DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, NOVEMBER 2, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLVI. gospodarskega Velesile so sklenile delati za svetovni mir stališča ii j——-- fe.Je tlče dohodninskih dav. poznavalci razmer, °da Hj ,v vlsino in če jih bo kon-t VlSaI' jih ne bo dosti. Uto * * * «W ste lahko sigurni ' » dela najmanj še eno le-®orda celo dve. Toda če „1 1 da boste lahko kupili le- i 3Vrn iT , i v ^ • tc avto in druge potrebšči-le morali še počakati. L , * * * Vfii se lahko zanesejo, da' ^ajmanj še dve leti lahko' j TvvSe. kar bodo imeli v za-Hf,,.2je bo dobiti predmetov (j^0 kot odjemalcev z de-* * * fHar" J1 so lahko zagotovlje-!pri0do. dobili trg za vse, !l eiajo ge naijmanj dve c 0l'da dve ali tri leta za- ne b«do ugodne. * * * Hjhi\j '%na b° dvignila vojsko od jj Ja 7,700,000; morna-la 3,100,000. odpusti zdaj okrog z na mesec in morna- -uKa T iz ali one" (va| ' i0 pomeni, da bo po-bojna sila dodat- i(k„ "a me; >».000 i «ija " mož. Od teh jih ^ let starih do 850,-L b°do najbrže družin- ne bo izvozila °treba Amerikancem " Preveč stiskati hlač-Ppfj. na- - Sirovega masla K V( anJkovalo še naprej, p siliC k°t v teh časih. V **alotr lallko načeli ogro-v skladiščih, ki so 2aveznikom. Ia tovarna jih ne za J?vif0dukcijo- Statisti- »aviti .iSa ceneje kot ^tovarna jih pa iz-■V 50- Razlika je ta, rvSVeni tovarni v do~ \ ne z delavci, v drugi Ha i * * * 'Hm •. ^ a je v jak0 koč' V v d7 111 drastične od- ^HV*Zato pričaku , 0% manj lesene ifboT v letu 1942; i ffik 0 rabili več betona \ gradnji želez-c jekla ir. manj znamke i^M^der, 6419 St. \\h ^ar sto najnovej-V* jjj^h znamk po 5 'ahko dobite pri niSnico Je bil vnk Modic iz 6515 ?Vrho operacije tže nud 80 let. Washington, 1. nov. — Predsednik Roosevelt je nocoj ukazal, da vliada prevzame vse premogorove in to že drugič v šestih mesecih ter jih je izročil v obratovanje tajniku notranjih zadev, Harold Ickesu. Ickes je takoj prevzel .vse premogorove, ki producirajo 50 ton ali več premoga na dan, kjer so šli premogarji na stavko, ali kjer grozi stavka. Predsedniki premogovnih družb so bili postavljeni kot manager j i za te premogorove in so dobili naročilo, da postavijo pred vhod ameriško zastavo in vladni ukaz, da je to zdaj lastnina Zedi-njenih držav. Predsednik Roosevelt je ukazal, da se začne z delom v teh premogorovih v sredo zjutraj. "Pričakuje se, da bo vsak premogar na svojem mestu, pripravljen za delo za svojo vlado," je ukazal predsednik. Mr. Roosevelt je izdal to odredbo potem, ko uradniki pre-mogarske unije niso ukrenili po enodnevnem posvetovanju ničesar, da bi poslali stavkujoče pre mogarje nazaj na delo. Predsednik Roosevelt je tudi naročil vojnemu tajniku Stimso-nu, naj stori vse krake, ki se mu zde potrebni, da dobe protekcijo premogarji, ki bodo šli na delo "Premog moramo kopati," je ukazal Roosevelt, "sovražnik ne čaka. Ako ne bomo kopali premoga v tem kritičnem trenutku, bi to škodovalo vojnemu naporu in postavljalo v nevarnost življenja naših sinov in bratov, enako kot sinov in bratov premogarjev, na bojnem polju." . Predsednik Roosevelt je izjavil, da je vojni delavski odbor Nemški generali snujejo baje konec Hitlerju in mir z zavezniki London.—Nizozemske oblasti so objavile v javnosti pismo, ki je bilo utihotapljeno iz Nemčije in v katerem nek skrivnostni pisec trdi, da nemški vojaški voditelji snujejo padec Hitlerja in da nameravajo vprašati zaveznike za premirje. Pismo označuje feldmaršala Keitela, ki je načelnik generalnega štaba, kot voditelja tega gibanja. Keitel ima v načrtu vpeljati v Nemčiji vojaško diktaturo, kadar bo enkrat odstranjen Hitler. Zarotniki baje širijo med nemškim narodom vest, da je Hitler slabega zdravja in da ni več v stanu ostati na vodstvu. V Važna seja ' Krožek št. 3 Progresivnih Slovenk bo imel v sredo večer ob 7:30 važno sejo na Recher Ave. Vse članice naj gotovo pridejo! Če to ni mularija, potem ne vemo, kaj je! Nekdo nam je prinesel pokazat časopis, ki so ga te dni raznašali po zamorskih var-dah od hiše do hiše. časopis je tiskan izrecno za- zamorce in tudi priporoča razen Mr. Stantona za župana, samo zamorske kandidate za mestne odbornike in, seveda, njih rojaka Perry B. Jacksona za sodnika. Ampak na prvi strani nosi časopis naslov čez vseh 7 kolon sledeče vsebine: "Žu-pan Lausche namerava deliti belce in črnce pri kopanju na jezerskem obrežnju! Edini odgovor na to je — porazite ga!" To je odgovor županu Lauschetu, ki priporoča izvolitev zamorca Jacksona za sodnika in to je odgovor tistemu meščanskemu odboru (katerega Man je tudi Vatro Grill), ki deluje za izvolitev Jacksona sodnikom. --o-- General Eisenhower je izbran za načelnika generalnemu štabu Washington.—V vojaški krogih so prepričani, da bo general Eisenhower nasledil generala Marshalla pri generalnem štabu, ako bo Marshall imenovan za vrhovnega poveljnika zavezniških čet v Evropi. Eisenhower je vodil kampanjo v Severni Afriki v največjo zadovoljnost predsednika Roosevelta. Enako je napravil izvrstne načrte za invazijo Sicilije in Italije. Kakor hitro bo kampanja v Italiji videti zaključena, bo pozvan Eisenhow er v Washington, trdijo dobro informirani krogi. NACUI ZAJETI NA KRIMU Rusi so zavzeli Perekop, kjer je edini izhod iz Krima, s čemer je zajetih pol milijona nemških vojakov na tem polotoku. Moskva, 1. nov. — Armada generala Feodorja Tolbu-hina, ki je drvela nevzdržema preko step proti ustju reke Dnjeper, je odrezala Nemcem vsak možen umik iz polotoka Krima s tem, da je okupirala Perekop na severozahodnem vhodu na polotok. S tem je praktično zapečatena usoda kakih pol milijona Nemcev, ki se še nahajajo na Krimu. Ruska armada je nato začela Mihajlovičevi in Titovi ljudje se bijejo • London. — Radijska postaja Svobodna Jugoslavija, ki je pod kontrolo partizanov, naznanja, da so se spoprijele v hudem boju čete generala Tita (partizani) in Mihajlovičevi četniki. Do bojev je prišlo na srbsko-bosan-ski meji. -o- takoj prodirati po 15 milj širokem vratu, ki veže Krim s celino. Rusi so razdejali Armijan ski bazar, pet milj južno od Pe- NOVI GROBOVI Olga Jerič Včeraj zjutraj je umrla Olga Jerič, stara 17 let, stanujoča na 730 E. 157. St. Rojena je bila v Clevelandu. Tukaj zapušča starše, Antona, ki je doma iz vasi Štefan, fara Trebnje in Frances, roj. Ižanc, doma iz Nemške vasi, sestri Mary po-roč. Beike in Josephine poroč. Starman, šest bratov: Sgt. Rudolf, Sgt. Martin, Pvt. Louis, John, Joseph in Victor. