Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din IG.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Poštno-čekovnl rač. 10.603. L LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „NAŠ DOM" Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5. Telefon 2113 . Cene inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—i četrt strani Din 500.—, V» strani Din 250.—, 'Ita strani Din 125.^ Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20, V svojo lastnino (Jan. 1, 11). je prišel €9 Hrepenenje po Mesiji je ležalo globoko v srcu izraelskega ljudstva, iz čigar sredine so vsta* jali največji in najplemenitejši možje kot oznanjevalci njegovega prihoda in napovedovalci njegovega zveličavnega dela. Pa tudi iz poganskih src so se kakor globoki vzdihi dvigali klici po luči, ki jo more samo Bog prinesti na svet. Eden največjih grških duhov, modrijan Platon, je v svoji knjigi (»Obramba Sokratova«) zapisal te le pomenljive besede: »Čakati moramo, da kdo pride ter nas pouči o načinu, kako naj ravnamo napram Bogu in ljudem; samo Bog nam to more razodeti.« In Bog je izpolnil željo človeštva. Prišel je na svet ter privzel podobo človeka. Ob svojem vstopu na svet je prinesel s seboj nebeško svetlobo, ki je zablestela nad Betiehemom, ko je bilo rojeno božje Dete. Badosten je bil ta trenutek za vse ljudstvo in za vse narode. »Oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo«: tako je sporočil božji angel to vse ljudi vzradoščujočo inosre-čujočo vest. Prišel je kot božji Učenik, da izpolni po Platonu izraženo željo človeštva: da nas pouči, kako moramo ravnati napram Bogu in ljudem. Prišel je kot naš Posvetitelj: kot Jagnje božje, ki odjemlje grehe sveta. Mar so ga vsi sprejeli? Mar ga danes sprejemajo? Sv. apostol Janez izpoveduje kar v 1. poglavju svojega evangelija: »Beseda (Sin božji) je v svojo lastnino prišla in njeni je niso sprejeli.« Komaj 40 dni je preteklo po Jezusovem rojstvu, že je pravični Simeon v preroškem duhu o njem izjavil: »Glej, ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu in v znamenje, kateremu se bo nasprotovalo« (Luk. 2, 34). Judovsko ljudstvo kot tako ni hotelo sprejeti Kristusa-Odrešenika ter ga tudi danes noče sprejeti. Zato je padlo ter se še danes ni moglo dvigniti iz tega padca. Kot Ahasver tava okoli po svetu, nikjer doma, nikjer priljubljeno, v mnogih državah preganjano, povsod samo tolerirano (se samo trpi). Kar se je zgodilo kolektivno z judovskim ljudstvom, to se na poedinski način dogaja s tistimi posamezniki, ki Kristusu nasprotujejo. Posledica se glasi: padec v pogibelj. Prvi je preganjal božje Dete kralj Ilerod, ki je dal usmrtiti betlehemske otroke. Padel je za kazen v strašno bolezen, ki mu je spremenila živo telo v kup gnilobe in smrada. Drugi Ilerod (Antipa), ki je zasmehoval Kristusa med trpljenjem, je umrl kot prognanec v Španiji v veliki bedi. Pilat, krivični obsoditelj Zveličarjev, je izgubil službo ter taval od mesta do mesta, dokler si ni z lastno roko končal življenja. Izdajalski apostol Judež se je v obupu obesil. Rimski cesarji, ki so preganjali Kristusa in njegovo cerkev, so povečini umrli nasilne smrti, kakor to spričuje pisatelj Laktancij v svoji knjigi »Smrt preganjalcev«. Cesar Kaligula je bil ubit, Neron si je sam pognal meč v srce, ko je videl prihajati vojake, da bi ga ubili. Domicijana so ubili njegovi domači. Komoda so zadavili. Heiiogabala so razmesarili lastni vojaki, Valerijami so bdrli kožo. Dioklecijan je v obupu skočil v morje in utonil. Julijan Odpadnik je smrtno ranjen zagrabil iz rane šako krvi, jo vrgel proti nebu in vzkliknil: »Zmagal si, Galilejec!« Ako se ozremo po modernem brezverstvu, se ustavi naše oko ob francoskem filozofu Vol-taire-ju, ki se je bahal, da bo sam uničil krščanstvo, ki ga je 12 ljudi (apostolov) razširilo po svetu. Dne 28. februarja 1758 je pisal svojemu prijatelju D'Alembertu: »Čez 20 let ne bo več Boga.« Ob dvajsetletnici te izjave, 28. februarja 1778, se je Voltaire-ju udrla kri. Težko bolan je zahteval duhovnika, njegova okolica pa mu ni dovolila vstopa. Voltaire je obupno vzkliknil: »Zapuščen sem od Boga in ljudi!« V največjem obupu je izdihnil. V najnovejši dobi je Lenjin, oče ruskega brezbožnega boljševizma, proglasil geslo: »Vera je opij (strup) za ljudstvo.« V naporu in obupu je izgubil živce. Omračil se mu je um. Zgodovina spričuje to le.nepobitno dejstvo: Kdor Kristusa ne sprejme, marveč mu nasprotuje, pade v nesrečo in pogubo. Spomnimo se te velike zgodovinske resnice te dni, ko stojimo pred betlehemskimi jaslicami, slaveč na svet rojenega božjega Zveličarja. Betlehemsko Dete trka na vrata našega srca, da bi mu jih odprli ter mu v njem pripravili jaslice. Smo li za to pripravljeni? Bomo božje Dete sprejeli? Odločilno vprašanje, ga božični prazniki stavijo vsakemu! Tistim, ki ga sprejmejo, daje pravico, »da postanejo otrocj božji « (Jan. 1, 12). Otrok božji, brat v Betlehemu rojenega Sina božjega: ali ni to tisto božično veseije; ^j ga je sam angel božji sporočil vsemu ljudstvu?! Ljudje — otroci božji, ki morajo med seboj živeti v miru in ljubezni: ali ni to tista.blagovest, ki jo je svetu prineslo božje Dete, včlovečeni božji sin?! *R BAHOVEC omr 1069 *m NERVOZNOST IN imata za posledico abnormalno slabost črevesnega gibanja, kar vodi do nako-pičenja strupenih in telesu škodljivih snovi v vsem organizmu, ki, tako oslabljen, ne more več redno n nemoteno vršiti svojih prevažnih funkcij. Z rednim uživanjem zdravilnega PLANIN-KA ČAJA BAHOVEC se črevesno gibanje okrepi, nastane pravilno odvajanje in se tako rešimo škodljivih strupenih usedlin. Kri se vsled zdravilnih sesta- SLAEOKRVNOST vin planinskih zelišč Planinka čaja o-čisti in razredči ter se na ta način 0-sveži ves notranji ustroj našega telesa, ki se tako osposobi dovajati živcem za obnovo potrebno hrano. Zahtevajte v Vaši lekarni edinole zdravilni Planinka čaj Bahovec v plombiranih zavitkih po Din 20.— in z napisom proizvajalca Apoteka Mr. Bahovec, Ljubljana. Beg. br. 12590-20/VII. 1932. aaaraHaHMBBiiaMn V NAŠI DRŽAVI. Naš kraljevi par v Zagrebu. Naša kraljeva dvojica se je pripeljala dne 16. decembra v svečanem spremstvu iz Beograda v Zagreb, kjer je slavil kralj zadnjo nedeljo svoj 45. rojstni dan. Vse hrvaške postaje, skozi katere je vozil dvorni vlak, so bile okinčane. Nad vse slovesen, prisrčen ter navdušen je bil sprejem v Zagrebu od strani vojaši-i' zastopnikov oblasti hi ljudskih množic. Kralja je sprejem ganil in se je zahva- lil Hrvatom s posebnim nagovorom za ljubezen in zvestobo. Vlada je sklenila za Božič 690.000 Din podpore brezposelnim. Na vsako banovino odpade 60.000 Din. V DRUGIH DRŽAVAH. Ostavka španske vlade. Španska vlada, ki je izvedla zadnje parlamentarne volitve, je odstopila. Predsednik republike Zamora je poveril sestavo vlade voditelju radikalov in bivšemu zunanjemu ministru Leirotmi, ki je sestavil vlado, v kateri je poleg radikalov: 1 republikanec iz Galicije, 1 neodvisen republikanec, 1 naprednjak, 1 liberalni demokrat in 1 agrarec. S POTA V MISIJONE. V misijone je odšel salezijanec Joško Šiška. Pred svetovno vojno je bil so-urednik našega političnega lista »Straža« ter načelnik telovadnega odseka »Orel« in podnačelnik štajerske pod-zveze. Vstopivši k salezijancem v Ljubljani, je nadaljeval svoje študije v Turinu, ter bil med vojno celo leto civilni ujetnik na Sardiniji. L. 1921 je bil poslan v Egipt, kjer je bil posvečen v duhovnika, in sicer v Aleksandriji. Do 1. 1925 je deloval v Sveti deželi in zlasti v Jeruzalemu. Nekaj let je bival na Moravskem, od 1. 1930 pa je deloval v Posavju (v Radni, v Sevnici), v Štri-govi, Razkrižju (Medžimurje) in v Murski Soboti. Sedaj je na potu v Brazilijo, da preučuje življenje Indijancev ob reki Amaconki ter misijonari ob reki Rio Negro. Poskušal bo tudi pomagali našim rojakom, ko jih najde v teh krajih. S pota nam je poslal to-le pismeno slovo: »Dragi čitatelji ljubega mi »Slov. gospodarja«! Dne 14. decembra sem se vkrcal v Trstu na parnik »Neptunia« (Cosulich Line), da se popeljem na svoje misijonsko mesto med Indijance v apostolski prelaturi Rio Negro ob reki Amaconki v Braziliji. Izkrcal se bom v pristanišču Pernambuco. Pri svojem odhodu iskreno pozdravljam vse svoje ljube prijatelje in znance širom lepega Medmurja: na Razkrižju, na Gibini, na Šafarskem, na Veščici, v Štrigovi, posebno pa rodbine Smolkovič Matija, Žabota Matija, Belovič Bartola, Novak Karla, Jug Ivana, Horvatič Frančeka, Zanjkovič Blaža, Stojko Alojza, Mako-vec Franca, Krznar Karla. Zahvaljujem se vsem vlč. gg. župnikom: Radiču Ignacu na Selnici, Horvatiču Juriju v Štrigovi, Tkalec Francu v Zg. Mihaljev cu, Podgorski Pavlu pri Sv. Martinu ob Muri, čč. oo. frančikanom v Čakov-cu in g. birofu Belovič Fertku za njih tolikrat izkazano dobroto. Vsem izrekam ob slovesu iskreni pozdrav, toplo zahvalo za pomoč in prijaznost tekom mojega bivanja in službovanja pri njih in se toplo priporočam v njih molitev in spomin pri sv. maši. Joško Šiška, salezijanski misijonar.« Stara zaveza. Nemški narodni socialisti so kristjani svoje vrste. Od krščanstva imajo ime in nekaj zunanjih oblik, vsebina krščanstva: njegove resnice in njegovi predpisi za življenje, pa jim je povsem tuja. Kristusov križ jim je v spotiko, kljukasti križ jim je znamenje, ki v njega verujejo. Kakor je to znamenje poganskega izvora, tako je tudi njihovo mišljenje pogansko. Verujoč v neko nemško božanstvo, ne verujejo v besedo božjo, ki je vsemu človeštvu ohranjena v sv. pismu. Posebno sv. pismo stare zaveze je tarča njihovih besno-drznih napadov. Stara zaveza ven iz nemške mladinske vzgoje: to je geslo, ki ga sedaj širijo poglavarji narodnega socializma. Proti temu drznemu okrnjenju sv. pisma so se za- čeli v Nemčiji dvigati odločni protesti osobito od katoliške strani. Znani miin chenski nadškof kardinal dr. Faulha-ber razpravlja letos v svojih adventnih pridigah o predmetu »Krščanstvo in židovstvo«. V prvem svojem govoru je omenil težnje tistih, ki iz rasnih (plemenskih) razlogov odklanjajo staro zavezo in celo Kristusa. Podlago religije tvorijo ne krvni, marveč verski odno-šaji. Resnica je, da je razlika med izraelskim ljudstvom pred in po smrti Kristusovi. Po Kristusovi smrti je bilo izraelsko ljudstvo odpuščeno iz službe božjega razodetja. Treba je torej razlikovati med sv. pismom stare zaveze in med talmudom (spisi judovskih rabinov iz poznejše dobe). Ta ni spisan pod navdihom sv. Duha, po sv. pismu stare r,q jp £wvoril Duh božji. Treba je torej svete knjige stare zaveze imeti v čislih, ne pa jih izriniti iz šol in iz šolskih knjig. Sklepno je kardinal povabil kristjane evangeljske vere, naj se združijo s katoličani v skupno obrambo zoper napade na staro zavezo, ki tvori za nje še bolj kot za katoličane podlago njihove veroizpovedi. Katoličani imajo namreč poleg sv. pisma še izročilo, izvirajoče od apostolov, in nezmotljivo učiteljstvo Kristusove cerkve. Rimski romarji. Osrednji odbor za sveto leto je objavil statistiko o Številu romarjev, ki so letos obiskali Rim. Številke se nanašajo samo na tiste, ¡ki so se pripeljali v Rim v večjih romarskih oddelkih, ne pa na poedince, ki so sami potovali v večno mesto. Posamezne države so poslale toliko romarjev: Švica 20.000, Francija 17.000, Cehoslova-ška 5800, Anglija 2000, Belgija 11.000, Holandska 2700, Španija 7000, Egipt 600, Irska 700, Portugiška 700, severna Amerika 5000, južna Amerika 1000, Azija 1500, Nemčija 16.900, Avstrija 4068 + 1970 (poslednji so potovali posamezno, pa s posredovanjem avstrijskega romarskega odbora), torej skupno 6038. Zadnji čas je bil v Rimu zanimiv potnik, državni tajnik Zedinjenih držav James Farley, ki je veren katoličan. Ni toliko prišel kot romar, marveč v posebnem poslanstvu predsednika Zedinjenih držav Roosevelta. Ko je bil ruski zunanji minister Litvinov v Rimu, je tudi dopotoval v Rim državni tajnik Farley, da po naročilu Roosevel-tovem sporoči papežu Piju XI. razloge, zakaj so Zedinjene države priznale sovjetsko Rusijo. Naše častitke za Božič in za Novo leto! Uredništvo »Slovenskega gospodarja« je prejelo iz raznih delov države toliko božičnih pozdravov in novoletnih voščil na cenjene naročnike, čitate-lje in prijatelje našega lista, da jih ne more pri najboljši volji objaviti zaradi pomanjkanja prostora. Vsem, ki so na nas naslovili pozdrave in voščila, želi tudi »Slovenski gospodar« slovensko vesele božične praznike in srečno Novo leto 1934! Šolska sestra umrla. V Mariboru je umrla zadnjo nedeljo po kratki bolezni šolska sestra in profesorica Emanuela Trstenjak, rodom iz Hoč. Vživala je velik ugled kot redovnica in vzgojiteljica. Pokoj blagi duši! Nogo si je zlomil pri smučanju v Rad vanju pri Mariboru 141etni Milorad Bajde. Smrtonosna posledica obstrela. Pred tedni smo že poročali, kako sta bila ob-streljena v mraku v gozdu Anton Pih-ler, posestnik v Ciglenci pri Vurbergu, in njegov hlapec. Pihler je dobil 40 ši-ber iz bližine v hrbet, hlapec pa strel v nogo. Oba poškodovana so spravili v