejo poverniki, ki delajo na terenu. Na Gorenjskem podružnico že vrsto let zagnano vodi Jože Tavčar iz Škofje Loke. Poleg neposrednega stika s članstvom pa društvo uresničuje socialno zdra-stveni program, pripravlja ga poseben odbor, ki ga vodi dr. Beatrika Končan-Vračko. Največja letošnja pridobitev bo multiplo sklerozo specializiran rehabilitacijski center v Topol-šici. Modro vodstvo društva pa je ob osamosvojitvi Slovenije oziroma ob sprejemanju novega zakona o zdravstvenem var- Proslavo so pripravili v kulturnem domu Spanci borci v Ljubljani, ki je zgrajen brez arhitektonskih ovir za invalide. Pozabiti so morali na Cankarjev dom, kamor so si mnogi želeli, saj so pri njegovi gradnji na invalide pozabili in na vozičkih nimajo vstopa v najbolj eminenten slovenski kulturni hram. Na proslavi so podelili priznanja. Najvišje priznanje častnega člana so podelili primariju dr. Borisu Jerebu, priznanji zaslužnega člana društva pa sta prejeli dr. Beatrika Končan-Vračko in dr. Majda Korinčič-Tomšič. Poleg priznanj za uspečno delo v društvu so podelili tudi priznanja za pomoč ljudem z MS, z Gorenjskega sta ga prejela Vida in Peter Naglic iz Žirov. stvu znalo vključiti pravice, kakršne imajo drugod v Evropi. Evropska raven pa bo dosežena, ko bodo te pravice tudi uveljavljene, kar pomeni, da bo za bolnike z MS zdravljenje povsem brezplačno, da bodo dvakrat letno odhajali na tritedensko rehabilizacijo, da bodo deleženi pomoči, zlasti fizioterapije na domu in da jim bo omogočena sodobna diagnostična metoda (napravo za zgodnje odkrivanje te bolezni bo te dni dobil Klinični center). Le tako je breme, ki ga morajo nositi, nekoliko lažje. Težko in robato breme, kakor pravi predsednik društva Alojz Ješelnik, ki ima toliko oblik in tež, koliko je ljudi, ki ga nosijo. • M. Volčjak Nočni skok na Slovaško Društvo upokojencev Šenčur prireja v torek, 8. junija 1993, "nočni skok" na Slovaško. V sredo so predvideni celodnevni nakupi, popoldne pa vrnitev domov. Pijave in vplačila sprejema Cilka Ravnik, tel.: 41-510, prijavite pa se lahko tudi pri vaših poverjenikih. • L. C. Dnevi hrvaške kulture Kranj - S sinočnjim gostovanjem Hrvaškega narodnega kazališta iz Splita na odru Loškega odra s tragično grotesko Cinco in Marinko ali kako zaslužiti nemško pokojnino se je zaključil obisk predstavnikov gledališča iz Dalmacije. Gledališče se bo predstavilo tudi v Ljubljani v Španskih borcih. Predstavi v kranjskem Prešernovem gledališču, bila je popolnoma razprodana, sta prisostvovala tudi veleposlanik Hrvaške v Sloveniji Miljenko Žagar in kranjski župan Vitomir Gros. Gostovanje splitskega gledališča, ki ga je organiziral Hrvaški kulturni dom, je bil vsekakor dogodek, ki sodi v okvir dobrega kulturnega sodelovanja med državama. # L. M. Sejem Zaščita 93 Kranj, 27. maja - V Kranju bo v torek, 1. junija, dopoldne Minister za obrambo R Slovenije Janez Janša odprl 21. mednarodni specializirani sejem opreme in sredstev za zaščito in reševanje ob naravnih in drugih nesrečah Zaščita 93. Prireditev, na kateri bo letos, kot so povedali v sredo na novinarski konferenci v Ljubljani, sodelovalo blizu 200 domačih in tujih razsta-vljalcev, letos prirejajo Poslovno prireditveni center Gorenjski sejem. Ministrstvo za obrambo. Republiški štab za civilno zaščito, Republiška uprava za zaščito in reševanje in občina Kranj. Namenjena bo predvsem predstavitvi domačih in tujih novosti in dosežkov na področju zaščite in reševanja. Poleg prikazov posameznih izdelkov in posvetovanj bo tudi več drugih ob-sejemskih prireditev. Najpomembnejši pa bosta Vaja Brnik 93 na letališču Brnik v sredo, 2. junija, zvečer, na Bledu pa se bo že dopoldne začel mednarodni posvet o varstvu pred požari v naravi. • A. Ž. is/A RAZSTAVO!) Studio Radost Slovenija PESEM DUBROVNIKA -GORENJSKI TEREZA KESOVIJA KLAPA NAVA -DUBROVNIK posebna gostja - JASNOVIDKA SARA KINO CENTER KRANJ - PETEK 28. 