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8:30 iz Svetkovega pogrebnega zavoda, v cerkev Marije Vnebovzete in na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim naše sožalje. Frank Marvar Včeraj zjutraj je umrl Frank Marvar, po domače Novžil, star 69 let. V petek zvečer je padel po stopnicah v hiši na 1245 E. 55. St. ter bil odpeljan v Mt. Sinai bolnišnico, kjer je podlegel poškodbam. Doma je bil iz Žužemberka, odkoder je prišel v Ameriko pred 50 leti. Tukaj zapušča šest sinov: Franka, Albina, Josepha, Edwarda, Pvt. Johna in Raymonda, hčeri Josephine Smith in Mildred ter brata Johna. Pogreb bo v četrtek zjutraj iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo. Naj mu bo lahka ameriška zemlja, preostalim sožalje. Jean Louise Lucas Staršem Clarence in Jean Lucas, 14017 Darwin Ave. je umrla 14 mesecev stara hčerka Jean Louise. Materino dekliško ime je bilo Pintarič. Pogreb bo v četrtek ob 10:30 dopoldne iz Svetkovega pogrebnega zavoda na Kalvarijo. -o- Ameriške čete so zasedle otok Bougainville, 260 milj od Rabaula Južni Pacifik, 2. nov. — General MacArthur je z drzno po-tezno poslal svoje čete v ponde-ljek zjutraj v zaliv Augusta na otoku Bougainville, ki so se v ve- rekopa, kjer je starodavno tur- liko presenečenje Japoncev izkr- Za Lauschetovo kampanjo V našem uradu so darovali za Lauschetovo kampanjo: Mr. in Mrs. Louis Trebar, 12811/2 E-55. St. $10, po $5: Mr. in Mrs. Anton Milavec, 1243 E. 61. St., Mrs. Mary Skuly, 1087 Addison Rd., Mr. in Mrs. Frank Silbitzer, 10513 Reno Ave., neimenovan. Po $2: Frank J. Branisel, 7602 Cornelia Ave., Ančka iz Collinwooda, Joe in Mary Stare, 1096 Narwood Rd. V imenu odbora vsem skupaj najlepša hvala. Na operaciji Mrs. Alice Kaušek, 19513 Ke-wanee Ave. je bila operirana v Huron Rd. bolnišnici. Obiski začasno še niso dovoljeni. Seja in card partp Podružnica št. 14 SŽZ ima nocoj ob sedmih sejo in po seji card party v Društvenem domu na Recher Ave. ško zidovje varovalo trdnjavo. Ruska konjenica, kateri so bili prideljeni tanki, je v dveh dneh zajela več kot 6,000 bežečih Nemcev v tem naglem pohodu preko stepe. Nemci so pustili Rusom tudi mnogo orožja in mu. nicije. Rusi imajo v rokah edino železniško progo, ki pelje iz Krima. Mnogo nemških transportov, ki so hoteli uiti iz pasti, so Rusi posekali. Nemci se še vedno upirajo pri Krivem rogu v ovinku Dnjepra. Proti temu sektorju prodirata zdaj dve ruski koloni. General Malinovski, ki prodira južno, je še 40 milj oddaljen od te strate-gične točke. Poročila vedo povedati, da so začeli Nemci že graditi obrambo ob reki Bug na Poljskem, kar znači, da se nameravajo umakniti prav do tje. -o- Kupujte vojne bonde! Milijoni v Evropi bi dali vse, če bi smeli svobodno voliti! Ali se bomo mi danes poslužili te pravice? cale na otoku. Otok leži 260 milj zapadno od Rabaula, zadnje japonske postojanke v južnem Pacifiku. S to potezo je general MacArthur pozval japonsko mornarico, da pride na dan in se spusti v boj, da tako brani vso svojo pozicijo v južnem Pacifiku. "Ako pride japonska mornarica iz svojega zatišja, me bo to zelo veselilo. Poslal bom proti nji vse, kar imam na razpolago," je izjavil MacArthur. Bougainville je zadnji otok skupine Salomonov, ki leži pred Rabaulom na Novi Britaniji, ki je zdaj glavni cilj zaveznikov. -o- Madžarska poklicala svoje čete domov London. — Madžarski generalni štab je ukazal vsem svojim četam v južni Rusiji, naj se vrnejo domov. Tako poroča Reu-iterjeva depeša iz Ankare. Pozor, državljani v 32. vardi! Republikanski kandidat za mestno zbornico v 32. vardi, Lathy, je prišel v zadnjem trenutku na plan za Lauscheta. Sinoči so njegovi ljudje razdeljevali po vardi zaznamovane glasovnice, s križem pred Lauschetom in Lathy-em. To je navaden političen trik, da bi se preslepilo volivce. Opozarjamo vaš, da ne nasedate tem zavajanjem in volite za naše kandidate: LAUSCHE za župana in PRINCA za council-mana! "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) * 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published daily axcept Sundays and Holidays NAROČNINA: 2a Ameriko In Kanado na leto $6.60. Za Cleveland po poŠti, celo leto »7.50 Za. Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po po&ti, pol leta $4.0G Z& Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po po&tl četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznaialcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 _Posamezna številka. 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $8.50 per rear. Cleveland by mall $7.60 per rear tr. S. and Canada $360 tor S month*. Cleveland by mall $4.00 for 9 months U. s. and Canada $2.00 tor I months. Cleveland by mail $2.25 for 8 months { Cleveland and Euclid by carrier $0.50 per year, $3.50 for $ months. $240 far S months _Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. italijanski komunisti, to je gola istina, katero nam bo dokazala še bodočnost. Če se pa danes bije boj v Sloveniji zato, da se prežene ena diktatura in privabi v deželo drugo, potem je tak boj prelivanje krvi brez haska. O, da bi že skoro prišla v naše kraje zavezniška armada, ki bi napravila konec zmešnjavam ter odrešila naš narod, ki je žrtev bratomornega klanja. To je edino, kar moremo danes reči. Adamič nas je predstavil Ameriki. . P. BERNARD AMBROŽIČ No. 258 Tue., Nov. 2, 1943 sem že precej napisal o tem in dokazal dovolj jasno, da je Adamič tisti, ki je "nepoklican" pisal o Slovencih, zakaj pisal je mnogo popolnoma narobe. Pisal je narobe ali zato, ker bolje ni znal, ali pa zato, ker drugače ni hotel. V obojnem primeru je mož "nepoklican" za pisanje o Slovencih! Kadar kdorkoli o Slovencih narobe piše, ni treba posebne poklicnosti za to, da pokažeš, kje je narobe in kaj je narobe. To sem storil in bom morda še. Če se vsakdo smatra za poklicanega, da piše o nas narobe, Bratomorna vojna divja v Jugoslaviji Človeku, ki ima le še iskrico čuta do stare domovine, mora krvaveti srce, ko čita žalostna poročila te dni iz Jugoslavije. Ne toi'iko, da bi sovražnik pobijal naše ljudi, ampak pobijajo jih lastni bratje v bratomorni krvavi vojni, nad katero se že zgražajo vsi. Dve nasprotni sili se grizeta v Jugoslaviji, četniki generala Mihajloviča in partizani, katere vodi črnogorski čevljar Josip BFOževič, Tito imenovan. Stranki se obmetavata z očitki, da je izdajica ena in izdajica druga stran. Vsaka stran pa istočasno dokazuje, da je samo ona, ki se bori za osvoboditev Jugoslavije. Če je komu všeč to klanje in psovanje med Jugoslovani, j zakaj bi ne bil tudi vsakdo po-potem so to gotovo Nemci, ki so morda sami igrali zvito klican, dla potem popravi, kar vlogo, da so vrgli med patriote prepir ter si s tem prihranili je narobe? obešanje in pobijanje, ker pobijajo se med seboj sami. | Na vse moje pisanje in po- Partizani sicer