mariborsko bolnico, kjer je hlapec kma lu ozdravil, gospodar Pihler pa je podlegel dne 13. t. m. poškodbam in je bilo Smrtna nesreča na oledeneli poti. V gozdu veleposestnika Jurce v Vurmatu nad Selnico ob Dravi sta bila zaposlena tesarja: Ivan Stražišar ter Matija Pirnat. Ko sta se vračala zvečer iz gozda, je Stražisarju na oledeneli in strmi poti spodrsnilo. Padel je 4 m globoko in zadel z vso silo z glavo ob bukev. Nezavestnega je tovariš s pomočjo delavca Jožefa Sedeja naložil na sani, a je med prevozom izdahnil. Usodepoln pobeg pred obmejno stražo. Na Pernicah ob meji nad Muto sta se oglasila pri posestniku Šilerju dva avstrijska kmeta v svrho kupčije. Naša obmejna stražnika sta Avstrijca radi pomanjkanja dovoljenja za nakup živine aretirala in sta ju hotela odpeljati na obmejno stražnico na Muto. Med potjo se je spustil najprej eden Avstrijec v beg in bil obstreljen in nato še drugi, ki je prejel od krogel smrtno nevarne rane. Skrajno drzni ter vztrajni vlomilci. Pri Sv. Bolfanku v Slov. goricah se je odigral v noči 8. decembra naslednji slučaj vlomilske drznosti: Neznani lopovi so vlomili v trgovino trgovca Ivana Meška pri Sv. Bolfanku. Trgovcu Jakob Čučku so izmaknili dolg železni drog, s katerim so razklenili dve močni klučavnici na zunanjih vratih in zatem so še obvladali znotrajno ključavnico. Ropot je zbudil v hiši stanujoči ženski: Marijo Kramberger ter Terezijo Pihler. Krambergerjeva je začela streljati s strašilno pištolo. Tatove so prestrašili njegovo truplo sodno raztelešeno. V dneh zločina se je govorilo, da so bili skrivnostni napadalci divji lovci, a o pravem krivcu še do danes ni nič znanega. Znižane cene streli, da so sicer pobegnili, a so se vrnili po preteku pol ure nazaj v trgovino. Obe ženski sta pričeli vpiti nad vlomilci, ki so pripravljali nakradeno blago za odnos. Marija Kramberger je pri- čela ponovno streljati s strašilno pištolo, a eden od vlomilcev ji je odgovoril z ostrim strelom. Uzmoviči so ponovno utekli, pa se vrnili in nadaljevali tatvino. Tolika drznost je dala Kramber-gerjevi korajžo, da je oddala med vlomilce strel iz pravega samokresa. Tolovaji so zbežali, vendar ne praznih rok, v smeri proti Trnovski vasi. Z opisanim vlomom je oškodovan trgovec g. Meško na raznem blagu za 20.000 Din. Vlom v trgovino. Na Janževem vrhu pri Gornji Radgoni so odnesli v noči vlomilci iz trgovine Marije Žinkovičeve za 20.000 Din raznega blaga. Dva vloma v okolici Ptuja. V eni noči je bilo vlomljeno v ptujski okolici pri dveh posestnikih. Posestniku Francu Ciglarju v Gaberniku so odnesli vlomilci 100 kg špeha in več obleke. V Mostju pri Sv. Lovrencu je bilo v isti noči vlomljeno pri posestniku Ivanu Pihlerju. Tukaj so napravili lopovi za 6500 Din škode, ker so odnesli obleko, perilo, posteljnino, kolo in 1500 Din gotovine. Vlom v viničarijo. Neznanci so vlomili v viničarijo posestnice Amalije Feguš v Gorci v Halozah. Odnesli so celo kuhinjsko opremo, posteljnino in 2 hI vina. Obstreljen iz zasede. Na Janeza Obrana, posestniškega sina iz Stojncev pri Ptuju, je bil oddan na povratku od borl-skega mosta strel iz zasede. Obran je bil zadet v desno roko in se je zatekel v ptujsko bolnico. Radi uboja 10 let. Dne 10. februarja so obhajali v Ivanovcih v Prekmurju pri posestniku Jožefu Kološeku koline. Skozi vas je pripeljal poginulo kravo konjač Lengel in se je tudi udeležil domačega praznika z drugimi vaščani. Lengel se je kot znan prepirljivec spo- za Božič rekel z godci in je z dolgim mesarskim nožem zabodel na smrt v trebuh godca omehča, trdo vodo, da postane kot deževnica. Mehka voda poveča penjenje in učinek mila ali pralnega sredstva. Zahtevajte vedno in povsod Henko sodo za pranje in čiščenje. Škrilca. Ubijalec Lengel je bil v Mariboru dne 12. decembra obsojen na 10 let robije. Padajoče drevo zdrobilo desno nogo. 171etna posestniška hči Terezija Les-jak iz Gradišča pri Ptuju je pomagala v gozdu pri podiranju drevja. Padajoče drevo je zdrobilo ubogi deklini desno nogo. Ubogi viničarji brez strehe. Na Janževem vrhu pri Gornji Radgoni je upe-pelil nočni požar viničarijo Franca Vo grinca iz Potrene v Avstriji. Pri Vo-grincu uslužbeni viničarji so ostali v najhujši zimi brez strehe in živeža. v veliki izbiri pri 1259 Pauko Franc, trgovec, Kozje. Zastavljeni lasi. Ko je bila odkrita 1. 1489 pomorska pot ob južnoafriškem riu Dobrega upanja in ko se je polastil Portugalec Vasco de Gama pokrajine Goa v vzhodni Indiji, so kar vreli Portugalci v novo, čudežno deželo, da bi si napolnili žepe z zlatom in doživeli kaj izrednega ter znamenitega. Med temi izseljenci je bila pretežna večina zelo sumljivih ljudi. Potovanja v Indijo so se pa lotili tudi odlični možje. Med odlič-njake moramo beležiti na prvem mestu Joa de Castro. S svojo veliko hrabrostjo, s prijaznostjo ter dostojan-Stvenostjo si je znal pridobiti spoštovanje 20. nadaljevanje. Pavel Keller Pfi Roman iz gozdov. Poslovenil dr. Ivan Dornik, To vedo vsi: da je gozd prapodoba gotskih cerkev s kvišku štrlečimi prostori, s skrivnosti polnim polmrakom, z vlažnim hladom in temnimi okni. Vesel v gozdu ne morem biti; zdi se mi, kakor če bi kdo gobezdal v lepi cerkvi. Šele ko pridem na travnike ali na sončno polje, se nekaj razveže v prsih in lahko se smejem in sem razposajen, kakor kmet, ki jo po maši zavije v krčmo. Žetev se je začela. Boltežar je ves dan na polju. Jaz pa sem brez dela kakor vedno. Ko je neki dan grozila nevihta, sem pri sosedu pomagal žeti. Dva peljaja rži som naložil. Z velikimi vilami sem moral podajati snope na voz. Drugi dan sem komaj premaknil ude. Bo- lele so me roke in noge, na dlaneh pa sem imel mehurje. Padovka .— mislim — se mi je na tihem smejala. Pri tem pa ta neumna ženska nič ne pomaga pri žetvi. Samo preži, kdaj požanjejo njivo — potem gre pobirat klasje in se pri tem poslu prav malo zmeni za to, da pravzaprav služi pri meni. Po pol dne je človek ne vidi. Todr kdo pa naj jo ošteje? Jaz gotovo ne. Raje še nakladam rž. Jeseni mi bo najbrž za drag dena prodala, kar je nabrala, da bom krmil kuretino. Naj le! Kdo pa še nikoli ni česa po strani za služil? In njena kupčija je dovolj revna. Novega služabnika imam. Je bled in pra\ dolgočasen človek. Večkrat si želim Tima nazaj Ta je bil zanimiv še tedaj, če se je človek ježi nad njim. Psa spita od jutra do večera, od večera dc jutra. Takale pasja mrcina doživi povprečne dvanajst let. Čemu pravzaprav sploh pride ne svet! Če me takale Čez mero duhovita opazovanja le preveč jeze, tedaj se spravim, da okopljem S koso v trebuh. Dne 10. t. m., ob 1. uri v noči je zabodel neznanec s koso v trebuh posestnika Ivana Stovanjo iz Preloga pri Konjicah. Smrtno poškodovani je bil prepeljan v celjsko bolnico, kjer je umrl kmalu po prepeljavi. Podlegel poškodbam. Ivana Kamenčka, 191etnega posestniškega sina iz Kostrivnice pri Rogaški Slatini, je zabodel neznanec z nožem skozi prsa in mu ranil pljuča. Zabodeni je umrl na posledicah napada v celjski bolnici. Pri padcu si zlomil desno nogo. V rudniku v Libojah pri Celju je padel 321etni rudar Jakob Kopriva tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo in se je opasno poškodoval na glavi. Rudarski vlak povozil rudarja. V gostem sneženem metežu je prevažal po rudniškem tiru v Trbovljah rudar Ivan Mlinaric voziček z jamskimi svetilkami. Od nasprotne strani je pripeljal rudniški vlak, katerega je Mlinaric prezrl. Vlak je zadel ob voziček, podrl na tla rudarja in reveža smrtno povozil. Zimski požari. Sedaj v hudi zimi je uničil ogenj na hiši posestnika Janeza Obreza, po domače Andrejka, v Št. Petru v župniji Sv. Rupert nad Laškim podstrešje z vsem žitom, shrambami in živežem. Ogenj je nastal po nesreči pri svinjskih kotlih. Zavarovalnina je malenkostna. Pogorelec je tem hujše prizadet, ker je šele spomladi prevzel posestvo. — Dne 12. t. m. je predpoldne začelo goreti pri posestniku in kovaču Antonu Pušu v Vel. Gabru na Kranjskem. Zgorela je streha na hiši ter na kovačnici, šupa s krmo in razno orodje. Požar je povzročil dimnik nad štedilnikom. — V Šolicah blizu belokranjske meje je upepelil ogenj veliko poslopje posestnika in vaškega župana Ilije Badovinca. — Celo domačijo je uničil ogenj v Dolgi vasi pri Dol. Lendavi posestniku Saboju. Požar je nastal radi neprevidnega ravnanja s kar-bidno svetilko. Ogenj v ljubljanski sirotišnici. Dne 16. decembra predpoldne je izbruhnil v 9® »' i m i Ruski komisar za zunanje zadeve Litvi nov v razgovoru z Mussolinijem v Rimu ■f - - igifpH Sa* m Na visoki šoli v Parizu se je vršila slavnostna seja, na kateri so počastili Francozi angleška letalca, ki sta letos dne i, aprila preletela Mount Everest, najvišjo goro na svetu. psa. Ta stvar se izvrši na dvorišču v velikem škafu. Vselej pa nastane strašanski hrup; kakor hitro opazita psa, da vleče Padovka škaf na dvorišče, izgineta. Tedaj se začne iskanje in divji lov, pri čemer Padovka tako kriči, da mi je hudo j-adi sosedov. Najprej ujame pudelna. Tresoč se kakor list irepetlike sedi v škafu, da ga očedim s toplo vodo, nato pa polijem z mrzlo. Mrzlo vodo ogrejem prej natančno na 17 stopinj Celzija. Padovka, ta ženska brez čuta, nikoli ne mara po toplomer, ampak nalije vode kar pri studencu. No, to ji vedno odločno prepovem. Dakelna ujamemo pozneje, večkrat pa tudi ne. Zelo trmast je. Med tem ko mi pudel po ko-pelji obliže mokre hlače s svojim dolgim, rdečim jezikom, dela dakel zelo razhujen obraz, me grize in ne izpregovori takorekoč tri dni nobene besede z menoj. Oba psa pa dirjata po kopelji kakor besna bKrog in se valjata po prahu, s čimer je ves trud £a njuno snago pravzaprav zastonj. — Jim mi je pisal pismo. Zahvaljuje se v njem za vse dobrote, ki jih je prejel od mene, in me prosi odpuščanja, ker je ubežal. Toda moral je, pravi, ker je prišla iz ust, ki so mu najljubša na svetu, beseda sumničenja zoper njega. V pokrajinskem listu je bila tiskana njegova pesem »Nezvesti«. Pripovedovala je, da je samo brezmejno zaupanje temelj ljubezni. Pod pesmijo je bil podpis: Maks Tim. Milčka je na slepo srečo pisala Timu pismo v mesto in neki dan je prejela sirovo dopisnico, na kateri je bilo napisano: On — odpošiljatelj — je kovač in družinski oče in nima s tako posvaljkano deklino tam doli na kmetih nobenega opravka. Milčkin krik hrepenenja je prišel torej na napačno uho. Naš pismonoša si je dopisnico naučil na pamet in vsepovsod pripovedoval, kaj je bilo napisano na njej. Nato je Milčka zbolela in če tudi je ni — kakor je jokaje pripovedovala Malčka — napadla vročinska bolezen, je bilo vendar hudo z njo, da je bila vsega pomilovanja vredna. Žareče poletje. Na svetu je zorelo in bilo vsega na pretek. Človeška srca pa so v stiski. Jaz sem se med tem časom malo menil za vseh Indijcev. Najbolj so občudovali Indijci krasno brado viteza de Castro. Ako je Indij-' cem kaj obljubil in se je pri tem dotaknil / svoje brade, jim je bilo to več nego najbolj slovesna prisega. Otroško zaupanje in nepopisno spoštovanje Indijcev do obraza viteza de Castro sta se kazala posebno za slu* čaj, če se je moral po-služiti indijskega kredita. Taki slučaji so nastopili, ako niso bit le pravočasno zbrane' dajatve portugalskemu kralju in je bilo potrebno nenadno oborože-nje obrambnih čet. Ob' takih prilikah je zadostovalo, če si je izpulil vitez iz brade eno dlako in je to poslal jf" Vesele božične praznike $ in srečno Novo leto 1934! želi svojim cenjenim odjemalcem ter se priporoča za obilen obisk Martin Vrabl trgovec z manufakturo Ptuj. 1251 ) sirotnišnici sv. Jožefa v Ljubljani iz še nepojasnjenega vzroka požar, ki je napravil 100.000 Din škode. Huda železniška nesreča se je zgodila dne 15. t. m. v bližini Poznanja na 1 oljskem. Na železniškem mostu pri postaji Mlyn je stal osebni vlak, v katerega je zadel drug potniški vlak. V enem vagonu je bilo 50 šolskih otrok. Nesreča je zahtevala 10 mrtvih in 50 ranjenih. Med ponesrečenimi so po večini šolski otroci. Amerikanec Hidye se hoče dvigniti v balonu 40.000 m visoko. Nova zaloga nabožnih predmetov je dospela, posebno križev, kipov, slik in podobic itd. Naročujte pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru! Velike lesene jaslice za cerkev zelo ugodno na prodaj v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Pri Pufniku v Mariboru blizu glavnega kolodvora dobite lahko eden dan pred potovanjem vozne karte. Inozemske karte so pa veljavne 60 dni. Putnik ima tudi menjalnico za izmenj&.v.a tujih valut. »Vzajemna pomoč.« S sklepom , št. 17/33/2 okrožnega sodišča v Ljubljani- z dne 12. dec. 1933 je .otvorjen nad imovino »Vzajemne pomoči«, reg. pomožne blagajne v Ljubljani, kon-kurz. Upniki naj prijavijo svoje terjatve okrožnemu sodišču v Ljubljani najkasneje do dne 28. februarja 1934. Dr. med. Klara Kukovee ordinira spet Krekova ulica 18. 1246 Dr. Josip Benčan, primarij g:nekcloško-po-rodniškega oddelka, se je preselil v Cankarjevo ulico \. 1207 Sanatorij v Mariboru, Gosposka 49, tel. 23-58, zopet otvorjen. Prosta izbira zdravnikov. Cene zmerne. Vodja primarij dr. Černic. 