5.1993 OB 20.15 URI SPONZORJI: MEGGITOURS Skofja Loka ZAVAROVALNICA TILIA Kranj Turistična agencija CHEBULJ INTERNATIONAL Radovljica Mladi maja Dan radosti Ljubljana, 25. maja - Biti mlad, pomeni biti vesel in ustvarjalno premagovati občutek nepomembnosti in vsesplošne apatije. Predsednik študentske vlade Kristjan Verbič pravi, da je dan radosti zrasel iz želje, da imajo tudi mladi svoj praznik, iz želje po izkoreninjenju črno-belega pogleda na svet. Studentska organizacija je po njegovem mnenju v položaju, ko mora biti (tako kot je bila njena predhodnica v preteklosti gonilna sila demokratičnih sprememb) nekakšen "korektiv" pretiranih odklonov. Pritegniti mora populacijo, ki je ne obvladajo take in drugačne ideologije in ki se ne identificira s tako ali drugačno barvo. S tega stališča se prav 25. maj zdi uporaben datum: koncert v Križankah, - žur skratka. # T. A. Anketa Lepo je v naši domovini biti mlad... Kranj, 26. maja - Ja, tako smo včasih prepevali v maju. Pa misel iz napeva danes še drži? Majda Lavtar: Vsi mladi imamo svoje radosti, ampak zaradi težav s službami je veliko težje kot včasih. Uživamo v tem, v čemer lahko. Simona Mikulič: Ne vem. Je lepo, je pa taka družba, da te hitro lahko zanese. Potem se vse spremeni, če pretiravaš. Veronika Šetina: Če si zaljubljen, je v redu, sicer pa ne preveč. Odvisno je od tega, kako gre v šoli, kako se doma razumeš, kakšno je vreme... Če gledaš gospodarske razmere, pa ni preveč dobro, -ampak name to ne vpliva. Sedin Gorinjac: Ja. Samo, mladi se danes srečujemo z raznimi problemi. Denar..., pa šola... Mislim, pokvarjeni smo ratal'. • T. A., foto: Lea Jenu Kljukčev živ-žav v Grimščah in na Jesenicah Glasbena mladina Jesenice, Gledališče Tone Čufar Jesenice, grad Grimšče in Vzgojno-varstvena organizacija Jesenice prirejajo KLJUKČEV ŽIV-ZAV, ki naj bi postal tradicionalna majska prireditev za otroke. Nastopila bo čarovni- ška skupina Fenomena z Jesenic, paša za oči bo modna revija, žrebali pa bodo tudi vstopnice. Prireditev bo v Grimščah v soboto od 15. do 18. ure, na Jesenicah pa v nedeljo, 30. maja, od 10. do 14 ure na vrtu vrtca Julke Pibernik. # L. C. Strokovni ogled Škode Kranj - Zveza šoferjev in avto-mehanikov Kranj od 9. do 12-junija organizira za člane strokovno ekskurzijo na Češko v' tovarno avtomobilov Škoda-Prijave sprejema Albin Zev"'* (tel.: 217-240) do vključno »• junija. • (až) IEHMMK SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE Stara cesta 2, 64220 Skofja Loka Telefon: 064-620-371, 620-375 Telefax: 064-620-375 NUDIMO VAM NAKUP PO UGODNIH POGOJIH! • Lokacija je v neposredni bližini centra. • Stanovanja bodo vseljiva 1. 8. 1993. • Ob takojšnjem plačilu - ugodni popustil • Odločite se pravočasno, na voljo je samo še nekaj dvosobnih in trosobnih stanovanj. (MMtt/ ttfMltU V Škofji Loki se v bližnji prihodnosti ne načrtuje gradnja novih stanovanj, za,o: mimrnemotitm ; -POKLIČITETEL: 064/620-371