poročajo o velikanskih uspehih nad Povijanje Adamiča se dozdaj Nemci, toda kdor zasleduje ta poročila, bo videl, da je to večinoma sama propaganda, ki prihaja iz Moskve. Čitali smo senzacionelna poročila, kako da so partizani že vdrli v Trst, kjer se bijejo boji že po samih ulicah tega mesta. Čitali smo druga senzacionelna poročila, kako da so partizanske brigade vrdele že 100 milj daleč"v Italijo, baje čelo prav do prelaza Brenner, torej so vdrli v kraje, kjer je danes zbranih do 20 najboljše oboroženih nemških divizij s tanki, bombniki in topništvom, dočim partizani poročajo, da nimajo nobenega ali samo slabo orožje. Dalje smo čitali poročila iz glavnega stana partizanov, kako so osvojili Gorico, Reko, Idrijo in druga mesta. Tudi naš časopis je prinašal te vesti, ker so jih bili polni ameriški listi, čeprav smo zelo dvomili nad resničnostjo teh vesti. Kar naenkrat so pa ponehali vsi ti boji pri Trstu, Gorici in drugod in partizani so se kar čez noč pojavili doli v Bosni ali južni Hrvaški. Dočim smo en dan čitali, da so vdrli partizani že v predmestje Zagreba in da ga bodo vsak čas zavzeli, smo čitali drugi dan. da so vzeli neko vas 20 milj južno od Zagreba. Amerikanci so se divili hrabrim partizanom, ki si upajo iti z golimi rokami nad nemške tanke. Toda kaj si pa mislijo Amerikanci zdaj, ko so partizani kar naenkrat izginili od Trsta in Gorice, kot bi se vdrli.v zemljo? Res je že, da se bijejo boji med partizani in Nemci, toda ti boji nimajo nobenega pomena za osvoboditev Jugoslavije, dočim ti napadi partizanov privabljajo Nemce v naše kraje, kier se maščujejo nad mesti in vasmi ter nad nedolžnim prebivalstvom v krajih, kjer so napadali nemške gar-nizije partizani, potem se pa naglo umaknili v gozdove, dočim je moral narod okusiti nemške bombe. Oni dan je poročal glavni stan partizanov, da so obsodili na smrti in tudi usmrtili v Ljubfjanski provinci 17 Mi-hajlovičevih četnikov. Da so jih usmrtili, to pač verjamemo, zelo pa dvomimo da bi bili to Mihajlovičevi četniki, ker ti I AmerikancUn^ kom dru£m" ^o vsi v južni brbiji in Črni gori. Ako bi partizani poročali . esnico, bi morali povedati, da so ubili 17 Slovencev, ki niso hoteli ž njimi trobiti v komunistični rog. To je bolj verjetno, ker vemo, kaj so počenjali po Sloveniji še pod italijansko okupacijo, ko so na mestu ubili vsakega, ki se jim ni hotel pridružiti. Saj imamo dokaze na rokah, da so ubijali slovenske duhovnike samo iz vzroka, ker niso hoteli s prižnic oznanjevati ljudem njih ukaze. Toda o teh grozodejstvih bo poročala slovenska kronika po vojni in takrat se bo mar-s kdo tukaj prijel za glavo, ki danes še prisega na partizan-stvo. Partizansko poročilo govori, da so ubili tistih 17 "Mi-hajlovičevih četnikov" zato, ker so izdajali Italijanom pristaše partizanov. Well, o tem ne moremo govoriti, ker nismo bili tam. Ampak vemo pa, da so partizani izdajali Slovence iaškim oblastem ter jih slikali kot upornike proti Italiji. Imamo dokaze o tem. še nihče ni oglasil, ki bi skušal dokazati, da ima Adamič prav, jaz pa ne. Adamič sam ni storil drugega ko to, da mi je zagrozil s svojim odvetnikom. Dozdaj je tista grožnja samo še na papirju. Jaz mirno čakam, da tisti dovetnik skoči s papirja in me prime za jezik, ako že ne za vrat! Drugi zagovorniki Adamiča tudi ne poskušajo nič drugega, ko to, da mi polagajo na srce: "Nikar nič zoper Adamiča, on nas je predstavil Ameriki kot še nihče drugi} Po Adamiču Amerika Slovence pozna — ali ni torej napak, ako skušate Adamiču pred Amerikanci vzeti veljavo .. ." Priznam: Adamič nas je predstavil Ameriki! Toda kako nas je predstavil? To je vprašanje in nič drugega. Slovenci smo toliko ponosni sami nase, in moramo biti toliko ponosni, da rajši nismo nikomur predstavljeni, ako ne moremo biti predstavljeni prav in pravično! In zraven pošteno! Zakaj podčrtavam te tri besede, bo razumel vsak, kdor je bral dosedanja moja izvajanja v tisku glede Adamičevega predstavljanja Slovencev pred Partizansko usmerjeni rojaki Znana Ruth Mutchell "predse oglašajo v govorjeni in tiska-' stavlja" svetu naše brate Srbe! ni besedi in zmerjajo mene "ne- Tudi Nedich jih predstavlja, poklicanega," češ, da se po kri- In zdi se, da tudi Mihajlovič vici obregam ob Adamiča. Res predstavlja svetu zgolj Srbe, ne pa tudi ostalih Jugoslovanov. To zadnje se mora sicer šele dokazati, toda za enkrat srbski rodovi ne bodo hvaležni za njihovo sedanje "predstavljanje," zakaj prav gotovo pride čas, ko bodo vsi Jugoslovani spet spoznali, da spadajo skupaj ali bo pa po njih! Skoraj o vsakem drugem narodu bi se dalo nekaj takega zapisati. Povsod se najdejo posamezniki ali cele grupe, ki kak narod nepošteno predstavljajo. Mi Slovenci smo našli takega moža v "svojem" Adamiču. Zamislil si je naš narod tako, kot bi si ga on želel za svojo propagando in tako ga predstavlja. Ne gre mu za to, če je vse to, kar piše tudi pravilno in dejstvo odgovarjajoče. Mi pa še vedno neskončno bolj verjamemo Kristusu, ki je dejal: "Resnica vas bo osvobodila!" Da, resnica, ne pa proganda! Zato je moje pisanje glede Adamiča popolnoma "poklicna" stvar, zakaj to je naravnost moja naloga! Tisti, ki kričijo, naj se duhovniki umaknejo iz "politike" in se drže svojega poklica, nam pač naročajo prav to, kar delamo! Če smo v "politiki" ali nismo—naš poklic je, da skušamo do resnice pripomoči povsod—tudi v politiki! Gotovo je, da resnica ni vedno dobrodošla. Kadar so na vrhuncu razni Hitlerji, Musso-liniji, Paveliči in podobni "Fue-rerji" in so dospeli do tega svojega vrhunca potom kričeče propagande, je seveda hudo za tiste, ki si upajo izreči ali celo zapisati kaj drugega. Taki pridejo vsekako na črno listo in potem v še kaj vse bolj črnega. Toda, ko se tisti fuererski "vrhunec" sesede in zdrobi v prah, je naenkrat stvar popolnoma drugačna. Danes je kaj očitno, da je med nami Fuerer g. Adamič! Do tega vrhunca ga je spravila propaganda. Zato ima tudi svoje propagandne ministre, svoje Goebbelse in se nam obeta, da bo kmalu imel tudi svoje Himmlerje. Dokler bo ta reč v veljavi, kajpada, ne bo dobro za tiste med nami, ki verjamemo neprimerno bolj v resnico nego v propagando. Toda resnica ima časa dovolj —propagandi se pa seveda strašno mudi . . . V tem je razlaga vsega tega, kar se danes med nami godi! Samo "predstavljanje" našega naroda pred svetom še ni posebna zasluga. Kdor skuša "predstavljati," je njegova prva naloga, da se najprej sam primerno pouči o tem, kar hoče predstavljati. Nekaj drugega j je neko stvar resnično pred- J stavljati in nekaj drugega—de-' lati naprej preračunano pro-' pagando! Kdo je še kdaj na primer J Italijane bolj "krepko" pred-: stavil svetu ko Mussolini? Po njem so postali Lahi svetu znani kot niso bili še nikoli! Toda kako jih je "predstavil?" Tako jih je predstavil, da se zdaj Lahi vsemu svetu gravžajo— Zvedeli smo tudi, da so partizani tisti dan, ko je Italija položila orožje radi premirja z zavezniki, v Ljubljani pobili,______ okrog 80 odličnih Slovencev, ker ni bilo nikogar, ki bi jih j razen tistim, ki se trudijo dobil branil pred njimi. Imen še nimamo na razpolago, toda: kazati, da je Mussolini Lahe dobili jih bomo. (svetu predstavil popolnoma na- Sicer pa, ali ni čudno, da so partizani pobijali naše ljudi, I pačno! Bodoča Italija Musso-katereso dolžili sodelovanja z Italijani, pred par dnevi je palliniju prav gotoVo ne bo hva-Titov glavni stan poročal, da so partizani oborožili 30,000 ležna! Italijanov v severni Italiji, ki se zdaj bore na njih strani. Si-1 Natančno tako bi lahko zapi-cer je težko verjeti, da bi partizani dali otožje Italijanom, sal o tem, kako je Hitler svetu če pa sami trdijo, da ga nimajo, ampak stvar je pa le čudna, j predstavil svoje Nemce! __ ... r........ . _______________ da partizani pobijajo ljudi, ki so se baje družili prav z oni-1 Kdaj so bili tudi naši bratje! Pri Žužkovih pa pravijo, da ga niti za "želi" ne bo in tako bodo jedli kruh ne da bi bil z grozdjem namazan. Pri ta novih sosedih, kjer je včasih kraljeval Peter linov Lojze, pa ga je bilo še precej. Pri Burjevih, to je tam, kjer je pred letom še gospodarila Mrs. Mlakar, ga je bilo pa tolikoj Kako je trta obrodila.. . /Hubbard Rd. — Grozdje letos ni preveč lepo uspelo letos na Hubbard Rd. Pri nas že ni bilo bogve kaj prida in še tistega so "spleli" od nas pod pretvezo, da si ga je zaželel Stric Sam in da ga hoče imeti on. Zato so pa naši tako plesnivi sodi ostali prazni. Pri sosedu Johnu so ga dobili menda pa samo za "želi," da ga bodo jedli na kruhu namazanega mesto da bi pili vino v zimskih dneh. mi, s katerimi se družijo danes partizani. j Hrvatje svetu tako dobro znani In če se res bije ob strani partizanov 30,000 Italijanov J kot so danes? Kdo jih je svetu v Julijski Krajini, ali tam okrog, ali se ti bijejo zato, da bodo j predstavil? Radi ali neradi osvobodili naše Primorje italijanskega jarma? To nam vsi-j moramo s Hrvati vred priznati ljuje v glavo misef, da se partizani ne bore za slovensko zem-1 —predstavil jih je Pavelič! ljo, ampak se bijejo za prestiž komunizma na slovenski zem-''1 Iji. Partizani ne poznajo narodnosti, ampak poznajo samo komunistične nauke in to je danes njih boj, pa nič drugega. Toda povejte, ali bodo Hrvatje prihodnjih rodov hvaležni Pa-veliču, da je šel na ta način Kar se bije Italijanov danes ob strani partizanov, so samo'Hrvate "predstavljat" svetu? da se je mošt cedil kar po tleh. To pa zato, ker je bila trta preraščena kar ena do druge in polna grozdja in ko sem jim pomagal voziti grozdje na prosto, so vozila avtna kolesa kar po grozdju, da so bila vsa poškropljena od sladkega mošta. Bilo ga je res toliko, da mu kar niso bili kos. Naprej in naprej so ga obirali, pa ga je še ostalo, ker so se bili že naveličali obirat. Burjevi pa pravijo, da ga menda ni prav nič, ker so jim ga menda obrezali tako, da so pustili le take mladike, katere niso rodile in one, ki bi imele grozdje, so pa porezali in zato pa ni grozdja. Mrs. Mlakar pa sploh ni pustila obrezavat, zato pa ga je bilo toliko. Obreza-vanje trte ni tako enostavno in človek mora poznat že takrat, ko obrezuje, kje bo pognal grozd in kje ga ne bo. Zato se pa jaz ne pripravim k takemu delu, na katerega se ne razumem, ali bi rekel, tako razumem kot zajec na boben. Sadno drevje še obrezavam, ampak tudi to tako, da je sedaj po 12 letih skoro manjše kot je bilo takrat in če ga bom obrezaval še 12 let, pa ga ne bo nič več ostalo. Torej, kakor vse izgleda, da ga tudi pri Burjevih letos ne bodo pili in bodo prenašali žejo z nami vred. Kako je pa kaj grozdje obrodilo pri našem jugoslovanskem zastopniku Geo. Sekuliču, pa ne vem, ker se že dlje časa neisva videla, kajti on se na vso moč trudi, da bi bila zmaga čimprej naša in zato ga ne morem dobiti v pest, da bi ga pobaral, če drži z Miha j lovičem ali s Titom — partizanom. Prepričan sem, da se on najbolj briga za našo slavno zmago, kajti vse drugo bo že potem samo prišlo. Ce bo sam prepir in špetir, ne bodo prišli daleč. Kjer vlada večni špetir, tudi božjega blagoslova ni. Naš George tudi vse to razume, ker je bil vojak v zadnji svetovni vojni in se je boril s sovražnikom onstran morja na Francoskem, če prav se prej še nikdar videla nista in drugi so napravili špetir, zato sta se pa udarila. Torej vse tako izgleda, da bo to zimo prevladovala neznosna suša in treznost na tem prelepem Hubbardu, kot bi se že pripravljali na odhod v večna lovišča. Tako ne bom imel druge zabave, kot če bom kakšno po-gruntal, saj itak pravijo, da tisti, ki sede na pisalnih stoleh ne smejo piti. Jaz pa še vedno pravim, da malo ne škoduje, ker se tako talent bolj odpre. V mestih je v tem pogledu veliko boljše,, ker je tam več gostilen in se že dobi kje kaj za suho grlo in pa tudi denarja imajo tam več. Pri nas pa ni ne prvega ne drugega. Tako so sami križi in težave vse naokrog. Vsem pa seveda tudi ni mogoče ustreči. V mestih se pritožujejo, da je vse predrago in da so posebno jajčka preveč poskočila, a mi kokoš j erejci pa zopet godrnjamo, da nam jih kokoške dovolj ne znesejo in potem pa mestni ljudje mislijo, cla jih mi odiramo z jajci. Saj nekateri menda mislijo, da ima kokoš le glavo, pa vsak dan zneze eno jajce. Ker pa temu ni tako in tudi hrana za kokoši je precej draga, zato pa sedanja cena ni prav nič previsoka in bi morala biti še višja, kar pa vam prav nič ne privoščim kaj takega. Saj se mi mestni ljudje smilijo prav tako, kot se smilim sam sebi, kljub temu, da precej dobro zaslužijo, pa tudi nje vojna žuli na vseh koncih in krajih. Daj in zopet daj in čim več moreš. Jaz pa ima mir pred vsem takim nadlogam, ker vedo, da nimam kje uzet in putke ga pa tudi tako lomijo, da ni nikomur podobno, kajti vselej, kadar je visoka cena jajcem tedaj so gotovo kokoške na sedečem štrajku in kakor hitro pa bolj pogosto nesejo, pa cena pade. Če bi prenehale s produkcijo, kadar je nizka cena, bi jim še toliko ne zameril. Sedaj pa še pravijo, da bo menda nemogoče dobiti zmletih polževih lupin za kokoške in brez teh bo šlo pa malo bolj težko, ker bodo potem tudi jajca brez lupine in taka bo precej težko spravljati na trg. V Košaro jih ne bo mogoče naložiti in da bi jih v culi prenašal po Clevelandu, bi bilo pa tudi malo nerodno. Zato je pa vedno hrbet zadaj, pa naj se obrnemo tako ali