867 Opozarjamo na inserat nove zabavne knjiga »Don Kihot« (izgovori: Don Kišot), ki opisuje tega prebrisanega plemenit,ni.ka, imenovanega tudi Vitez žalostne postave, tako da bo razvedrila mlade in stare! Denarnice za drobiž kupite ntijbolje v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Predivo in konopljo Vam izdelam v vrvar-sko biago. Šinkovec Anten, Celje, Dečkov trg. Veliko veselje naredi božično darilo samo takrat, kadar ¿dgovirja v vrednosti izdanemu denarju in to se Vara posreči, če greste v Trgovski dom — Štemfecki' — Celje. Za negovanje telesa, za j a čari je udov in zaščito pred obolenjem, je Fellerjev Elsafluid priznano" domače srectsU'c in kozmetikum žc 36 let in splošno priljubljen Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali (i dvojnih ali 2 velike specialne steklenice 68 Drli brez daljnih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Klzatrg 34"l, Savska banovina. Zahtevajte povsod »Slovenskega gospodarja«! m .-••¿ss;** M* ^ ' Bšš-''[ 'isšV. zS* i; '"" S* * . "^j»» 1 4: . nSHHHHMI! „ .t» - SHHS illillillll? i i . .»j ¡mm mmmms &k Švedski kralj Kusiav podeljuje Nobelovo nagrado, o kateri smo letos obšir-no pisali v našem listu. »HIBTVENi: ilgitirsfmo m nase lisie (Piše kmetski fant iz mariborske okolice.) Staro leto se poslavlja od nas, hitro se bližamo novemu letu. S prihodom novega leta pa prihaja k nam tudi skrb za obnovo naročnine naših starih prijateljev, to je »Slovenskega gospodarja« in drugih krščanskih listov. Poleg strokovno in v vsakem oziru poučnega in za pošteno razvedrilo skrbečega lista, kakor je »Slovenski gospodar«, ne smemo tudi pozabiti na prijatelja naše mladine, ki je dobro nam znani »Naš dom«. Letošnje leto je prihajal »Naš dom« kot brezplačna priloga »Slov. gospodarja«, kar je bilo mnogim zelo všeč. kakemu znanemu Indijcu- s prošnjo, naj mu posodi na las iz brade večjo denarno svoto. Na ta način je dobil vsikdar brez na-daljnega denarja, ko-Sikor ga je potreboval. ' Bogati Indijci so dali .vse na de Castrovo poštenost. Opisanega čudnega in priročnega sredstva za dobavo kredita se je de Castro po zgodovinskih ugotovitvah poslužil pogostokrat. Skrbel je pa tudi za to, da je zastavljen las točno ter pravočasno po plačilu posojila dobil nazaj. Dva indijska telesna stražarja sta posredovala dobavo in .vrnitev kredita s pomočjo brade. Danes kredit ni tako vse te sence in bolečine; bil sem za sonce. Ljubim to zlato mater zemljo bolj kakor vse stvarstvo. Otrok sem čestokrat ležal na travniku in opazoval sonce skozi okajeno steklo. Mislil sem, da sonce mora videti v nebesa, kjer sta moj oče in moja mati, in hotel sem videti, kakšen obraz ima, ko lahko vidi najboljše, kar sploh je: nebesa in moje starše. Nobena stvar, kar sem jih slišal v šoli, mojega srca ni tako pretresla, kakor znanje o soncu, njegovi velikosti in daljni oddaljenosti, in da s svojim srčnim žarom redi in hrani vse, kar je živega na zemlji, da pa bo tudi to velikansko srce nekoč izgorelo in da bodo tedaj morali umreti vsi na svetu: ljudje, živali in rastline. Ko sem živel pozneje v velikem mestu, sem videl sonce redkokedaj. Gledališča imajo rada umetno luč: gledališča in družbe. Sedel sem kar naprej v gledališču, po dnevi pa sem spal. Le če sem bil preveč utrujen, sem se zatekel na kakšno sončno obal in tam z drugimi bolniki vred iskal tolažljive svetlobe iz oči te zlate matere. Sedaj pa, ko sem postal tih Hubert, večkrat gledam proti zvezdnatemu nebu. Oskrbel sem si nekaj knjig, male ljudske in uporabne spise, po katerih se lahko razumem v obzorju; kajti od tisoč izobraženih ljudi komaj eden ali dva kaj vesta o srebrnem čudežnem svetu nad našimi glavami. Če torej opazujem blede Plejade, ali lepi križ Orionov, ali pa sicer katero zvezdo stalnico, in vem, da so vse te zvezde sonca, večja kakor je naše in tako daleč, da preteče tisoč svetlobnih let, predno pride njihova svetloba do nas, tedaj često preplašen zaprem oči in hočem — otrok zemlje — biti rajši na strani našega sonca, tega preprijaznega čuda sveta. Večkrat me v tej sončni radosti obide želja po ljubezni. Vselej je usmerjena v isto smer in ugasne z večerno zarjo. V hladni noči sedim pri klavirju ali pri svojih knjigah, ali pa sanjarim pri oknu tja proti šumečim gozdovom. Zadnji torek je bila porotna obravnava proti Grčarju. Nisem se mogel opogumiti, da bi šel tja Nobenemu listu pa ni stalno zasiguran obstoj, ako mu je usoda naklonila, da izhaja kot priloga drugega lista. Zato je bilo primerno in potrebno, da se »Naš dom« osamosvoji, da postane zopet samostojen, kot je bil pred leti. Z osamosvojitvijo »Našega doma« nastaje za nas dolžnost, da mu pridemo na pomoč. Ta dolžnost je v tem, da smo ne samo njegov: čitatelji, kakor doslej, marveč tudi njegovi naročniki. Postavimo si torej nalogo: Vsak dosedanji čitatelj postane naročnik ter pridobi še vsaj enega naročnika. Naročnina je tako nizka, da jo vsak zmore. Kdor ne more plačati vse naročnine naenkrat, naj plača sama za pol leta. Naj ne bo nobenega zavednega slovenskega fanta ali dekleta, nobene slovenske krščanske hiše, kamor ne bi prišel v vas poleg »Slovenskega gospodarja« tudi »Naš dom«! V to svrho je treba -agitirati. Agitacija je tista sila, ki rodi uspehe. Naš nepozabni Krek je rekel: Prva beseda bodi pozdrav, druga pa že agitacija za dobro stvar! Takšna dobra stvar pa so gotovo naši krščanski listi. Mladina, na agitacijo za naše priljubljene krščanske liste! Kjer je že naš dragi »Slovenski gospodar«, tam mora ostati. Kjer ga ni, tje mora priti! Poleg njega »Naš dom« v vsako hišo, kjer je slovenska krščanska mladina! * Kamnita, Kakor vsako leto, tako je tudi letos kamniška mladina slovesno proslavila praznik Brezmadežne v cerkvi s skupnim sv. obhajilom, popoldne pa v cerkveni dvorani s primerno prireditvijo. Pozdravil je občinstvo g. kaplan dr. Anton Terstenjak. Sledile so de-klamacije. Dekleta so vprizorila tridejanko »Ljubezen Marijinega otroka«, fantje pa eno-dejanko »Pri sv. Petru«. Med odmorom pa je govoril g. Geratič iz Maribora. Gremo sedaj na novo delo. Dne 17. t. m. je bil občni zbor Prosvetnega društva. Vedno več fantov se oklepa fantovskega odseka KA. Vso pošteno mladino, katera je dosedaj stala še ob strani, vabimo v našo sredino! Vurberg. Večkrat čitamo, da se je kdo vrnil iz ujetništva in našel svoj dom v rokah tujca in ženo v drugič poročeno. Pretrese nas, če si le v duhu predstavimo prizor snidenja nesrečnih ljudi, ki jih je razločila vojna. Znani slovenski dramatik Joža Vomberger nam je dogodek o možu, ruskem ujetniku, ki se je po 16" letih vrnil ravno na sveti večer domov, kjer je že bil zrasel drug rod, žena zopet poročena, izvrstno dramatiziral in živo postavil na oder. To lepo Vombergarjevo delo »Vrnitev« imenovano, bo naše prosvetno društvo na Štefanovo popoldne izvajalo. Zato se cenjeno občinstvo vljudno opozarja na to prireditev. Odkrito rečeno: Vsakomur bo žal, pa ne malo, zelo žal, če si ne bo ogledal te predstave na našem odru, Prav gorko vabljeni tudi sosedje! Pričetek točno ob treh popoldne. Vstopnice se bodo delile v stari šoli. Oskrbite si jih pravo časno! Zgornja Folskavn. Naše izobraževalno društvo »Skala« priredi, oziroma ponovi na splošno željo občinstva na Štefanovo dne 26. dec., ob treh popoldne v dvorani g. Zihe.rl na Spod. Polskavi Vombergarjevo dramo »Vrnitev«. — Vsi, ki niste videli dne 8. t. m. te prelepe igre, pridite na Štefanovo na Spodnjo Polskavo v Ziherlovo dvorano. Ne bo vam žal par dinarjev, kajti vaše zanimanje bo obilno poplačano. Vsi, ki so prvič videli to igro dne 8. dec., to dobro vedo. Torej pridite! Sv. Benedikt v Siov. goricah. Na Štefanovo popoldne bodo naši igralci v posojilnični dvorani vprizorili Petančieevo igro »Guzaj«, ki je posneta po dobro znani Golečevi povesti v »Si. gospodarju«. Ker domači igralci že eno leto iz znanih vzrokov niso nastopili, bo ta predstava, ki jo vodi dramatični odsek Marijanske kongregacije, še bolj zaželjena. Pridite polno-številno! Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Katoliško prosvetno društvo priredi na Štefanovo dne 26. decembra pretresljivo igro »Vrnitev« v 3 dejanjih. Vsi prijazno vabljeni! Sv. Lenart v Slov. goricah. Prosvetno društvo »Zarja« pri Sv. Lenartu v Slov. goricah vprizori na Štefanovo, popoldne ob treh po večernicali, v dvorani Narodnega doma globok božični misterij v štirih slikah »Henrik, gobavi vitez«, ki ga je ravnokar spisal naš priljubljeni pisatelj Ksaver Meško. Misterij predstavlja žaloigro vzor v teza. ki se začne v božični noči, pa se tudi konča čez tri leta v božični noči po čudežnem vplivu in dobroti Njega, ki je prišel na svet kot Odrešenik tistih, ki tudi v najtežjih preizkušnjah ne klonejo in ne nehajo vanj zaupati Pisatelj je položil v misterij vse svoje globoko versko čuv-stvo, svojo globoko dušo, polno miline in poe- zije, kakor pač zna samo naš vsem priljubljeni Meško. Prepričani smo, da se odzovete našemu iskrenemu vabilu na izredno, najnovejšo vprizoritev vsi, ki hrepenite po miru svetonočnega Deteta in si hočete utrditi vero Vanj po čudoviti pomoči trpečim, kakor nam to krasno kaže naš misterij. Gotovo pa boste prihiteli tudi vsi oni, ki poznate pisatelja iz mnogih knjig, ki so vam nosile mir in milino v srce ob tihih večerih, ko ste jih čitali. Vsi igralci bodo nastopali v povsem novih viteških oblekah. Na koncu pa zapojemo svetonoč-no himno, nato sledi licitacija božičnega drevesa. Prisrčno vabljeni! Sv. Jurij ob Ščavnici, Naša Marijina kongre-gacija priredi dne 26. decembra, na Štefanovo, igro »Vrnitev«. Vsi prijatelji vabljeni! Ptuj, (351etnica Marijine družbe v Ptuju.) Praznik Brezmadežne proslavi dekliška Marijina družba pri oo. minoritih v Ptuju vsako leto karmoč slovesno. Pretekli 8. december pa je bila ta slovesnost prav posebno lepa. Preteklo je namreč že 35 let, odkar vzgaja v naši župniji Mati Brezmadežna mlada dekliška srca ter jih vodi navzgor do visokega cilja. Za ta lepi praznik so se pripravljala naša dekleta z devetdnevnico. Vsaki dan te devetdnev-nice je bil ob pol šestih zjutraj govor, nato je bila peta sv. maša. Na sam praznik 8. decembra se je zbrala cela družba s svojo zastavo pred oltarjem Brezmadežne. Sledil ie govor: Blagoslov, ki ga družba prinaša v župniji. Nato je voditelj družbe p. Konstantin opravil slovesno sv. mašo, med katero je bilo skupno sv. obhajilo. Popoldne je bil sprejem 34 novih članic v družbo. Cerkev je bila polna naroda. Dne 10. decembra pa je družba priredila v mestnem gledališču slavnostno akademijo. Napolnjena gledališka dvorana je pričala o velikem zanimanju za to prireditev. Spevi najlepši, od p. H. Sattnerja, pesem mladinskega zbora je kot uvod izredno učinkovala na vse poslušalce. Izrazito je deklamirala Nežka Pi-hler: Marijini družbi T.b njeni 351etn:ci. Tudi male naraščajnice so po svojih močeh prav lepo zapele dve prisrčni pesmici. Slavnostni govor je imel v izbranih besedah g. prof. St. Cankar. Otroci so nato podali igro »Sirota Jerica«, ki so jo prav lepo podali; igrica je ganila gledalce do solz. Sklepna slika je bila nad vse mogočna, nad sto zvestih src se je na odru strnilo okrog razsvetljenega kipa Brezma- in poslušal. Boltežar je sedel med porotniki. Skoraj vsa vas, ki je kar gorela v radovednosti, se je obrnila nanj za vstopnice. Boltežar je odbil vsakega. Nazadnje pa je dal nabiti na gasilno shrambo list, na katerem je bilo razločno brati, da je naravnst »krščanska svinjarija«, če tišče ljudje, da bi pasli radovednost pri obsodbi svojega sovaščana; ljudje naj rajši pospravijo žetev, to je pametnejše. Način Boltežarjeve uradne pisave je malo patriarhalen. Vendar pa je on izvrsten človek. Vesel sem, da je moj prijatelj. Od Boltežarja in tudi iz časopisnih notic vem o žalostnem poteku ie razprave. Predsednik je natančno po podatkih iz preiskave, ki se je vršila prej, izpraševal starega Grčarja o njegovi krivdi, in Grčar je priznal vse. Boltežar se je svoje porotniške pravice, da lahko izprašuje, v polni meri (in kakor domnevam, v precej grobi obliki) posluževal; obtoženca je n. pr. imenoval gobezdača, ki ne ve več, kaj kvasi, tako da ga je predsednik ostro posvaril, češ, da so njegovi ugovori izrečeni le v namenu, da bi obtoženca zmešal in da bi ga odvrnil od njegove hvalevredne volje, ki je le njemu v prid, da namreč prizna svojo krivdo. »Glejte,« je rekel Boltežar, »tega nisem prenesel; pravice, da kot porotnik tudi lahko govorim, si nisem dal vzeti in tedaj je nastal velik hrup. Odlikovanja sedaj prav gotovo ne dobim; toda to me jezi manj, kakor pa če zapro Grčarja po nedolžnem. Saj ga nikoli nisem mogel prav trpeti, že zato ne, ker je stanoval v bajti na barju, zaradi katere je graščina izgubila pravdo. Toda tega ni toliko kriv Grčar, kakor pa sodni svetnik Miklavčič. Ta je bil tedaj naš zastopnik in sedaj je zagovarjal tudi starega Grčarja. On je sploh zastopnik naše občine; zato tudi še nikoli nismo dobili nobene pravde. In ta človek bi mi bil vendar moral priskočiti na pomoč, ko je videl, da hočem