tako in ne bo prav za mestne ljudi in ne za'kokosje-rejce. Kakor vidim tudi mestnim ljudem ni vse prav, kot tudi nam ni in si žele priti ven v prosto naravo, ampak tudi tukaj je vsepolno križev in težav. Rekel bi, da človek, ki je odvisen od narave, ni jprav nič sam svoj gospodar, pa naj dela in se muči še bolj, le nikdar noče biti tako, kakor si sam želi. Posebno pa je to težko za mestne ljudi, ki nimajo dosti pojma o farmarstvu in si predstavljajo vse kaj drugega kot pa v resnici je, prav tako kot sem si jaz in sem sedaj tukaj že 12 let pa se me farmarstvo ni še prav nič prijelo, dasi sem za nasvete dej at kaj pripraven. Bolj pa se razumem na kokoške, posebno, kadar pridno nesejo in takrat pa sem kaj ponosen in se trkam na prsa, kot da jih znam jaz tako komandi-rat. S putkami je pa še druga težava in sicer zato, ker hočejo imeti tudi one včasih malo mesa in ti "pointci" so jim pa to prekrižali njih menažo, ker v uradih pravijo, da kure ga že ne bodo papkale, zato pa kaj hitro shujšajo in to posebno v poletnem času. Ker pa ni mesa, so pa toliko bolj lakomne na muhe in ker so muhe bolj koščene pa tudi kokoške shujšajo. Da sem jim pa vsaj malo olajšal to pomanjkanje mesa, sem pa izpustil v ograjen prostor naše pujske, ki imajo to lepo lastnost, da zelo radi rije-jo zemljo in s tem spravljajo na svetlo prav lepe in debele črvičke, s katerimi pa so se potem zabavale moje putke. Saj to vsak človek ve, da so putke jako nagnjene na tako "pečenko." No, sedaj pa zopet pričakujem, da bodo pričele bolj pridno nest in sicer s polno paro. Vidite, tako stoji ta zadeva, le glavo je treba imfenit na pravem koncu nasajeno, potem pa že gre. Toliko za danes o kokoškah, pa še prihodnjič kaj. Po končanem dnevnem delu, sem se bil pa napotil malo na sprehod krog naših sosedov in saj veste, da največ radi firbca, ker sem pač tako prištiman, da vedno rad kaj novega slišim. Tako sem poleg drugih novic izvedel, da bomo dobili zopet enega novega soseda v naše kraje. To bo res prav naš sosed, kajti njegovo posestvo se bo držalo mojega tako tesno, da ne bo niti palca prostora vmes. Tako bom. sedaj obdan krog od samih slovenskih sosedov. To me jako veseli, da se je tako zgodilo. Ime tega novega soseda pa vam bom povedal prihodnjič in pravijo, da jih še več, ki silijo v naše kraje. Veliko podjetje namerava kupiti pri nas tudi neki Slovenec iz Clevelanda, a podrobnosti mi še niso popolnoma znane. Nekateri so takih misli, da ne marajo kupiti drugje, kot na našem prelepem Hubbardu, ker tukaj imamo vse mestne ugodnosti. Prav za prav se imenuje naš Jtfaj predmestje, kot na primer, Euclid Heights v Clevelandu in iz tega razloga pa tudi vse sili k nam. Večkrat sem ze rekel, da so ti kraji kot nalašč za Slovence in da tisti, ki so pripravljeni se oprijeti farmarstva in prijeti (Dalje na 3 struni) ] lib ^več Ipog !a i ilol; raz da in Če verjamete al'pane Prosim za zamero, cenjena * tateljica, če se morda dolgo^;-s premljevanjem mojih sa spominov iz lepih vojaških. Toda danes je ves svet v un mi, in ker ljudi mojega P' ne marajo več niti za osmke P birat, si nisem mogel kaj, ^ bi povedal strmečemu svetu, smo bili tudi mi nekdaj fag M za katerimi so dekleta oči, kot bi bila božjastna.^ ^ verjamete, pa vprašajte < 5 Malko, ki je bila sicer za . f ko sem se jaz šopiril s ku J J resom za kapo, se majn kletce, pa se bo gotovo *» njala, kako je bilo P« vse narobe, kadar smo pr* fantje na urlaub. Tiste ^ ; Pa bilo Po naših kuhinjah > vse navskriz. DeKie« dila večerje, dekle so % pol pomolzle kraye in .^M » svinjaku so morali biti # zadovoljni z napol , » nažo iz svinjskih kotlov, ^ ^ • ka je mislila salona ^ vem, da si je neke vej* j ^ popoldne pretegnilo v ^ manj kot sedem deklet ^ ^ jih obračale za nami, g. ^ ^ za procesijo po sijali, da so napravili ^ l cesijo samo za nas, < ^ lahko pokazali J J . "Aha," so rekli ma sv o jim hčerkam, ML. našnja pobožnostt^i;i oblake predrla m Jlfl ^ ^ mate oči za drugega forme!" . Zato, upam, da ®> re, če sem vas za u yaS f nil od naše kempe »s Ijal nazaj v tiste leP terimi se sladkamo z* . ^ zujemo naše s^ i/ da se svet v tem času ^ ma nič spremem*. ^ takrat dekleta vsa ^ uniformo, tako so s se morda ta moda ^ de, takrat se nam J fantje. )olj '20bt ...... naj pripovedovanje 0 z„r Torej, minili, da bom« V»f f< bo zamelo. Kusnsl. ^ ^ tif 'kra sled"1 id rja i je * je 1 z c jf 00 zameiu. — .. v Jic-dvomiti, če smo * ^ res nismo šli, zato .bo kmalu nazaj. --------------obstal P^/IC' J Zadnjič sem ^ jn /IV, kanclije najprej v red .. , žeta in C njegove nadaljujmo. Pogledal sem se f^-fr ta, če so prava, , po sapo in r1 V ~ TV-i za Idi pritif^^jS Naglo sem vsi - pričujočnost * ™%ob« pričuj^"— . Uivim pMi^; „ m" Bog -ali-1 sec tak pozdrav Pov odmev. ^r** Morda bokd«; i »« •, hi tO 1, ■ hll .fi it ln t » — k d» J \3t XV J t/ na Menišiji na vrata in nobene has"1 noBelre JJ pa n ti H n« . to. -ob1'"* ta, pa ital na t0-• v 5<>iy kaj pora.1 taf' )judl v tr ali bili S trkaiu- jim ^ /V* da slišijo vrat'1 k to, prišla martrat ^ ^ ša iz vic. 0lika " •kanje* bi se-1 ihel1 na ~ je sam v- vstop" $ odprl pozdravom- g&ty^ dnevničas^ pa j zdravi bili ravno d* > J di Pred^ Ski fi/ K opravil. »*>!>. \ ste pa Jutn ™ M 1111 • ve V1V 4 «08: U) •8 ' % aad' jčasiš starih h let. i* ke podan« tu, ^ če c« llaže« ji* p t ino v Iz rusko-poljske revolucije KAKO JE TRTA 0LR0DI2A Spisal dr. Leopold Lenard ;st?ro Rusinjo nisva govori pač pa se je počasi oži-'vor med mano in dru-J dvema damama, ki sta simpatični in nekoliko ^ni. Mati mi je pove- je njen mož ruski ge-da se j ako zanima za ' Tudi on je odpotoval, & ^koBh° garf0 in od tam J5aj! u laške meje se ►,;avsi trije skupaj na La- dni F .1 i« sos# 5e no • srečati?: • Vi ^ ** • )U) - ?em kraju na meji ;iste ino _ 'ime, # e.in itaiiJ°- KraJ mskl m ima čisto nem- kj« itove J 1 ne govori Hnii bo, 86 moral Pre" OttSvil s SVoje tovariši- w/ al iz Srbskega >^b5VenSk0in«etu ne- liy H podučil J0 srečati in potem poj- Avstr; Kako i * ^Isber jii*;:. Hčeri, gaj, se že pravi ti-obrnila se je V odgovorila je 1 če ^ V + , ta kraj znan," odgo-rsem rojen ne daleč ii^f^0mav Adelsber- •tff me se obe, mati in JMaeta spraševati o *jeT *u 0 nJeni jami. ^dalo- vPrašala, če je ne in ce nič V.r o naših do ZeneJ še rusko .ob- al v# u°rS leu" .i pS: 1*1' "V in J ije.2 Jje lekai %at J mesecev pozne-da je Ponesli časniki 0JUska Policija pri-ad n am> ki so nare- ;J.Skafonnaeralnega gU" tSil0 nadalje-je že ^ raz rskih poročil-^Zr],. 3ala Prizor za "Matično točnost- ,'Uvs??