pomagati njegovemu klientu, zatožencu, naj ne govori tako neumno. Kaj še! Le priklonil se je predsedniku. In tedaj sem bil seveda izgubljen, stari Grčar pa tudi. Državni pravdnik, še mlad mož, je v svojem rezkem go- lahek, kakor v tonih starih časih, ko je mož beseda nekaj veljala. Čudna veroizpoved med Indijanci. V zadnjem času se je začela z neverjetno naglico širiti med Indijanci Združenih severnoameriških držav veroizpoved prav posebne vrste. Omenjeni verski pojav imenujejo domačo ameriško vero, a gre za češčenje neke vrste kaktus rastline, ki se imenuje »peyote«. Ta indijanska vera je mešanica poganstva in krščanstva. Indijanci molijo ter prepevajo pred križem na oltarju. Ob ognju, ki gori na žrtve-niku, ležijo cveti omenjene kakteje in ti so središče službe božje. dežne ter so vsi zapeli »Pozdravljena Brezmadežna«. Slovesno je pesem iz sto grl odmevala po dvorani. Sledila je prekrasna zborna deklamacija mladine: »Brezmadežni«. Na kon cu so prišle na oder se tri najmanjše cvetke I Marijine: mala 61etna Silva in Milenka in 4-Ietna korajžna Angelica, ter so na začudenje vseh prav prisrčno zapele pesmico »Marija, rada te imam« in zato žele pri poslušalcih veliko aplavza. Naj bo 35. jubilej tukajšnje dru žbe povod novi in krepkejši poglobitvi mari-janske misli v naši župniji in v celi ptujski okolici. Vid pri Ptuju, Na'sveti večer ob 10 uri priredi Katoliško društvo v Slomšekovem do mu igro »Na betlehemskih poljanah«. Na Božič pa bo kmečka igra »Prokletsvo in odpuščanje«. Negova. Prosvetno društvo v Negovi priredi na Štefanovo dne 26. t. m., ob treh popoldne, v grajski dvorani igro »Guzaj«. Negovčani, ne zamudite prilike, da vidite na lastne oči zgodbo o Guzaju, katero je vsak z napeto pozornostjo čital v »Slovenskem gospodarju«. Dvorana bo tokrat zakurjena. Sv. Miklavž pri Ormožu. Po daljšem oddihu stopa naše lepo napredujoče bralno društvo zap •enkrat na »deske«. Novo ustanovljeni dramatski odsek priredi na praznik sv. Štefana, dne 26. decembra, v društveni dvorani lepo božično igro »Mojstra Križnika božični večer«. Da bo igra res dobro uspela, o tem ni dvoma, saj so večinoma vse vloge v rokah do brih, že izvežbanih igralcev, kateri so meseca junija t. 1. tako krasno podali Vombergarjevo »Vrnitev«, da je mnogim gledalcem še danes živo v spominu. Sodeluje pa tudi pevski odsek, kateri zapoje pod spretnim vodstvom načelnika Bohanca venček narodnih pesmi in še nekaj drugih. Sicer zelo kratke odmore pa bo nam krajšal godbeni odsek s svojimi tambu ricami. Tudi za pustno nedeljo ima baje naš Janko že nekaj pripravljenega! Ljutomer. Novo društvo smo si ustanovili. V nedeljo dne 10. t. m. smo imeli ustanovni občni zbor. 92 udeležencev jasno priča o zanimanju za društvo, ki hoče zlasti mladini nuditi prosvetne hrane v svoji knjižnici in čitalnici in na sestankih. Občni zbor je vodil in bil izvoljen tudi za prvega predsednika g. kaplan Matija Munda. Na novo smo otvorili tu- di društveno knjižnico, ki posluje vsako nedeljo dopoldne od 9. do 12. ure. Društvo je naročilo vse novejše izdaje knjižnih zbirk, ki so že na razpolago. Tudi vse zvezke Kari Maye-vih spisov lahko dobite v knjižnici. Za knjige je treba plačati malenkostno izposojnino. Vabimo vse, zlast fante in dekleta, da našim zaupnikom prijavijo svoj vstop v društvo. Članarina je malenkostna, mesečno 50 para. Udeležujte se naših sestankov, gledaliških predstav in knjižnice! Ljutomer. Na Štefanovo vprizori naše novo društvo Ljudska čitalnica znano Vombergarjevo dramo »Vrnitev«. Igra je najnovejše slovensko odersko delo, ki ga ima na programu letos tudi mariborsko gledališče. Obravnava povojni motiv pogrešanega Janka, ki se vrača na švojo domačijo, na kateri gospodari drug mož, Peter. Igra vsebuje lepe božične motive in bo brez dvoma ugajala, kot je ugajala zadnja »Sultanova hčerka in dobri vrtnar«. Sv. Andraž v Slov. goricah. Staro leto 1933 se že nagiba proti zato-nu, ž njim bo izginilo vse trpljenje in gorje, prestano v tem letu. Vstopili bomo v novo leto, ki bode prineslo marsikateremu kmetovalcu bridke in žalostne ure. Vkljub trpljenju, ki nas čaka v prihodnjem letu, ne smemo-pozabiti na svojega družinskega prijatelja, ki je »Slovenski gospodar«. Ne pozabimo na njega, ki ni nikdar zašel na stranpota in ki vedno čuti dih domače zemlje ter sledi nad njo plavajočemu duhu božjemu. Zato naj bo v novem letu ¡sleherna krščansko-zavedna hiša naročena na ta katoliški tednik, ki je glasilo kme takega ljudstva. Šentandra-ževski dopisnik pa bo skrbel po svojih močeh, da bo vedno kaj domačih novic, najsibodo žalostne ali vesele. — Na prvo decembersko ali Andraževo nedeljo so spet pokazali naši fantje in dekleta, kaj premore njih korajža. Za vse dobro vneta tukajšnja mladina je vprizo-rila v župnijski uti za izseljence primerno igro tridejanko »Sreča v nesreči«. Vkljub prav ostremu mrazu je bila vendar udeležba velika. Fantje in dekleta! Le po začrtani poti naprej! Ne ustrašite se bfisnečiii valov, ki se zaganjajo proti vam, temveč odločno stojte na braniku naše kulture. Božji blagoslov naj vas spremlja na vaši začrtni poti v bodočnost! — Na tukajšnji osnovni šoli' se je začel kmetijsko-narlaljevalni tečaj za fante in gospodinjski te- čaj za dekleta. Priglasilo se je lepo število kmetskih fantov in deklet, ki se z veseljem udeležujejo pouka. Velenje. Tukajšnje Prosvetno društvo je sedaj edino v šaleški dolini, ki je zopet vzpostavljeno. Naša dolžnost je, da z novo korajžo delujemo naprej za narodno prosveto. Že danes vabimo, da nas v obilnem številu obiščete na dan sv. Štefana, dne 26. t. m., ob treh popoldne, ko nam bodo naši vrli pevci podali znano opereto »Kovačev študent«. Št. Pavel pri Preboldu. Marljivi igralci našega Katoliškega izobraževalnega društva vpri-zorijo na Štefanovo dne 26. t. m., ob treh popoldne, v Društvenem domu Joža Vombergarjevo dramo »Vrnitev«. Št. Andraž pri Velenju, Znova je pokazala naša mladina, da še vedno zvesto stoji na strani katoliške prosvete, znova je pokazala, da je še vedno nositeljica idealizma, ki črpa iz skrivnostnih virov katoliške blagovesti in njenih vekovitih resnic; znova pa je trdno dokazala, da se ne meni za današnje moderne krive preroke, ki bi radi po svoje preobrazili svet. Ponosni smo lahko na naše'mlade, ponosno je lahko naše katoliško prosvetno društvo na svoje člane, ki so na njegovem občnem zboru v nedeljo dne 10. decembra tako jasno in odločno pokazali svoje prepričanje in zvestobo do društva. Lep je bil pogled na naše vrle fante in dekleta, ki so do zadnjega kotička napolnili društveno sobo ter pazljivo sledili izvajanjem odbornikov. Po pozdravnem nagovoru predsednika, ki je zlasti naglasil veselo dejstvo, da je bilo naše društvo med prvimi, ki so bila po znanem februarskem razpustu zopet vpostavljena, so sledila poročila odbornikov, iz kojih je razvidno, da je društvo v preteklem letu jako živahno delovalo ter napredovalo. Obilo posla sta zlasti imela knjižničarja, ki sta v celem letu izposodila okrog 800 knjig. Društvo ima naročeno tudi krasen list »Mladiko«, ki bo po novem letu članom na razpolago. Za novo poslovno leto se je izvolil naslednji odbor: predsednik Franjo Tanjšek, podpredsednik Anton Praprotnik, tajnik Fr. Verdev, blagajnik Avgust Zaje, knjižničarki Terozika Vašinova ter Anica Majheničeva, zapisnikarja Andrej Vaši ter Ferdo Majhenič. Ta odbor nam jamči, da se bo delo v društvu nadaljevalo v istem pravcu kot dosedaj. Člane Med službo božjo razdelijo kaktus cvete med udeležence, ki jih začnejo žvečiti. Pri žvečenju pa osredotočijo duha na verske zadeve, na svetovne uganke, na bratstvo in na vprašanja, ki se tičejo njih lastnega življenja. Na vse to jim daje zavživanje soka »peyote« kakteje v o-pojnem stanju odgovor. Žvečenje kaktusa je pri Indijancih zelo stara navada. Ko so se pojavili po odkritju Amerike Španci kot prvi v Mehiki, so naleteli misijonarji med tamošnjimi Azteki na zgoraj opisano češče-nje ter uživanje kak-tusovega soka. Azteki so prejemali navdali-ijenja od rastline, ka- voru »dokazal«, da je Grčar morilec. Nato pa je stavil še stransko vprašanje, ali je bil le uboj. — Zapomnite si, meni za mojo osebo je čisto vseeno, ali sem umorjen ali ubit — državni pravd-nik je torej stavil vprašanje, če je bil le uboj. Vedeti morate, gospod Hubert, da uboj ni umor, da je le dejanje v afektu, in zaradi uboja človek ne more biti obsojen na smrt. — Šli smo nato v posvetovalnico. Prej pa sem še enkrat pogledal starega Grčarja. Ždel je na zatožni klopi kakor kup topoglavosti in nebogljenosti. V posvetovalnici sem svoje stališče uveljavil. Rokel sem: 1. Grčar je star tepec. Ne zna drugega, kakor sekati drva. 2. Grčar ga rad zvrne kozarec, če ga ima. Večjidel ga nima, zato je precej zmeren človek. 3. Grčar je moj politični nasprotnik, kajti, tako za gotovo mislim, je volil socialistično; tudi sem radi hiše, v kateri stanuje, izgubil že celo vrsto pravd. 4. Grčar zame torej ni nikakršen biser v občini. Toda le eno vem, da on nikakor ni ubil svoje vnukinje. Za kaj takega on ni. V moji vasi je gostilna pri »Grozdu«, kjer gospodinjita dve mladi dekleti. Ti dve sta ponudili nekoč Grčarju, ki, kakor sem rekel, rad zvrne kozarec, če ga ima, po litra žganja, če jima zakolje dva goloba, toda Grčar je dejal, da tega ne more, raje se odreče žganju. — Predsednik me je prekinil. ,Vse to bi bil moral povedati njegov zagovornik', je menil. Zagovornik, ta bik, pa tega sploh ni povedal. Jaz sem le proli našim pravilom še vzkliknil: ,Častno besedo vam dam, da Grčar ni morilec' — nato so opravili še nekatere formalnosti in nato so glasovali. Najprej za umor. Povem vam, gospod Hubert, bodite veseli, če vam nikoli ne bo treba biti porotnik. Strahotno je, ko vas postavijo pred vprašanje: ali naj ta in ta človek še živi, ali pa ga spravimo na drugi svet. Ko vendar nekdo vedno sedi pred teboj, ponavlja tvojo besedo in ki čaka, da ti sam nekoč prideš tja, in ko je človeku kar naprej v življenju grob takega siromaka pred očmi. Torej ,umor'? Izmed dvanajstorice porotnikov so se štirji res odločili za ,umor'. Potemtakem bi starega Grčar- pa prosimo, da nas kakor dosedaj, tudi še v-naprej podpirajo v delu za ljudsko prosveto. Vojnih, Kar tri praznike bomo imeli o Božiču. Ker vedo, da bi bilo našim, zlasti mladim ljudem ob praznikih le dolgčas, bodo naši vrli igralci priredili na Štefanovo-dne 26. decembra, ob treh popoldne v posojilnični dvorani igro v treh dejanjih »Živega mrtveca sv. večer«. Je to lepa ljudska igra, vzeta iz domačega življenja. Vabimo vse prijatelje lepih iger, da se je sigurno udeležijo. Na svidenje! Vojnik. Dober prijatelj je boljši kot denar! Uči nas, svetuje, pomaga in podpira, kjer le more. Tak dober prijatelj, ki nam tudi bistri um, blaži duha in srce, je lepa, dobra knjiga. Vsako nedeljo si jih lahko izposodite v žup- nijski knjižnici v kaplaniji, in sicer po jutranji sv. maši, po deseti maši in popoldne po večerncah. Vojnik. Naši fantje in dekleta nas nameravajo v novem letu razveseliti z igro »Črni križ pri Hrastovcu«. Istovsebinska povest je izhajala nedavno v našem listu, ki se je vsi bralci gotovo še dobro spominjajo. Hrastnik. V nedeljo dne 10. t, m. je priredilo Društvo sv. Barbare tragično igro iz strašnih turških časov »Mlada Breda«. Vsi igralci so svoje vloge dobro rešili. G. vikarju Zalarju gre hvala kot nadvse spretnemu režiserju. — Pod vodstvom g. Ulaga je zapel cerkveni pevski zbor par narodnih pesmi. Bila je res lepa prireditev, ki je segala vsakemu do srca. Želimo še nadaljnih uspehov. Eamnica. V' četrtek dne 14. decembra je na Jelovcu umrl eden izmed najstarejših in naj-zvestejših naročnikov »Slovenskega gospodarja«, posestnik Lovrenc čiček. Iz Pivole pri Kočah doma, si je tu gori ustanovil zares krasen dom z razgledom po našem rodovitnem hribovju in košatem Pohorju, po Dravski dolini, proti Mariboru in tje doli do Ptuja in do ha-loških vinskih goric. Ves čas je bil blagopokoj-ni vnet zagovornik naših pravic, naš neustrašeni narodni buditelj in voditelj, vsa leta tukajšnjega bivanja občinski odbornik in celih 35 let skrben ključar naše župnijske cerkve sv. Martina. Tretjo adventno nedeljo smo ob velikanski udeležbi župljanov in drugih pospremili njegove telesne ostanke na domače pokopališče. V spremstvu obeh domačih dušnih pastirjev je opravil mrtvaške obrede in mu govoril ganljivo slovo g. prof. msgr. Vreže iz Maribora ter se je prav lepo poslovil tudi domači pevski zbor. Božje Dete naj obilno tolaži potrto vdovo in sinova Lovrenca in Franca, vzgojena v krščansko-narodnem duhu njegovem! Ruše. V izredno velikem številu so Rušani v nedeljo dne 10. t. m., popoldne po večernicah spremljali na zadnjem potu siromaka Ferdi- nanda Jelenko, pri vseh znanega in priljubljenega farovškega hlapca in grobarja Nandla. Njegova življenska pot je žalostna, je pa tudi razveseljiva. Bil je nezakonski otrok revne dekle in rojen v Rušah. Ker nezakonski oče materi ni hotel dati nobene podpore, je mati nesla dete v njegovo hišo in mu ga položila na mizo, češ: »Tvoje je, sam skrbi zanj!« in, odšla v Trst služit. Revna delavka je potem vzela otroka za svojega in ga je izredila. Prave matere ubogi Nandl ni poznal nikoli. Visoko pa je spoštoval svojo krušno mater. Ta je hodila na delo v ruško župnišče in deček jo je spremljal, da je tam dobil jesti. Dobri župnik Wurzer ga je potem, ker nikjer ni imel pravega doma, vzel k sebi za pastirja in tako je prišel mali Nandl s 6. letom v ruško župnišče. Tu je potem ostal do svoje smrti in zvesto služil trem župnikom, najprej kot pastirček, potem kot hlapec in oskrbnik, mnogo let tudi kot ruški grobar. Poznalo ga je staro in mlado. Bil je zelo nadarjen, je rad čital; zato je bil tudi zelo zgovoren in imel za vsako besedo pravi odgovor. Opravljal je razne častne službe pri cerkvi, oskrboval pritrkavanje zvonov, streljanje ob slovesnostih, pozvanjal med slovesnimi sv. mašami, priskrbo-val zelenje za celi trg ob Telovem. Posebno pa je skrbel za drage rajne, okinčal jim s cvetjem in zelenjem grob, z ljubeznijo jih položil v zadnji dom in vneto skrbel za red in snago na pokopališču. Tudi romarji od Sv. Andraža v Slov. goricah so ga dobro poznali, ker jim je vsako leto v gumnu pripravil mehko prenočišče. Zdaj ga ne bo več. Po dolgi bolezni je izdihnil na Marijin praznik. V trumah so ga hodili Rušani kropit na odru v farovški obednici, v dolgih vrstah so ga spremili na zadnji dom. Krsto so nosili in svetili fantje, gosipod župnik pa je ob odprtem grobu slavil njegovo vernost, vdanost, pokorščino, pošte-* nje, zvestobo in spoštovanje do rajnih in je izročil v zahvalo za njegovo ljubezen njegov grob vsem navzočim v oskrbo. Obilne solze sc tekle ob grobu in težko je bilo slovo. Siromak je imel pogreb, kakoršnega nima zlahkoma ruški župan. Daj mu Bog večni miri Gornja Sv. Kungota. Dne 9. t. m. je umrla v tukajšnjem župnišču pobožna Marijina druž-benka in vneta tretjerednica Terezija Marinič, teta tuk. župnika g. Frančiška Magdič. Zadnje tri tedne je vsaki dan prejela sv. obhajilo, zadnje je sprejela na praznik Brezmadežne. V torek smo jo spremljali na zadnji poti. Pogreb je vodil domači g. župnik v družbi treh duhovnikov. V srce segajoče je spregovoril g. svečinski župnik Časi pri odprtem grobu. Naj v miru počiva! Gornja Sv. Kungota. Bogato žetev ima smrt v naši župniji. Dne 12. decembra je umrl nagle smrti občinski ubožec Matija Krajnc; v ©etr-tek dne 14. decembra pa se je na Cajziču pri Roju zvrnil mrtev od kapi zadet Weingerl Iv.j viničar. Marenberg. V 84. letu starosti je umrla no starostni oslabelosti Juiijana Kus, roj. Cene, vdova po čevljarskem mojstru. — Tukajšnja učiteljica gdč. Franja Grom je dodeljena osnovni šoli v Križah pri Tržiču na Kranjskem. — Mraz pri nas ielo hudo pritiska, mislim« pa, da zmrznili ne bomo, ko imamo polno lesa po naših planinah. Sv. Bolfank v Slov. goricah. Poslovanje nove občine je v polnem teku. K Sv. Bolfanku sta bili priključeni katastralni občini Ločič in četa upravna občina Trnovski vrh. Na opetova-ne prošnje in splošno željo občanov v Bišu se je občina Biš izločila iz sreza Maribor ter je sedaj priključena srezu Ptuj. S tem se je ustvaril lep upraven okraj s središčem cerkve, šole in pošte Sv. Bolfank v Slov. gor. Neprimeren pa nam je naziv nove občine, ki se sedaj glasi občina Trnovska vas; upamo, da ja obesili; bilo bi mu, ¡kakor se tako pravi, striženje las, britje, izdiranje zob naenkrat nepotrebna stvar. Toda za obsodbo je treba osem glasov, dvetretjinska večina torej. Tisti štirji glasovi so bili preglasovani in Grčarjeva glava je bila rešena. Oddahnil sem se. — In sedaj je prišlo na vrsto drugo vprašanje: uboj? Ali je ubil Grčar Bianko v jezi, v razburjenosti, v nepremišljenosti? Zopet smo glasovali. Sedem glasov: da! Pet: ne! Za obsodbo je treba osem: da! En ,da'Je še manjkal. Grčar je bil prost. Drgnil sem si roke pod mizo od veselja. Naenkrat pa reče eden porotnikov: ,Prosim, gospod predsednik, zmotil sem se. Vprašanja nisem dobro razumel; hotel sem reči da namesto Tedaj moramo glasovati še enkrat, je odločil predsednik. Takrat pa sem se razjezil in zaradi tistega mojega nastopa bodo seveda prišle še posledice. Trdil sem, da je glasovanje glasova- nje, vsak izmed nas mora ločiti da od ne, sodba da je izrečena. Grčar je prost. Ali veste, kaj se je zgodilo? — Privlekli so na dan sklep sodnega zbora, ki je odločil, naj se glasuje še enkrat. Pri ponovnem glasovanju je bilo osem ,da\ štirji ,ne\ Grčar je bil obdolžen uboja in je bil obsojen na deset let ječe. Oh, gospod Hubert, kaj je človeška pravica? Enemu se zareče, ali pa se mu ne zareče in nekdo drugi je zaradi tega prost, ali pa pride v ječo.« »Deset let. To je grozno za Grčarja,« rečem. »Ne, gospod Hubert, za njega je vseeno, ali dobi dve, ali deset, ali pa petnajst let. Kajti več ko leto dni tako ali tako ne bo živel. Potem bo pa prost. Toda tisti bik, ki se pri glasovanju zareče, ki ne loči da od ne, črnega od belega, tisti bi ostanek kazni moral odsedeti za Grčarja.« Tisti dan, ko mi je Boltežar pripovedoval to vse, se je napil in razbil tri kozarce. Tolikokrat je namreč zakričal: proč z justičnim umorom! (Konec sledi.) tero so imenovali božje meso. Pili so sok kaktusa, se upijanili in opojnost je trpela po več dni. V pijanem zamaknjenju so že stari Azteki plesali, peli in prerokovali. — Misijonarji so proglasili to vero za slabšo kot ljudožrstvo in so dosegli s tem toliko, da so se potegnili njeni privrženci iz javnosti, a popolnoma iztrebiti pa tega verstva ni bilo mogoče. Danes je versko uživanje peyote kaktusa doseglo višek. Naročajte „Nedeljo"! nam merodajne oblasti dovolijo že predlagano ime: Sv. Bolfank v Slov. gor., ker so že vsi tukajšnji uradi istoimenski. — Gospodarska, odnosno denarna kriza nas vedno huje izže-ma. Komaj se danes pri srednjem posestvu toliko prigospodari, da se plačajo davki in še druge nujne obveznosti. Za obutev in obleko pa je že malo ostanka in bo za veliko večino še večje gorje letošnja rana, pa že tako huda zima. Vsaj nekaj še toplejših dni si zelo vsi želimo! — Pogrebov in porok je bilo pred ad-ventom malo. Pokopali smo dobro mamko Marijo Gomilšakovo iz Biša, ki je že dolgo časa, vdana v božjo voljo, prenašala svojo težko zadnjo bolezen. In stari Šuen v Črmli, ki je umrl v 84. letu svoje starosti. Naj v miru počivata! — Poročili pa so se Ivančič Jožef, posestnik in bivši župan iz Trnovske vasi, z Marijo Čučkovo iz istega kraja; Vuk Jožef iz Lo-čiča s Frasovo Lojziko iz Črmlenšaka, in Fra-njc Kranjc iz Črmle z Justo Sužnikovo iz Selc. Naj jim ljubi Bog da v njihovem novem stanu obilo milosti! — Mladina prosvetnega društva naznanja že danes, da se pripravlja pod imenom gasilske čete v Bišu na zgodovinsko dramo »Črni križ pri Hrastovcu«. V nedeljo dne 31. t. m., popoldne vsi v šolo pri Sv. Bolfanku na omenjeno prireditev! — Vsem, ki imajo veselje do lepih knjig, priporočamo za dolge zimske večere, da marljivo posečajo bivšo knjižnico bralnega društva, ki je sedaj cerkvena lastnina. Odprta je vsako nedeljo in praznik po sv. maši in po večernicah. — »Slovenskemu gospodarju« in vsem drugim dobrim listom pa bomo ostali tudi v novem letu zvesti. Prizadevali pa si bomo pridobiti še veliko novih naročnikov za katoliški tisk, ki je dandanes največja velesila na svetu. Več novic pa še sledi po novem letu. Božične in novoletne pozdrave vsem čitateljem in prijateljem »Slov. gospodarja«! Sv. Andraž v Slov. goricah. Še ni dolgo, kar je zatisnil svoje oči veleposestnik v Derbetin-cih g. Alojz Pihler. Zvečer je šel zdrav spat, a drugo jutro pa je bil že mrtev, zadet od srčne kapi. Vsemogočni naj mu bo usmiljen sodnik, domače pa naj tolaži dobri Bog! Sv. Anton v Slov. goricah. Čeprav je pri nas precej naročnikov »Slovenskega gospodarja« (nad 70), se vendar bolj poredkoma sliši kakšen glas z našega prijaznega grička. Dozdevalo bi se mogoče komu, da tukaj živimo življenje velikega zadovoljstva. Pa temu ni tako. Tudi nas tlači gospodarska kriza, da se komaj z največjo silo in pri vsej pridnosti vzdržuje kmet in sploh posestnik na površju, s katerega pada vedno globlje v dolgove. K tem nadlogam se pridružuje slabo časopisje, ki je v kvar krščanski morali po naših slovenskih domovih, Ni čuda, če današnja mladina zajde nt. napačna pota. Mladina, ki je ni zajela Marijina družba, katera je obhajala letos 301etnico svojega obstoja, se je vendar pridno udejstvovala v prosvetnem društvu. Ob začetku šolskega leta smo si ustanovili odbor in župnijski svet Katoliške ak cije, ki s svojim laičnim delom pomaga domačima dušnima pastirjema razširjati pošteno in Bogu prijetno življenje med vse stanove antonjevške župnije. Pod okriljem KA se je na praznik Kristusa Kralja ustanovil tudi fantovski odsek, ki vabi vse poštene fante, da pristopijo k ustanovi, katera pospešuje zmago Kristusa Kralja. Sv. Barbara v Slov. goricah. Z letošnjo letino smo malo zadovoljni. Sadja ni bilo, vsled iega trpimo pomanjkanje na dinarčkih. — V Zgornji Koreni se je poročila Pepca Žmauc z Alojzijem Krambergerjem iz Gočove. Imenovana je bila pridna igralka na našem odru. — V Zimici je umrl Martin Senekovič, oče sres-kega načelnika za Maribor levi breg. Bajni je bil vzoren gospodar. Naj mu bo žemljica lahka! — Bliža se novo leto. Treba bo obnoviti naročnino za našega starega prijatelja »Slov. gospodarja«! Vsem čitateljem želi dopisnik srečen in .vesel Božič in Novo leto, vsem naročnikom pa v novem letu vse najboljše! Sv. Martin pri Vurhergu. Pred adventom smo imeli sv. mis-ijon, ki so ga vodili čč. gg. j misijonarji iz Celja. Duhovno so prenovili skoraj celo župnijo, za kar smo jim od srca hva-| ležni; hvaležni smo tudi našemu g. župniku | za vso skrb, ki jo ima za dobrobit žui/.janov. j — Preteklo jesen je bilo pri nas precej porok; i kar 8 parov so oklicali eno nedeljo. Dal Bog | vsem obilo sreče! — V Ciglencah je umrl do-! bri posestnik in kovač Anton Pihler, Bajni je i bil za vse dobro vnet, naročnik naših listov. ; G. župnik mu je govoril lepe poslovilne besede. Počivaj v miru, dragi prijatelj! Dornava pri Ptuju. Ni. dolgo, odkar smo spremili k večnemu počitku Hanželič Lizo iz Dornave. Dne 8. decembra, na Marijin praznik, so se zopet oglasili zvonovi iz cerkvenih lin ter naznanjali tužno vest, da je za zmiraj preminul preblagi oče, veleposestnik Toplak Franc iz Domove. Star je bil 93 let. Šel je za svojo ženo, katera ga je že zapustila pred šestimi leti. Bil je vzoren krščanski mož in tudi dolgoletni naročnik »Slovenskega gospodarja«. Velika množina znancev, prijateljev in sorodnikov ga je spremila na njegovi zadnji poti. Ob odprtem grobu mu je govoril prisrčne poslovilne besede č. g. pater Pavel. Blagi rajni, naj ti bo žemljica lahka, sveti naj ti večna luč! Ljutomer. »Slovenskega gospodarja« smo ta teden poslali nekaterim naslovom na ogled, v prepričanju, da ga bodo v prihodnjem letu naročili. »Slovenski gospodar« je naš najstarejši katoliški tednik za kmetsko ljudstvo. Vse ti bo prinesel: politične novice od doma in iz sveta, zanimivosti, gospodarske članke in še povesti. Opozarjamo zlasti na roman »Kruci«. ki bo izhajal vse leto in se godi na Murskem polju, v okolici Ljutomera. Tudi iz Ljutomera bo prinašal stalne dopise. Naj bi ne bilo naše kmetske hiše, ki bi za zimske večere ne imeli »Slovenskega gospodarja«. Polenšak pri Ptuju. Ostra zima in sneg sta tudi dopisnika »Slovenskega gospodarja« napodila za toplo peč, kjer je malo zadremal in poštudiral, kaj naj poroča v ta priljubljeni nam list. Najprvo se bo spomnil vseh »srečnih«, ki so to jesen smuknili v zakonski jarem. Po brhko dekle, tja' k Sv. Marku, jo je mahnil Kranjc Ivan, zidar iz Lasigovec, ter pripeljal za gospodinjo svojega doma Galun Apolonijo iz Prvenc. Naš novi šolski sluga Golob Ivan je poročil pridno deklo Micko Minih, rodom iz bratske nam Hrvatske. Čez plot farne meje je pokukal in šel gospodarit na Bojh-tovo posestvo v Bucmancih naš dolgoletni cerkveni zastavonoša Potočnik Anton iz Polenee. Vzel si je za družico v življenju vdovo Liziko Šulak. Bil je priden in delaven fant, vnet za vse dobro. Rad je pomagal pri vseh delih za lepoto in okras cerkve, kakor tudi pri postavitvah slavolokov ob raznih svečanih prilikah. Običajni telovski oltar občine Polenti je bil navadno vsako leto njegovo delo. V tem oziru ga bomo težko pogrešali. Tudi med naš cerkveni pevski zbor je vsekana vrzel. Omo-žila se je pevka in pridna članica Marijine družbe Veronika Vršič iz Polenee in odšla s svojim možem Ignac Severjem, orožnikom, v daljne črnogorske kraje. Vsem tem novim parom želimo zvrhano mero sreče in blagoslova iz nebes! — V večnost so odšli trije: Koncem novembra so našli v hiši mrtvo Marijo Cvet* ko, zasebnico na Polenšaku, ki je umrla v starosti nad 60 let. Najbrž jo je zadela srčna kap. Dne 12. decembra smo pokopali Kovačec Lovrenca iz Hlaponec. Podlegel je hudi bol-lezni, želodčnemu raku, v starosti 57 let. Komaj se je zaprl ta grob, že se je odprl nov in svež, v katerega smo položili dne 16. t. m. telesne ostanke Muhič