Šla na sled, da *"" n blizu Krako" a D°brodzicka, ki "Hi jeZ g°spodično Kle- Sa Jrgla bombo na :t »a balona, so 'V* V** 1 fv 111 Zginile brez S nki ^otnimi listi in so šle črez inP0rV#lj:e bil SČ1* zele v Trst, od v Krakov. V bilo, če je to, kar je storila v Varšavi, navaden zločin ali političen? Ruska vlada je trdila, da je navaden zločin, kakor vsak drug rop ali uboj. Toda stvar ni bila tako jasna, ampak izgledalo je veliko bolj verjetno, da je to političen zločin. Pri navadnem zločinu de.jje hudodelec iz lastnih povodov. Recimo, ubije koga, da bi ga oropal ali da bi se nad njim maščeval ali iz jeze in tako dalje. Vedno pa radi samega sebe. Pri političnih dejanjih pa deluje človek ne radi samega sebe, ampak za celoskupnost. Dobrodzi-cka pa gotovo ni hotela ubiti Skalona niti radi ropa niti iz osebnega maščevanja, amjpak iz javnih ozirov, ker je v njem videla sovražnika svojega naroda in domovine. Uečni pravdniki so si torej dolgo časa belili glave nad vladno željo in veliki diplomati so se pogajali, med sabo radi njene osebe. Enkrat je že bila avstrijska vlada pripravljena izročiti Dobrodzicko Rusiji. Kaj pa mari velikim gospodom eno preprosto življenje. Samo da bo mir in dobro razmerje med obema državama, pa če se tudi prekrši postava, ki veli, da se politični zločinci ne izročajo drugi državi. Sedaj je pa nastalo še drugo pravno vprašanje, ki je učenim gospodom še bolj belilo glave in celo profesorji državnega prava na vseučilišču niso vedeli nobenega primernega odgovora. V dotičnih paragrafih je vedno govor o izročanju zločincev, ki so podložniki države, kjer se je zločin izvršil. Toda Dobrodzicka se je poročila v Avstriji in po naši postavi dobi ženska vedno državljanstvo svojega moža. Postala je torej naša avstrijska podložnica. Država pa vendar ne more svojih ljudi izročati drugi državi, da jih ona kaznuje, pa če so tudi tam izvršili kak zločin. Saj spada ona pod našo avstrijsko postavo in ne več pod rusko. Javno mnenje med Poljaki in tudi drugod je bilo odločno zoper njeno izročitev, pravno se je dala njena izročitev komaj zagovarjati, ker ni bila več ruska državljanka ampak avstrijska. Naj gre prej pred avstrijsko sodišče, zaslišali so se glasovi. Toda tudi zoper te so nasta-resni pomisleki. V tem je (Nadaljevanje z 2 strani) za trdo delo, naj le pridejb in s seboj pa naj prineso poln koš potrpežljivosti in tudi ne smejo biti preveč po mestno razvajeni in če pa so, tedaj pa bodo morali na tisto razvaje-nost pozabiti v mestu. Taki naj le pridejo k nam, ker je dovolj svežega zraka za nas vse in še za več. Ta tudi dobro in zdravo pitno vodo imamo. ISe reče, meni ta voda ne pri j a na noben način, pa ne samo ta, ampak vode že tako ne pijem preveč rad, če imam kaj boljšega s čimer si lahko hladim žejo. Kaj lepo bi bilo, če bi te kraje zasedli naši Slovenci in Hrvatje, če jim je pač usoda tako namenjena, da se spravijo na kmetije. Če nas bo več, si bomo lahko potem ustanovili kakšno društvo ali klub itd. Da je pa naš Hubbard res imeniten je razvidno tudi iz tega, ker tukaj živi prijazni madisonski bankir Mr. Jones in pa profesor na tukajšnji šoli Mr. Ryan. To pač niso mačkine solze, kjer žive ljudje, ki so odprtih glav. Imeli pa smo tudi obiske, kajti obiskala nas je Mrs. Martin Walls s hčerko iz Cortland, Ohio, R. D. 3 pri Warrenu, kjer lastuje in uspešno obdelujejo svojo obširno farmo. Ker je Mrs. Walls naročnica Ameriške Domovine in vedno z veseljem čita tudi novice s Hubbard Rd., je med drugim čitala iudi tisto o mojih lepih rožicah. Zato pa sta se bili namenili in napravili tako dolgo pot in sta vel'ki dogodek. Vas pa ne zanima iiič od tega, ampak samo to, 4a^e je človek pripravljal, da bi si začel osvajati vsemirje. In pripravit1 se je velikopotezno. Vzletelo je torej ob najugodnejši priliki in na najugodnejšem kraju dvajset ogromnih jeklenih ptičev. Ljudje so opazovali njih polet iz primerne daljave in zvončniki so prenašali tisti čas samo slike poleta. Ogromni jekleni nestvori so za-grmeli strahovito in sfrčali. Z blazno hitrostjo so se približevali svojemu cilju, ki pa je bil še tako daleč od njih. Okoli so poletavali tisoči zrakoplovov, letal, balonov. Z zvezdam so opazovali majhne pikice na nebu, kako so se oddaljevale od matere zemlje in tisoči so pričakovali v mrzlični vznemirjenosti poročil. Jekleni ptiči pa so grmeli z blazno hitrostjo. Tedaj se je zgodila prva nesreča. Častihlepni Nemec je hotel biti na vsak način prvi na Marsu — pospešil je brzino, toda v naglici je ravnal neprevidno z ročko. Veliki ptič je dobil nagel sunek naprej, izgubil ravnotežje in zdrsnil nazaj. Padel je proti zemlji, jo obkrože-val z bliskovito naglico. Ves svet je pričakoval trepetaj e konca — seve ne svojega, temveč njegovega. Obkroževal je zemljo v čedalje manjših krogih. Zaman je poskušal podvreči stroj svoji volji. In na Tihem Oceanu se je zaril v morje. Strašno je zagrmelo visoki valovi so poplavili obale daleč v notranjost, mnogo tisoč mest in naselbin je voda razdejala ter utopila nekaj milijonov Iju- prišli pogledat te lepe rožice in pa seveda tudi naše kraje. Men- di. Razume se, da se je posad-3a pa sta hoteli tudi poznati I ka srečno rešila ali kaj to po-nene, če sem res tako prijazen' maga, ko je bil trud dolgih let kot so moji dopisi. Mrs. Walls in mnogega pokolenja uničen. Samo Rus je še obračal previdno ročaje v svojem veleleta-lu. Približal se je Marsu, ter pristal na njem. Človeško zmagoslavje je postalo nepopisno, kaj menite: premagali so samo naravo! Ko je raziskal Mars, se je Rus vsedel v letalo in odjadral nazaj. Srečno je premagal vse ovire: se preril skozi repatico, se izognil utrinku in zavil okoli zemlje ter začel previdno pristajati: Človeštvo je norelo veselja. Zemlja je bila oddaljena samo še tisoč metrov od njega. In tisti Rus, ki je premagal naravo, ki je ravnal tako previdno z ročaji, vodil tako spretno svoj stroj — je potegnil za tisočinko sekunde prezgodaj vzvod. Ogromni jekleni ptič se je ustavil v zraku — za grmelo je in o zmagovalcu ni bilo sledu . . . % Zanje že vse Vin |Vn ne gospod Do- hip'4 Vv ,z njo p°ročiL j d^JiMon,, Je že živela v fv:%Sl\ redn° - ■ 1 - mW^da Ji je svojih i, jr po| Sled med Ruska vla-naJ' ji Avstri- u V»V> kot-va. li V>f \i >b, da ena dri i ^ Navadne zlo-. nih hudodel- \M Podložnik fjhS«iK zločin in zbeži 'je /> X ni je povedala, da je doma tam .lekje od Cerknice, blizu Meniji je, kjer so tisti imenitni kraji in pa ljudje tako na mile vi-že prijazni, saj sem tudi jaz v lekaki žlahti z Meniševci, zato jih pa tudi obrajtam, ker mislim, da so fest ljudje. Pozdrav, Frank Leskovic. R. Marjan: Kako velik si človek,, a vendar tako majhen! vw^io. ga prime il 1,1 i^JX^W1 •Zr°Či ruski I" Ui -,nuJe po svojih )P '7 pa Stori-tu m. i,e 4, ako »i w«V ^annjs......