Jožefa, posestn.ka iz Lasigovec. Bil je pošten mož, stalni naročnik in čitatelj »Slovenskega gospodarja« in ob volitvah vedno v naših vrstah. Neozdravljiva naduha ga je položila v rani grob v starosti 63 let. Vsem naj sveti večna luč! — Kaj pa ti, dragi »Slovenski gospodar«, ali boš mogel še prihajati v hiše, -v katere si doeedaj? Upamo, da! In še več! Želeli bi- da bi dobil mesta v sleherno hišo naše župnije. No, kadar ne bomo več imeli, kot teh 32 dinarjev, ki jih damo za »Slovenskega gospodarja«, potem se goj tovo ne bomo rešili s temi par dinarji gospodarskega poloma in vseobče denarne krize. Naš list obljublja polenskim naročnikom, da bo tudi prihodnje leto prinašal vesele in žalostne novice iz našega kraja in vas zato radostno vabi v svoj veliki krog poštenih naročnikov in čitateljev! Sv. Barbara v Halozah. Poročila se je tukaj pred kratkim vrla mladenka, članica Marijine družbe, Marija Jerenec v Gradiščah, z vrlim mladeničem Mihaelom Bakuš; oba sta iz ugledne krščanske hiše. Naše pevke so njima zapele za zakonski stan primerno pesem Ostale Marijine družbenice njima želimo mnogo sreče in blagoslova božjega! Gostije se je udeležil tudi g. Kosi in g. Franc Gnilšek, ki sta nabrala lepo svoto za šolarsko kuhinjo, kakor tudi za gospodinjski tečaj pri Sv. Barbari v Halozah. — Vina imamo še nekoliko, ki se ga prodava po 3—4 Din liter. Zimo imamo hudo, tako da težko zahajamo k zornicam, primanjkuje tople obleke. Ljudje umirajo na gosto, po dva mrliča naenkrat. Mozirje Čebelarska podružnica v Mozirju ima svoj drugi redni občni zbor v nedeljo dne 24. t. m., po jutranji sv. maši v cerkveni hiši v Mozirju. Ljubečna pri Celju. Potihnilo je cviljenje sa-mokolnic po naših jamah in tovarniške sirene na opekarnah gg. Sodina in Sveteca molčijo. Le dva nova tovorna avtomobila g. Sodina dr-čita neprestano po cesti, da spravita od nas grmade opeke, ki smo jo napravili poleti. Že prav, samo da bi nam še navozila denarja kak kup, katerega nam pač manjka, kakor vsem in povsod. Šmarje pri Jelšah. Po strašno mokrem poletju in jeseni nas je objela zelo huda zima in zaveznil visok sneg. Na peči smo najrajši ali pa pri peči temu času primerna dela opravljamo ter se na božič pripravljamo. Srečni oni, ki imajo drv zadosti, pa močne čevlje in toplo obleko. — Novic imam mnogo, pa le par jih povem za božični večer. Znanega spretnega zidarja Maksa Veber je zadela srčna kap, ko se je z golašem krepčal; pokopali smo ga dne 1. decembra. K večnemu počitku smo na našem pokopališču položili tudi telesne ostanke arti-! lerijskega narednika v Slov. Bistrici Josipa Pogorevc. — Za srezkega načelnika požarne brambe smo si izbrali g. Jožefa Drobne. — Gospa nesreča se je bila zglasila pri Voukovih na Bobovem in je pri podiranju dreves očetu glavo močno poškodovala ter sinu nogo nad kolenom zlomila; zdravita se doma. Vsi njuni znanci in prijatelji jima želimo kmalu popolno okrevanje, dobri hiši pa, da se je vselej iz-ogiblje nesreča. — Za božični večer so našim staršem in otrokom na prižnici naznanili veliko veselje, namreč sprejem nad 200 malih naših ljubljencev v Marijin vrtec. Se že vsi tlobromisleči veselimo tega dogodka in težko pričakujemo popoldan letošnje četrte advent-ne nedelje. V miru božjem in svetem veselju zavživajmo božične praznike in prosimo Boga, da nam srečno in blagoslovljeno novo leto podarit Velikikamen. Vendar dobimo že enkrat tako zaželjeno cesto Velikikamen—Senovo. Začetek dela takoj po novem letu, če ne bo prehude zime. Stvar je socijalno zelo važna, ker bo prenehala brezposelnost, ki muči toliko delavcev na Senovem, Velikem kamnu in Mrč-nih selih, ki bi radi delali in zaslužili. Ravno teko bodo zaslflžili tudi vozniki-kmeti, da bo-. Manjši zneski se lahko vpošljejo tudi v znam kali - Upravništvo odgovarja na rnzna vprašanja sunio takrat, ako je priložena znam ka za 2 Din za odgovor Upravništvo. Za živinorejce neobhodno , potrebno Teža-kovo olje za živino se dobi samo pri tvrdki M. Težak, Zagreb, Gunduličeva 13. — V ročkah od 5 kg za 100 Din po ročki s plačano poštnino. 1215 Svinjske kože kupuje vedno po najvišji ceni trg. F. Senčar, £1. Nedelja in Ljutomer, 1221 OGLASI v „Slov. gospodarju" imajo najboljši uspeh! P' f i t i \ Hranilnica Drai centrala: mrmrn v iaslni novi palači na oglu nasproti pošte, pref Julnošla- Gosposhe-siovenshe ulice. ms fcrsfta Hranilnica. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. Jaslice. V vsaki krščanski hiši imajo za Božič jaslice. Že narejene, iz papirja ali lesa, okusno izdelane, kakor tudi na polah za izrezavanje, samo ovčke, posamezne kpce itd. so v veliki izberi na zalogi V prodajalnah Tiskarne sv. Cirila. Božični nakit. Kdor le more, poleg jaslic napravi tudi božično drevesce. Okraske za božično drevesce, lasce, aneg, girlande, svečice, čudežne svečice, papir za ovijanje sladkorčkov itd., vse dobite pri nas! Papirne rože. Po zimi pa rožice ne cveto, zato jih napravljamo iz papirja, ki ga kupujemo v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila, posebno poceni svileni papir, krep-papir, listje, žice, slikani papir. Pozdravi in darila. Prav je, da pošljete za Božič pozdrave in da darujete domačim in znancem razna darila. Vse potrebno kot: razglednice, božično in novoletne, pisemske mape in kasete, albume, spominske knjige, pisalne garniture, povestne, znanstvene in nabožne knjige, kipe, slike, vse, kar pač želi kdo darovati, naj kupi v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila. Vesele božične praznike in srečno Novo leto 1934 12il želi vsem svojim cenjenim od- jemalcem in se nadalje priporoča FRM STRUPI. Celje, Kralj a Petra cesta - veletrgovina s steklom in porcelanom. Poceni kupujete, kar ¡e splošno znano v proda« jalnah Tiskarne sv. Cirila v Mariboru, Koroška c.5. Aleksandr.c.G, Kr.Petratrg4 Domača eleklrolrgovina Kari Florjane!c Glavni trg 23 Maribor Glavni trgr 23 (na velikem sadnem trgu) nudi svojo veliko zalogo žarnic, svetilk, elektromaterijala itd. po zelo nizkih cenah. — Zadruge in trgovci imajo pri večjem odjemu popust. 1126 §tanovain|ska oprema Mar£i>or, Gosposka ulica 3@ preproge, linoleji, zavese, blago za zave« se, blago za pohištvo, odeje, prevleke za postelje, posteljno perje in gosje perje, tapetništvo, železno pohištvo in iz mec& Ceniki se pošiljajo brezplačno. 1232 Znižane cene. Želim vsem mojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in zastopnikom vesele božična praznike, ravno tako tudi želim prav veselo, srečno in dobro novo leto 1934 in se Vam za naprej priporočam z odličnim spoštovanjem 1263 IVAN HAJNY, MARIBOR, Zrinjskega trg 6 II. Širile „Slov. gospodarta"! S^ni posojilnica v regisirovana zadruga z neomejeno zavezo u novi lastni poleči no oslu Kralja Petro ceste in Vodniliaue ulice Sprejema hranilne vloge in jih ■ •■ .-. obrestnje najbolje .•■ .-. Denar je pri niei naložen po-.. pol no m a varno. .•. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hi§ nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim pre-• • ••■ m oženjem! .•. v Tiskar: Tiskarna sv Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Ilrovatln v Mariboru. e= Urednik: Januš Goleč, novinar y Mariboru, e» Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Ilrastelj v Mariboru. / &!"7! "!! !("!!"!!""!!! !!"+" "" !!""!" !"!"*"!! 0223000100000204100801020201020110001001230100010101010106010201020102060405050009020101020100000201000102020100020102010201020102010202000001000132000708020100010001010201020100080000010101000101020501000604101101000110091010530102000001000100 Januš Goleč: Moč sv. noči. Je tajko na tem ljubem svetu, da rodi v kmečkem življenju starostna trma mnogo gorja, še več pa mladostna domišljavost ter neubogljivost. Pri Pučkovih v Dobravi je fclepal stari vdovec Lukuš preko 60 let in še vedno ni hotel dati iz rok gospodarskih vajeti sinu edincu, ker tri hčere je že bil davno omožil. Stari je zahteval, da naj mu bo snaha Pelujnsekova Nežika, sin ,Tanža je tiščal za Brinjarjevo Ciliko. Ni se upognila mladostna neubogljivost, I prodrla je starčeva trma. Ženila sta iz jeze ter kljubosti stari in mladi Pucko. Eden kot vdovec na svoj grunt; drugi v kočo, saj Brinjar ni mogel odstopiti pri kopici osmero otrok več nego razku-štrano streho. Oba sta trdila, da gre za ljubezen; v resnici je šlo za obojestransko trmo. Stari Lukuš se je pomlajal vidno pri mladi drugi ženki; Janžeta je spodjedalo garanje za vsakdanji kruh, pri obilnem delu celo pomanjkanje ifl k celotnemu zlu se je še pridružilo neprestano sovraštvo do četa, ki mu je izmaknil nalašč izpred ust zanj pripravljeno — polno skledo. V oni, danes tolikanj hvalisani predvojni dobi, je bila tudi trda za kruh in cvenk v žepu. Kočarji in dninarji so gledali preko mej rajne Avstrije, da bi si odščipnili kje tamkaj s krvavimi žulji in s stradajočim štedenjem večjo drobtino kruha zase in družino. Krep-kejše delovne moči so silile v rudokope v Nemčijo, preko morja v Združene ameriške države ter v Argentino. Pravi družinski očetje so si pritrgovali v tujini od ust, da so podprli domače bajte s par desetaki; lahkomiselna vretena so potila v nemški rudniški jami krvavi pot, doma pa popivala iz namišljene ba-harije na dober zaslužek in pitala ženo ter deco z batino! Puckov Janža je sprevidel pod razte-penim krovom, katerega mu je podaril siromašni tast, da si ne bo ohladil njegov stari pet pri mladi ženi in zvrhani skledi še bogznaj kedaj. Mogoče bo celo zapustil po smrti v starostni zaslepljenosti vse ženi, ki mu streže in bo porinil njega za zmiraj ob stran s kako malenkostjo. Videl je iz Vestfalske se vrnule dobre ter slabe. Oboji so trdili, da je med Nemci boljši in tečnejši zaslužek nego doma. Še on je povezal culo in se je odpeljal s trebuhom za kruhom, da bi jezil starega in vsaj pokrpal svojo ko-i čuro. Zatonilo je ik božji »gnadi« nekaj let. Janža je postal rudar na Prajzerskem, kakor so tedaj nazivali glavne nemške premogovnike. Vračal se je po parkrat na leto in se je res poznalo na njegovi bajti ter družini, da niso zastonj njegove podzemeljske muke in srage. Starega Pučka je bičala v sinovi odsotnosti pošteno usoda telesnega peša-nja in na starost — mlade žene. Resni sosedi so mu nosili na nos, da to, kar zapravlja njegova_ ljuba Julka z mlajšimi, bi lahko lajšalo življensko breme Janžetu, ki ni zapravljivec, a ga le tepejo po petah ljudska vrata. Resni prepiri med starikavim panjem in mladostno lahkoživko so bili pri Pučkovih prav pogosto v gostih. Ta trma — trma, ki se zarije v priletnega človeka z vsemi močmi, ni dopustila Lukušu, da bi bil zapodil od hiše vlačugo in poklical na dom edinca, za fcojega dobrobit sta se pehala on in njegova blaga prva žena do starosti. Da, da, ko bi se mu bil približal Janža ob priliki kakega po-vratka iz tujine z lepo besedo, bi bilo že vse sinovo in stari samo prevžitkar. A lepa beseda je tolikokrat konj, kar bi ne smelo biti in tako je bilo žalibog pri obeh Puckih. Stari je naravnost hrepenel po sinu; sin je sovražil vedno bolj očeta in bi bil strosil dušo iz njega, da sta se sestala kje na samoti! V očigled prevelikemu navalu delavskih moči iz vseh mogočih krajev je pričel tudi nemški kapital striči ter krčiti rudarjem mezde. Če si tudi vlekel liki nema živina, si jedva prifkoparil za prehrano ter obleko, s pošiljkami na dom je bilo pri kraju. Janža se je uve-ril, da mu ne bo rodila tujina grunta in bo ostal celo življenje kajšler ter dninar po krivdi in trmi lastnega očeta! Sin pri najboljših letih krvave žulje in od rudarskega dela upognjen hrbet; oče v visokih letih na dobičkanosni posesti z lahkomiselno ženščino, ki je v pohujšanje celi župniji! Ob takem ter podobnem razglabljanju je prisegel Janža, da bo napravil konec neznosnemu stanju! Vrnil se je na božični post v temi in neopaženo. Staremu je nameraval pod-kuriti za Božič, da ga bo pomnil preko praga smrti. Družina in domačini ga domnevajo na tujem. Baš- to noč je najugodnejša prilika, da se osveti stari grči, katero bo razbila samo — smrt! Skril se je v občinsko parmo na gmajni, odkoder je lepo videl na dom. Še enkrat je vse dobro pretuhlal, na katero streho bo posadil starcu rdečega petelina in kod se bo odplazil, ko bo cela fara pri polnočnici. Celotni maščevalni načrt je imel napeljan kot na žnori, za katepo je bilo treba samo potegniti po odbitju ure samote in tišine na — sveto noč. Polnočni zvon iz temnih lin, koliko svetega miru, sprave ter pretresljive miline je vsako leto v tvojem glasu! Kar pretreslo je Janžeta po vsem telesu v občinski parmi na gmajni, ko se je oglašalo prvo vabilo iz farnega zvonika k polnočni službi božji. Koj prvi udarci bronastega pozdrava so razrinili po njegovi duši pohlep po maščevalnosti in so mu priklenkali v spomin srečne — mladostne božiče. On — Pučkov edinec je sestavljal na sveti večer v kot jaslice, oče mu je dajal s peči navodila in mati je imela opravka z ženskami v kuhinji. Jaslice gotove ter v lučkah, rožni venec od-rnoljen, vsi so brzeli presrečnih lic k polnočnici. Doma sta ostala za varuha stara dekla ter hlapec. Prelepi, da najlepši božični — mladostni spomini, rajali so eden za drugim v Janžeto-vem srcu in so izpolnili s svojim nedolžnim plesom celo uro — —.V spomine na presrečno božično noč na kmetih je zaklenkal še enkrat v Jan-žetovo dušo farni zvon in mu šepetal tako milo: Pridi tudi danes, saj božična noč ni samo za mladino, tudi za odrasle in celo za sajaste duše s peklensko zlobnimi nakanami! Rudar Pučkov Janža se sam ni prav zavedel, zakaj, kedaj in kako je kar naenkrat ostavil samotno občinsko parmo na gmajni. Stopil je v do zadnje lučice razsvetljeni hram božji, .krenil brez pomisleka proti očetovemu sedežu, ki je bil prazen ter kakor nalašč pripravljen zanj. Cela cerkev — njegovi sorojaki in tovariši je zapela domače, nepopisno globoko segajoče — slovenske o tihi ter blaženi oči, o an-kelskem petju po širjavi in o rojstvu Deteta, ki je priklicalo zopet na svet božjo slavo in nebeški mir dobrovolj-nim ljudem ... Janža je poslušal, požiral domačo pesem, pel sam in bil pri polnočni službi božji s pobožnim srcem, kakor že nekaj let ne!. Tudi po polnočnici je še prepevala cerkev in naravost prestrašil se je Janža, ko ga jc pocuknil cerkovnik za rokav in mu namignil h g. župniku v žagred. * S starim gospodom sta si segla v roke kot učitelj in učcnec. Zvedel je iz njegovih ust, da je z očetom pri kraju. Župnik mu je pisal pred dnevi v Nemčijo, da je popravil stari Lukuš črno na belem, kolikor je zagrešil nad sinom. Izrecna očetova želja je, da še vidi edinca pred spokorjenim zaključkom življenja. Mladega Pučka je zgrešilo duhovnikovo pisanje, prišel je sam in po kaj---? S fajmoštrom je stopil v župnišče, kjer je čul, kako je očetova zadnja volja, da postane on gospodar na Pučko-vini in ga blagoslavlja oče v duhu, če ga ne bo mogel osebno--- Debele solze kesanja, hvaležnosti, očitkov in trdih sklepov poboljšanja so trkljale po od večletnega sovraštva razbrzdanem Janžetovem obraza, ko je čital g. župnik oporoko. Gospod je spravil po prečitanju testament sprave med očetom in sinom. Opozoril ga je še, da bo najlepše zanj in spodbudno za celo župnijo, če bo spremljal on kot sin koj po zgodnji sv. maši župnika s sv. popotnico k očetu. Stari je ob robu življenske poti in si je poželel zadnji Božič z Gospodom v srcu. Janža je ostal po polnoči v farovžu. Pokleknil je po zorni maši k obhajilni mizi, predno je prijel z levico za sve-tiljko, z desnico za zvonček ter kazal z lučjo in z zvončkanjem pot nebeškemu Detetu, 'ki se je ^pustilo to" noč nad Dobravo, da Je spravilo očeta in sina ter odpoklicalo slednjega od zločina požiga — lastnega doma! Gospod je govoril iz oči umirajočega očeta in iz srca vrnulega sina pri objemu na božično jutro po več letih in pri zagotovilu s solzami, da je in ostane vez med roditeljem in otrokom sveta in vsajena od Stvarnika! Kdor to vez trga, ali jo celo raztrga, nosi krivdo sam, ker ne posluša glasu ■v surovost in bila prepričana, da plava visoko nad drugimi. Da bo obeležena Preglejeva slika točno ter jasno, bodi povedano: Pepa je bil uprav v slovenskem smislu eden onih številnih liberalcev ali na-prednjakov, katerim je bil nekak živ-ljenslci cilj: smešenje Boga ter Cerkve in klevetanje duhovščine. Glejte, takle prosvitljenec naenkrat poklekne med otročjad pri glavnem oltarju, kleče premoli celo sveto mašo in prejme sv. obhajilo! Pri pogledu na očitnega spokornika Pepiča se je vse čudilo, spraševalo: Odkod, zakaj in povrh še kar čez noč, ko ni bilo tedaj ne na hrvatski in ne na štajerski strani sv. misijona ali večjega božjepotnega romanja? Pepič je čutil radovednost sorojakov na dno duše, a molčal o vzroku preokre-nitve na pravo pot. Z vzgledom, ki je deloval stokrat bolj nego najbolj ognjevita misijonska pridiga, je hotel dokazati, da je in bo ostalo njegovo poboljšanje trajno. Bog je tudi blagoslovil vidno Pregle-jevo spreobrnjenje. Poprej je delal in zaslužek sproti zapravljal; sedaj je ostajal sad njegovega dela doma v družini ter se razcvital v ljubezni do žene in v rastočem imetju. Zatonila so leta, predno je potegnil eden od Zagorcev slučajno za pravi konec Preglejevega vozla. Mrkšev Halič iz Puš je letal kot mešetar za boljšo vin- sko kapljico po znanem vinorodnem Virštajnu. Po virštajnskih goricah so ga spraševali, če še živi oni zaviškasti Hrvat Pepič, katerega je otel čudežno slaboten in nedolžen otrok gotove — strašne smrti. Že tudi pokojni Mrkšev Hala je znal povedati tole: Klepar Pepa iz Plaviča preko Sotle je pritrjeval nove strešne žlebe na precej visoko vilo vinograda g. Tomšiča v Virštajnu. Pri dobri pijači in postrežbi se je pomudil pri gostoljubnem gospodarju dalje, nego je bilo potrebno radi dela. Preglej je Preglej in povrh še Pepič, je pač postavil rušt ali ogredje krog visokega poslopja za pritrditev žlebov površno v dobri veri, da njega bo že držalo. Na jesen se je mudil Pepa v Virštajnu in je imel nekega popoldne opravka ob strehi pročelja vile nad brajdami in na najvišjem mestu. Kratki, a močni nalivi so ga prekinjali ono popoldne pri delu, katerega je namenil končati proti večeru, da bosta obhajala z gospodarjem »li-kof«. Pepa se je vlekel po dolgi lestvi na vrh ogredja, stari Tomšič je odco-kotal po vsled dežja slinasti ilovici v Olimje po meso in tobak. Komaj je prestopil iklepar z lestve na rušt, so se pc dežju zrahljani visoki podporniki sumljivo zagugali. Dokler je stal na sredini zgornje deske, je bila gugalnica uravnotežena. Pa Pepič Preglej je že visel tolikokrat za vrv z najbolj visokega zvonika, a ni se bal. Izpod podstrešja boljšega vinskega hrama bi naj utekel kot zajec! Ni se zmenil za svareče poziba-vanje ogredja. Posel ga je zval iz sredine proti desni k zadnjemu kavlju, katerega je hotel očuvati s pločevino proti rjavenju. Prestavil je nogo samo enkrat in že se je nagnilo za njim visoko ogredje. Jedva je hlastnil po toliko du-haprisotnosti, da se je obdržal z obema rokama za žleb ter oni zadnji kavelj in že se je zrušilo pod njim podporno hlo-dovje in osmeknilo seboj tudi lestvo. Cela ogrodna ropotija se je razletela po vinogradu. Dolgi in precej težki Pepa jr obvisel za žleb in kavelj med ostrešjen Januš Goleč: Provizor. Nikdo ni znal, odkod je prišel in kaj je pravzaprav bil. Oprijel se ga je naziv »provizor« (oskrbnik). Kmalu za tem, ko je bil prodan grad »Naš Tabor« nad Deseničem v hrvatskem Zagorju (zibelka Veronike Desfiniške) za 190 goldinarjev, s3 je raznesla med Zagor-ci vest, da ga je kupil provizor. Prijazen, srednje velik, v najboljših letih in že na zunaj prikupljiv gospod, je postal obče znan kot provizor. Nobeden ni vpraševal po njegovem krstnem imenu ter priimku, vsak se je zadovoljil s provizor jem in s tem je bilo hrvatskim kumekom vse povedano ter označeno. Glavno je bilo: g. provizor se je razgovarjal najrajši s seljaki, popival z njimi, plesal in zabavljal na gospodo, da so ga poslušali možakarji z ušesi, usti in z migajočimi mustačami. Denarja je imel kot toče. Večkrat je odprl polno listnico pred veselo kmeč- ko družbo. Siromakom zagorskim so se kar obešale oči na lepe petake ter desetake, saj večjih bankovcev niti poznali niso. Take predstave z ogledom papirnatega denarja je zaključil pogostokrat provizor s tem, da je porazdelil med najbolj potrebne vse do zadnjega petaka. Pijačo zabadav, zabavo, pridigo, privlačnejšo nego v cerkvi, in še denar, kdo bi ne gorel spoštovanja, ljubezni in navdušenja za gospona provizorja. Še na grad so smeli z njim njegovi najožji prijatelji — muzikanti Jura-čeki. Ob priliki zimskih gostij so raznesli godci po zagorski in štajerski strani, da g. provizor nikakor ni brez posla. Povsod po starem gradu, kamorkoli pogledaš, vidiš nagačene živali, ptiče, kače, rogovje itd. Konjederski posel gačenja živali od največji zveri do miši je dnevna zaposlitev gospoda provizorja in s tem zasluži tako na debelo. Pred vhodom na glavno stopnišče stoji na zadnjih nogah kot velik moški nagačena medvedka. Medved je pa še živ ter na težki verigi tik za vhodom na dvorišče. Provizorju liže kosmatin v slepi pokorščini roke, se vzpenja po njem in celo poklekne na povelje. Nad vsakim tujcem godrnja ter renči. Brez provizorja je radi medvedje mrcine izključen vsak dostop v grad. Zver j boljši čuvaj gospodarja ter gradu neg> 30 oboroženih hlapcev. Bazven nro^;-zorja in medveda ni v celem gradu žive duše. Kuha ter pospravlja gospoi sam. Takole samotarenje brez žene otrok in sploh brez vsake družbe v vc likem gradu se je zdelo radovednih goslačem Juračekom čudno. Nikdo <= ni drznil dotakniti provizorja z vprašanjem: Zakaj kot veseljak samotari v gradu in si ne privošči pri tolikem bogastvu niti izdatkov za postrežnico. I\p eni strani rajanje s siromaki po krčmah ter obilica bogastva; na drugi skrivnostno puščavniško životarenje na starem gradu je odevalo g. provizorja z nečem, česar se je bal navaden seljak, pa se niti namigniti ni upal nikdo na ter brajdami. Nad glavo neskončno nebo in pod seboj brajde z zaostrenim ko-Ijem. Če popustita žleb in kavelj, se bo nasadil na kolce in umiral počasi ter mučno kot Kristus na križu. Take in enake misli so spreletavale sicer ne-plašljivega Pepiča, ko mu je pošepnila že pojemajoča moč v rokah, da niso ustvarjene za držalo med nebom in zemljo. Bogznaj kedaj se zna vrniti gospodar, ki bi mu edini lahko pristavil dolgo lestvo in ga otel sigurne smrti. V brezupnem položaju je uprl Pepa oči proti nebu z božjim prestolom, katerega je preziral ter smešil v življenju. Pod seboj je zagledal pekel grozovite smrti! Kaj mu je preostalo druzega, če ne Maj-ka božja Bistriška. Trenutno ga je prešinilo ter prevzelo zaupanje v Marijino pomoč v največji sili in v zadnjih trenutkih. Zbral je vse moči in kriknil z glasom s smrtjo se borečega: »Marija! --Pomagajte!« Krik je zletel preko vrhov v grabe, odjeknil v praznino od par strani in se razgubil, kakor bi ne bil odposlan s poslednjimi močmi---. Žleb in kavelj sta se že pripogibala pod težo navzdol in grozila vsak hip z utrganjem in s strašno pogibeljo---. Pepiča je oblival smrtni znoj in je iskal komaj polglasno ter v šepetu pomoči pri Mariji Bistriški... Boke so se mu tresle od napora, kavelj je že bil domala zravnan in tedaj se oglasi spodaj pod brajdami nežen otroški glasek: »Stric, prislonil bom lestvo.« Fantek, ki je tičal v prvih hlačkah, se je spravil nad dolgo ter težko lestvo, ki je bila za dvoje krepkih — moških rok. Iznad opolzke ilovice se je pričela lestva dvigati pod rokami otroka in je prilezla čudežno obupanemu pod noge. Pepič, začutivši pod seboj oporo, je stopil trdno na klin in se oddahnil globoko. Z obema rokama se je oklenil lestve, zbral že razbežane moči in bil že tedaj uverjen, da mu je poslala pomoč Marija Bistriška. Z molitvico najtoplejše zahvale v srcu in na ustnicah se je spuščal počasi navzdol, da bi objel rešilnega angela v podobi otroka. Ko je skrivnost. Da bi bile provizorja izplačale v življenju in ga natirale v prostovoljno samoto ženske, tega ni mogel trditi nobeden. Vsakdo je že videl na lastne oči, kako se je g. provizor raz-govarjal z deklinami, jih napajal, plesal z njimi in nekateri so celo zagotavljali, da ima na več koncih ljubezenske španovije. Le to je bila pač istina, da ni nikoli vabil ženskega spola seboj v grad. Za njegovega bivanja v Našem Taboru ni prestopila niti ena Evina potomka grajskega praga. Razmotrivanja d samotarskem bivanju v prostornem gradu so zaključevali dobri kumeki z obče veljavnim geslom: Vsacega človeka se drži kaka posebnost. Tako tudi radodarni in v družbi vsikdar veseli provizor ni brez nje. Smelo ter upravičeno trdim, da je bila pred 40 leti osebnost g. provizorja po Zagorju zagonetka; a njegova beseda je veljala siromašnemu svetu več nego ikofova ter banova. stopil na tla in se ozrl po fantku, nikjer žive duše---. Hipno se mu je zazdelo, da je dosanjal doživljaj smrtnega strahu in odrešenja, pa mu je obvisel pogled na porušenem ogredju ter ga poučil o prebridki in čudežno prestani istini! Otroka, onega dečka, ki mu je pristavil lestvo, nikjer in — nikjer! Zgrudil se je Preglejev Pepič na mokra tla in prisegel poboljšanje za celo življenje. Tudi gospodarju Tomšiču je bila in ostala uganka: Čigav bi naj bil dečko in odkod bi naj bil pritekel na samo en klic? Približno tako je tolmačil spreobrnjenje Preglejevega Pepiča Mrkšev Mihal. Preglej sam je molčal, kedaj in na kak način je postal dosmrtni dolžnik Majke božje Bistriške. Njegova glasno pridigu-joča bogoljubna dejanja so kazala vsem, ki so poznali Pregleja prej ter pozneje, kako nerazumljiva in čudovita so pota božje previdnosti. * Januš Goleč; Zanohtana nevesta. Podhrustnikov Hizl na Radiu pod Remšnikom se je spomnil po četrtem križu, da je pravzaprav sam na lepem posestvu, katerega ne bo imel komu zapustiti. Po zavesti samote in po temeljitem razmišljanju, katera bi mu utegnila prepoditi osamljenost, je obtičal ne baš daleč od svojega imanja pri Breznikovi Jerčki. Dekle brhko ter za visoki Radi glede zunanje prikupljivo-sti — cvetka