- d^ '^V1' " rMtoga ca| Pribeži tje °činec. Pa politični torej na Ru- .A* !>r u' f/K -J Ji !io\p* izročila. Zahtevala od ^ izroči Do- \>talo v % praša- ■ a Po postavi Prašanje je obstala težava, ali se zamore koga prisiliti, da se zagovarja pred našim sodiščem za stvar, katero je izvršil v tuji državi in še takrat, ko še ni bil naš državljan? v Pravniki so si belili glave, kaj storiti v tem slučaju? Prebrskali so vse postave in prišli slednjič do zaključka, da nima avstrijsko državno pravo nobenega paragi'afa za tak slučaj. Na drugi strani se je pa vendar moralo nekaj zgoditi, in vprašanje se je moralo rešiti. Drugače bi človek lahko v takih slučajih ostal bi-ez kazni za svoj zločin. Vozel se je presekal s tem, da je avstrijska vlada odločila, da se Dobrodzicka ne izroči ruski vladi, ampak postavi pred avstrijsko sodišče v kraju, kjer prebiva sedaj njen mož. To je bilo v mestu Vadovice, nedaleč od Krakova. iZbralo se je torej sodišče, da bi sodilo to zamotano stvar in I celi svet je z zanimanj-em sledil izidu. Preiskava je bila jako lahka in enostavna. Dobrodzicka je prišla pred sodišče črno oblečena in z resnim nastopom, odgovarjala je kratko in jasno na vsako vprašanje in ni ničesar tajila. Sodnik jo vpraša, če je res izvršila čin, katerega je obdol-žena ? Človeštvo je zmagovalo v neprestani borbi z naravo. Ravno tedaj pa se je pripravljalo na odločilni udar. Dvajset ogromnih — kakršnih še ni videlo človeštvo, kar obstoja — jeklenih ptičev je čakalo, da odleti na — Mars. In ves svet je ugibal samo o tem dali bodo prispeli tja in koliko jih bo, dali bodo vzdržali in kateri bodo vzroki, Se ne bodo in tako dalje in ta ko dalje. Skratka: ves svet se e pripravljal mrzlično na ta Drugi ptiči so napredovali neustrašno ... Narava pa se je borila žilavo: drugi intretji ptič sta omahnila. Japonci so se rešili iz plamenov in ruševin ter siknili svojim rešiteljem skozi zobe samo eno besedo. Narava! Preostali raziskovalci so stisnili zobe in trdovratno prodirali naprej. Vsaka stvar pa zahteva svoje žrtve in tudi sedaj je velik utrinek švignil mimo sredi njih in troje nadaljnjih ptičev je zagorelo, a njih posadka se ni rešila. Človek se je približal previdno s svojim bledim obrazom Marsu . . . Pet jeklenih nestvorov je potegnilo Vsemirje proč in jih pogoltnilo v svoji neizmerni temi in hladu, da človek ni slišal nikoli več o njih . . . Trčila sta tedaj dva velikana, zagrmelo je strahovito in zamajalo tri jeklene ptiče. Nagnili so se ter strmoglavili v Neznano . . . Človek se je ugriznil v ustnice in besno nadaljeval borbo proti naravi, a narava je zmagala angleško hladnokrvnost. Iz raznih naselbin Buenos Aires, Argentina. — Dne 13. sept. je umrl Anton škrt, star 42 let in doma iz Lipe na Primorskem. Tukaj je bil 15 let in nekaj časa je vodil gostilno. —- Dne 14, sept. je v bližnji naselbini Pampa del Infierno umrl Avgust Mušič, doma iz Loke pri Kamniku na Gorenjskem. —Družini drža. Kjudra se je narodila hčerka, družini Ivan Moreč pa sinček prvorojenček. Waukegan, 111. — Dne 25. okt. je po dveletni bolezni umrl John Zabukovec, star 47 let in doma iz Starega trga pri Ložu na Notranjskem. V Ameriko je prišel pred 23 leti; nad 11 let je tukaj vodil gostilno. Tukaj zapušča ženo, enega sina in tri hčere. Detroit, Mich. — Dne 26. okt. je naglo umrl George Schutte (šute,) zadet od kapi in star 68 let. Doma je bil iz Sudevca pri Starem trgu v Beli Krajini, od-kjer je prišel v Ameriko pred 42 let. Pokojnik zapušča ženo, štiri sinove in tri hčere ter 10 vnukov. I ARE YOU LOOKING FOR A JOB?! We have the position you will like with the company you will like WE HAVE NOW OPENINGS FOR SALESLADIES (18 and over—no experience required) for our candy, gift, jewelry, cigar and soda fountain counters Easy, interesting, work in pleasant surroundings . . . in the very nerve-center of the city, now bustling with war-time activity Good salary, bonus for evening work Permanent positions Discount on purchases in our various shops and on meals taken in our restaurants FRED HARVEY Union Terminal Building on the Public Square SEE MR. BROOKS, SHOPPER'S MART ★ ★ ★ MALI OGLASI V Spalnica in kuhinja V najem se da opremljena spalnica in kuhinja, $6 na teden, v okolici St. Clair Ave. in 55. St. Odda se dvema mirnima dekletoma, ki delata, ali zakonskemu paru. Pokličite zvečer po šestih HE 8238. (260) V najem stanovanje Odda se v najem stanovanje 4 sobe, kopalnica in klet za pranje. Zglasite se na 1009 E. 62. St.. (259) DELO DOBIJO ZA VSA DELA V RESTAVRACIJI Predznanje ni potrebno. Preišcite to priliko. Zglasite se pri Fred Schillforth CLEVELAND PNEUMATIC AEROL, INC. 20001 Euclid Ave. (260) DELO DOBIJO Vdovec želi znanstva Vdovec se želi seznaniti s slovensko samico ali vdovo brez malih otrok, starost med 50 in 6,0 leti, katero veseli živeti izven mesta. Imam malo kmetijo na lepem prostoru, vse udobno, kakor v mestu. Pismo s sliko naj se pošlje na urad tega lista pod imenom "Farmar." (259) OBRAMBNA TOVARNA bo odprla novo restavracijo za svoje delavce. Nekaj pozicij je še vedno odprtih za moške in ženske. DOBRA PLAČA NA URO Tečna hrana, uniforme damo. Ne odlašajte Zglasite se pri Fred Schillforth CLEVELAND PNEUMATIC AEROL, INC. 20001 Euclid Ave. (260) MALI OGLASI . Kupim otroški voziček, narejen pred vojno in ledenico. Pokličite HEnderson 6648. (258) Hiša naprodaj Naprodaj je hiša za 1 družino, 6 sob in kopalnica; vse v dobrem stanju; dvojna garaža. Nahaja se na 15414 Calcutta Ave. Za podrobnosti pokličite HE 4819. (261) Ako iščete dobrega popravi j alca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. .Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerne. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tues. x) NIEDRŽAVLJANI! HOTEL STATLER ima odprto delo za POMIVALCE Sortiranje rjuh ELEKTRIKAR OILER KURJAČ ZIDAR DONAŠALEC ŽIVIL PORTER BUS BOY—TERRACE SOBA OPERATOR POMIVALNEGA STROJA Plača Zglasite se pri vhodu za služabništvo zadej na E. 12. cesti, hotelski soba 335. 