planinka. Da je Hizl tnalo neobtesano, na to ni pomislil ženin. Kar v coklah je odklopotal do starega Breznika. Kupčija za »šikano« Jerčko je bila sklenjena kmalu. Podhrustnik ni imel dolgov, ne izplačil na sodediče, so pač rekli očka Breznik: »No — ja« in mati: »Jerčka tudi ne bo prišla praznih rok« in barantije je bilo konec. Hizl je postal ženin, Jerčka nevesta! Za ljudsko ob- V občudovanje da — v oboževanje g. provizorja je buknila vest: Hrvatsko Zagorje je preplavljeno s ponarejenimi petaki, desetaki in stotaki. Tako so razglašali biležniki in žandarji ter stikali za krivcem. Zagorske kočarje je presneto malo brigalo, ali krožijo med gospodo pravi ali ponarejeni bankovci, saj pri njih se nista držala niti groš ter krajcer, kaj šele kaj bolj debelega. Kmet pa, bodisi hrvatski ali katerikoli, ni in ne bo razumel, da bi grešil ponarejevalec denarja zoper državo in da bi bil goljuf ter izmeček človeštva, ki spada v ječo! Govorilo se je tedaj od zgoraj navzdol, da ima oblast na muhi deseni-škega provizorja, ki bi naj bil v očeh gospode oče ničvrednega papirnatega denarja. Orožniki so povpraševali po selih, kaj bi bilo s provizorjem. Čuli so, da je seljački bog, od katerega prste proč! Na grad ni posvetil niti eden bajonet iz bojazni pred medvedom. Provizor je opazil sam, da leti sum nanj. Zabavljaj je še bolj na gospodo in rekljivost se ni zmenil ne Podhrust in ne Breznikovi. Koj po prvem oklicu se je opredelila cela remšniška fara v očigled Podhru-stovi ženitvi v dva tabora. Starejši in razsodni so kimali in odobravali, da dobi obširna ter dobro založena Podhru-stovina davno potrebno gospodinjo iz res dobre hiše. Mlajši svet je bil nevoščljiv Jerčki ter Hizlu. Jerčki, ker bo postala v kratkem imovita posestničaj Hizlu, ker se je premotovilil do duhte-če vijolice, ko bi zanj zadoščal bolj prileten vražji stric. Kaj je rekla Jerčka Hizlu in obratno, tega ni zvedel nikdo. Na vidiku je bila bogata gostija. To dejstvo je bilo za siromašni Remšnik redka prikazen. Ravno ono dopoldne, ko so se spuščali z Radia proti župni cerkvi Sv. Jurja Podhrustovi in Breznikovi svatje, je brila pasje ostra zima. Ženin Hizl se je obril za svečani obred poroke, novo oblekel in ni bil tako ma-halast kakor sicer v običajnih rašnatih hlačah in oštrofotanih cokljah. Jerčko so našopirile tovarišice, da je zgledala kot mestna nevesta in poleg Hizla kakor lilija ob fižolovem kolcu. Poroka gruntarja in posestniške hče-J re je bila s sv. mašo, blagoslovom vina, kar se je vse zavleklo. In ravno pri tej poroki so se odigrali v cerkvi prizori, za katere bi bilo škoda, če bi zapadli pozabljenju. '"/ ^ G. župnik je poročal z nagovorom. Na najresnejšo pot življenja podane duhovnikove besede so izvabile nevesti potoke solz. Med poročnim obredom je mladostno revle tako ihtelo, da je iztisnil iž nje g. fajmošter komaj trikratni »da«, Med službo božjo se je spremenilo prvotno pritajeno ihtenje v glasen jok in stok, ki se je izlival v obupne klice: »Jezus, Jezus--u — u — as — as!« G. župnik, ki je bil prepričan med nagovorom, da veljajo nevestine solze njegovim besedam, je moral spremeniti med sv. daritvijo prvotno mnenje na nasprotno stran, da gre v tem slučaju za naravnost prisiljen zakon. Komaj je bila služba božja končana} naročeval po gostilnah vino, ¡kakor bi bilo zastonj. J Madžarske oblasti so bile razburkano na nogah! Meščani ter tržani so se branili sprejemati bankovce iz rok preprostih ljudi. Bankirji so razglašali, da je celo Zagorje posejano z do pičice natančno ponarejenim denarjem, ki se ne ujema s pravim le pri številkah ali se-, rijah. Vse poizvedave za izdelovalcem so se srečavale krog Deseniča. A držal.ni nobeden dokaz, da bi bil prefrigani io-pov res liki čudodelnik priljubljeni provizor. Zagrebčani in Madžari niso bili kos ponarejevalcu. Zatekli so se po pomoč na Dunaj, kjer je krotil najbolj pretkane goljufe svetovno znani detektiv Janez ali Hans Horst. ( Zaprošeni se je odzval povabilu proti dobri nagradi. Lotil se je zamotane zadeve iz Zagreba. Tudi Horst se je povspel do prepričanja, da mora biti izhodišče ničvrednega denarja nekje blizu Sotle. Krog svojih opazovanj je zoževal vedno bolj in se je pojavil ne-< kega dne v seliaški preobleki v Dese-i se je dušni pastir pošteno odkašljal, stopil pred sveže poročeni par in spregovoril s povzdignjenim glasom: »Pri cerkveno veljavni zakonski zvezi gre predvsem za prosto in neprisiljeno voljo. Kakor ste vsi čuli z menoj vred, razodevata nevestin jok in stok, da je bila prisiljena v sprejem sv. zakramenta, za katerega se ni odločila sama!« Že med župnikovim tkašljanjem pred zaključnim resnim svarilom je hušnila iz cerkve ikaplanova postrežnica Lojza. Upravičeno vznevoljeni gospod bi še bil dalje pojasnjeval neveljavnost prisiljenega zakona, da se ni spustila vrnu-Ia Lojza k jokajoči nevesti z velikimi počni. Z neverjetno naglico je potegnila na ves glas ihteči Jerčki z nog nežne čeveljčke, oribala premražene noge in jih Skrila v prostorne počne s pripombo: »Kaj sila, kaj neveljavnost zakona! Dekleta je pošteno zanohtalo v prelahkih in pretesnih šolnčkih. Kaj ne, Jerčka, da je sedaj že boljše in si bridko jokala le radi nohtanja?« Nevesta je pOkimala, se useknila na Solgo, parkrat jo je še potreslo ihtenje, hudourniki solz so bili zajezeni. V toplih počnih je celo lepo pogledala že res obupanega Hizla. G. fajmošter je porabil preobuvanje neveste, da se je zmotal izpred oltarja Ln se potegnil iz prenagljene gorečnosti. Švatje so si ponujali šentjanževec in »apijali preizkušeni Lojzi, ki je ugenila edina v največji zmedi pravo in prepodila nevestino nohtanje, ki je že grozilo z razveljavijenjem zakona. Vse ženske priče Hizlove ter Jer&kine poroke so bile dolgo mnenja, kako se človek tolikokrat vara ter zmoti tako daleč, da zamenja presneto nohtanje s prisiljeno zakonsko zvezo! Je seve tudi iiohtanje zimska sila in še več kakor huda, a sv. zakon razdiralna le ni! Hizl in Jerčka sta obhajala prav^veše-lo ohcet. Avžvata v zadovoljnem zakonu s številnim potomstvom. j? . Stara Lojza še vedno poseča gostije in bi bila gotovo tudi danes pripravljena, priskočiti na pomoč vsled nohtanja obupani nevesti s prostornimi počni. niču. Uboga nemška para! Z nemščino si ni mogel kupiti niti merice vina, ne da bi se polastil tolike skrivnosti iz ust preprostega naroda, ki je bil vsaj enkrat nekoliko bolj pri denarju. Detektiv se je spoznal s provizorjem, kateremu je tekla nemščina prav gladko. Celo na grad je bil povabljen večkrat, kjer se je lahko osebno prepričal, s čim se ukvarja osumljeni. Nekaj tednov je trajalo prijateljsko razmerje med detektivom in provizorjem. Ljudje so videli Nemca prihajati in odhajati iz gradu. Kar naenkrat je zmanjkalo v Hrvata preoblečenega Dunajčana. Se je pač vrnil nazaj na Dunaj, so menili Zagor-ci in je tudi javno trdil isto gospon provizor. Zagreb in Dunaj sta čakala z vso nestrpnostjo na odkritja Horsta, a ta je izginil po preselitvi iz Zagreba v Zagorje, kakor bi se bilugreznil in ni bilo od njega nobenega glasu. Časopisje je začelo vpraševati: Kaj je z detektivom? Januš Goleč: Ponesrečen furež. Beda ter revščina haloškega viničar-ja sta že v pregovoru na Slov. Štajerskem. Kljub siromaštvu viničarskega stanu po Halozah se še najdejo ljudje, ki so prav resnega mnenja, da bi naj bila haloška viničarska para prava potrata! Pravijo ter Očitajo: Le glejte," kadar kolinijo po haloških viničarijah, povabijo vse sosede in je že prvi dan fu-reža povžitega polovico svinčeta. Svet je tolikanj brezobziren, da ne privošči na bedno stran prikrojenemu Haložanu niti parkrat na leto svinjske pečenke ter klobas do sitega. Furež je v Halozah domač praznik. Tako je bilo in bo ostalo, četudi se raz-poči zavidljiva javnost od nevošlji-vosti! » V Halozah, ni potrebno, da bi označil natančno vrh ter grabo, sta opravljala precej let viničarske posle ikot soseda: Tona Gabrek in Potrčev Matija. Oba sta viničarila na gosposkih imanjih, kjer se nista mogla pritoževati, da bi ju bila prikrajševala gospodarja za pravice in dajatve. Dasi sta bila dobra soseda, je režala med njima globoka — globoka razlika. Tona Gabrek, že bolj v letih, je imel liki sršen srdito ženo, ki je nosila hlače od poroke sem, in sicer dobesedno vzeto. Tona je bil za delo, garanje ter skrb, a brez prava in onih večjih ter manjših udobnosti, ki. so jih sicer deležni zakonski možje od strani dobrih žen. Gabrekova Franca je obrnila vsak krajcar devetkrat v roki, preden ga je morala izdati. Zredila je letno po dva debela fureža. Prodala je meso ter špeh trgovcu v grabi. Za dom je prihranila toliko masti, kolikor je bilo res neobhodno potrebno za začimbo: krompirja, zelja ter repe. Za največje praznike je kupila nekaj govedine, sicer je pa bila pri Gabrekovih rastlinska hrana dnevna špiža. Franca je bila največja sovražnica haloških kolin in je tudi nikdo Naj se vsaj oglasi, kje je in kaj je dosegel v tolikem času? Pozvani je molčal — molčal in ta molk je postal sumljiv na najvišjih mestih. Za njim poslani ogledniki so samo potrdili njegovo izginutje iz Zagorja z ljudskim potrdilom, da bi vendar moral tičati nekje na Dunaju. Povpraševanja za Dunajčanom so ponehala. Videti je bilo, da bo zaspala zadeva, kakor jih je že sto in sto, ako koga kljub iskanju in pozivom ni bilo več na svetlo«£-?v •.'Me. T :' Necega popoldne se je pripeljala v Desenič na lojterskih vozeh cela četa orožnikov in civilnih detektivov. Od vseh strani so se spustili proti griču, na katerem je pozidana zagorska ljudska svetinja — Naš Tabor. Iz raznih točk odposlani oddelki so se strnili krog gradu in pričela je oblega. Na vse glasne pozive ni bilo iz gradu druzega odmeva, kakor da je strahovito rožljal medved z verigo in grozil s smrtonos- ni vabil na prašičjo domačo slavo. Nje« no dnevno življensko geslo je bilo: šte-diti, da skopariti, da bo kaj za pod zob na stara leta! T^i1 t Nepotreben je omenek, da nista imela Tona in Franca otrok, saj bi bili tudi počepali od skopuškega pomanjkanja., Potrčev Matic je bil tudi viničar pri gospodi z 8 glavo družino, v kateri je za-j legla edino njegova beseda. Kolonil je po dvakrat v zimi ter se veselil pri svinjski .pečenkit in poličih vina tako dolgo z družino in sosedi, da ni bilo kaj več za v dim in se je postavil sodeč sam po koncu. Sebi je privoščil in drugim.' Ob svinjski proslavi je vsaj pozabil na haloško viničarsko gorje in se radoval,1 kakor kak prav obilno založen gruntar* Kaj in kako bo z njim na stara leta, se ni vpraševal. ) Kakor omenjeno, sta bila Tona in Ma-< tija ne le soseda, da — prijatelja. Matija je bil podučen do vseh podrobnosti, kaj in kako je s hišnimi razmerami med Tonetom in Franco. Radi podučenosti p položaju, je vabil na furež le Toneta, da se je natolkel uboga šleva svinjetine vsaj parkrat na leto. v ; Treba še pribiti, da je grizlo Toneta prav na dnu srca, ker ni mogel Vračati sosedu gostoljubja. Nekoč se je spozabil v svoji dobrosrčnosti tako daleč, da je omenil prijatelju: »Matija, na krščena dušo zakleto, podaril bi ti kar celo pitano svinjo, če bi jo le upal ter mogel zatajiti pred Franco.« Tak le odkritosrčen dar kar .celega1 svinčeta, dasi le v željah, je bibtudi Ma« ticu dobrodošel. Zamislil se je dobri sosed, povabil prijatelja na odpočitek na gantnarje in pričel z naslednjim modrovanjem. »Tona, božični prazniki že trkajo na duri. Franca ima dopitano lepo prasico, koje izkupiček bo pobasala v žep sama. Če boš zbral le količkaj korajže, bova postala z lahkoto deležna svinjske dobrote ti in cela moja družina. Le poslušaj in s-i pusti dopovedati. Že cele tedne pred Božičem kradejo po Halozah izstradani hrvatski klateži in potepuhi. Najljubši so jim pitani prašiči ter pu- no podžganim godrnjanjem vsacemu, ki bi se drznil preko grajskega praga, Oblegovalcem ni preostajalo druzega, kakor da so razbili s sekirami težka vhodna vrata in streljali na priklenjenega medveda, dokler ni poginil vsled lukenj bogzna koliko svinčenk. Težavno izvojevani dostop je bil prost, a v celem gradu žive duše---O provizorju, o katerem so znali sigurno zasledovalci, da bi moral tičati nekje, niti sledi ne, da bi se bil kam skril ali celo pobegnil. Natančna hišna preiskava ni razkrila ničesar druzega, kar je bilo itak znano, da je iskani samotar in se ukvarja z nagačevanjem vseh mogočih živali. % - Ko so pretaknili zaman še kletne prostore, so odvalili ustreljeno zver z mesta, na katerem je obležala v mlaki krvi. Natančen ogled okrvavljenega prostora je dokazal, da ni stražila do smrti zvesta žival samo vhoda ter praznega kota na grajskem dvorišču. S kamenjem tlakovana in s travo nreraslai rani. Sam znaš, da je hrvatska tatinska nadloga tolikanj drzna, da ti zakolje v noči svinče v tvojem lastnem hlevu in ga odnese. Vsako prase cvili, če mu potisneš nož skozi vrat proti srcu. Hrvati opravijo nočne koline brez najmanjšega cvila. Pakelc navadnih žveplenk zapali tat v noči speči pitanici tik pred rilcem, kar ¡žival tako omoti, da se pusti doklati, ne