9 zjutraj do 6 popoldne (259) To so po ameriškem načinu trenirani kitajski vojaki, ki si na hiter način grade splave, ki jih bodo ponesli preko široke reke na bojišče v Burma okrožju, kjer se bodo spoprijeli z Japonsi. Na tisoče kitajskih vojakov ej bilo treniranih pod nadzorstvom generala Joseph W. Stilivell. Moške in ženske splošna tovarniška dela se potrebuje za 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77V2c na uro Ženske 62V2c na uro Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. (258) OSKRBNICE Stanovanje v najem Odda se stanovanje v najem, tri sobe in kopalnica; vse nanovo dekorirano; zgorej. Vprašajte na 15422 Calcutta Ave. (260) PRODA se hiša za 2 družini, 10 sob, 2 furneza, 2 porča, ves hrastov les, tudi vse pohištvo, se lahko takoj vselite. Ta hiša mo ra biti takoj prodana radi smrti lastnika za $6,200. Hiša se nahaja blizu Superior in Addison Rd. Pokličite takoj HE-6054. J. Lushin. (261) Državljanom Euclida Tem potom se želimo iskreno zahvaliti za prijazen sprejem tekom naše kampanje od hiše do hiše. Ponovno apeliramo na vas, da glasujete za izkušenega trgovca za župana Euclida v torek, 2. novembra 1943. G. Stanley Dunbar, in , The Citizens Ticket, Otto F. Steele, načelnik kampanjskega odbora. Poln čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj. Šest noči v tednu. V MESTU— 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. Plača $31.20 na teden. DELNI ČAS— 1424 Argonne Rd., South Euclid, O. Tri ure na dan, 6 dni na teden. Plača $9.90 na teden. DELNI ČAS— 1588 Wayne Rd„ Rocky River. Tri ure na dan, 6 dni v tednu. Plača $9.90 na teden. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu. se ne priglasite. Employment Office odprt od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan, razen v nedeljo. Zahteva se dokaz o državljanstvu. The Ohio Bell Telephone Co Stanovanje v najem Odda se stanovanje 4 sobe, spodaj, za eno družino in 4 sobe zgorej tudi za eno družino, za starejše ljudi. Zglasite se na 1123 E. 63. St. (260) 700 Prospect Ave., Soba 901 (262) TEŽAKI STROJNI OPERATORJI DEČKI STARI NAD 16 Visoka plača od ure ali delo od kosa CHICAGO PNEUMATIC TOOL CO. 1241 E. 49. St. MISTERIJA ROMAN ..........................................................................................................................................................................................................................................................III lltC^Sr Mr. Swann se je moral na prikovan v tla. glas zasmejati. —Na žalost vam moram podreti vse vaše upe, je dejal, v posadi je samo skupna spalna soba, kjer spijo vsi skupaj, vsak zavit v svojo odejo in browning pod zglavjem. Za hrano pa ne dobite drugega kot dan tortije, koruzne pogače, pražene v vročem pepelu, in ta-saho, neokusno meso, posušeno na solncu. Pač pa imate veliko izbero alkohola: žganje, džin, whisky, mehikanski pulke; vsega v izobilju. —Narisali ste mi prav malo prikupljivo sliko, je dejal Lionel po par trenutkih molka; toda Mr. Swann, dovolite mi, da vas vprašam, kje nakupujete svoje potrebščine v tej nego-stoljubni deželi? Predvsem nikoli ne prestopim praga posade; izvzemši par sadežev in divjačine, ki mi jo prodajajo Indijanci, dobivam iz Združenih držav vse, kar potrebujem. Iz San Frančiška sem'dobil može, ki pomagajo pri poletih mojega balona, kakor tudi zložljivo lopo, v kateri je spravljen in kjer tudi stanujemo. Toda pomirite se. Moj gost boste za kratki čas, ki ga mislite ostati v Quicatlu. Imam v izobilju čaja, gnjati, konzerv in moke. — S hvaležnostjo sprejmem vašo prijazno ponudbo, kajti slika, ki ste mi jo začrtali o posadi, me je malo preplašila. —Spali boste kot jaz v dobri gugalnici, pokriti z mušjo mrežo. Oprava ni razkošna, toda pri meni boste vsaj varni pred revolverskimi kroglami in noži, pred bolhami in predvsem pred moskiti, ki so v tej pokrajini neverjetno veliki in divji. Čimdalje časa sta se razgo-varjala, tembolj sta se čutila yachtman in znanstvenik drug drugemu simpatična. Brzovlak je sopihal sedaj skozi gorato pokrajino, ki je bila čisto zapuščena, tako da jo je bilo kar žalostno gledati. Nikjer ni odkrilo oko človeške naselbine, vlak je drvel z vso brzino skozi pravo puščavo. Na križišču dveh prog, kjer je predstavljala kolodvor mala koča iz opeke, pokrita s plo- Zapazil je bil namreč kom-teso Saro, Misterijo, sedečo nasproti gentlemanu, ki ni bil nihče drug kot Kennedy. Lionel je imel srečo, kajti razgovarjala sta se tako živahno, da nista opazila njegove prisotnosti. Ko se je Lionel popravil od svojega prvega mogočnega vtisa, je naglo stopil naprej, ne da bi ga bila njegova nasprotnika opazila. Vse sumnje, ki jih je imel, so se tako potrdile. —Čemu sem bil tako nepreviden, si je dejal sam pri sebi, da sem sporočil novico o profesorju Parker ju članom kluba. Sedaj ni noben dvom več mogoč. Misterija mi je ukradla pisanje in že je na potu, da me prehiti; in ž njo imam kot nasprotnika mogočno udruženje Mygalov. Ker je moral spet preko vagona nazaj, kjer je bila komte-sa, je to storil silno oprezno; pomešal se je med skupino potnikov, ki so kot on prišli nakupit časopisov in tudi to pot se mu je posrečilo, da se je izmuznil mimo, ne da bi ga bila opazila njegova lepa sovražnica. Toda bil je zelo pobit. Med tem ko je Swann čital časopise, so Lionelu rojile mračne misli po glavi. K sreči pri njem trenutki pobitosti niso nikoli trajali dolgo. Zapreke so le še bolj podžigale njegovo energijo. Ko je dalje premišljeval, se mu položaj ni zdel tako slab, kot si ga je bil predstavljal prvi trenutek. S pomočjo Swan-na se mu morda posreči, za več dni prehiteti Misterijo in njene zaveznike. Slednjič pa tudi ni bilo gotovo, dali Misterija ve točno za mesto, kjer je podrto svetišče. —Srečo pa imam res zelo veliko, si je dejal, da me ni zapazila: brezdvomno je mnenja, da sem še v San Frančišku, napol zastrupljen od kloroformo-vih par. Lionel se ni varal. Misterija in'Kennedy nista imela pojma, da se vozi njih žrtev v istem vlaku kot onadva in dobre volje sta bila, ob mnenju, da sta prehitela svojega nasprotnika. V ostalem času potovanja, ki čevino, so uslužbenci prinesli v je trajalo tri dni, Misterija in vlak cele kupe novim. Večina potnikov je zapustilo svoje sedeže in hiteli so v voz, kjer je bil prodajalec knjig in novin. Lionel je storil isto, in je od-hitel po osrednjem hodniku, po katerem je bilo mogoče iti od enega konca vlaka do drugega. Šel je preko salonskega voza, ki je bil skoraj prazen, a naenkrat se je ustavil, kot bi bil CLEVELAND ORCHESTRA KKICH LEINSDORF, dirigent SEVERANCE DVORANA četrtek, 4. novembra—8:30 sobota 6. novembra—8:30 HELEN TRAUBEL, sopran Ves Wagnerjev program V Severance Hall CE-7300 Kennedy nista ostavila svojega oddelka. Imela sta celo vr sto razlogov, da sta čim najbolj skrivala svojo ekspedicijo. Ker se je tudi Lionel Brady vedel silno oprezno, da ga nasprotnika ne bi zapazila, se je ekspres pripeljal do Quicatla, ne da bi se srečali. Ko se je vlak na postaji ustavil, sta Misterija in Kennedy tekla na njegov sprednji ko. nec, da dobita iz prtljažnega voza svoje kovčke. Med tem pa je Lionel, ki je imel seboj samo nahrbtnik, naglo odšel s kolodvora v spremstvu g. Swan-na. Oba sta zajahala konje in pustila za seboj, malo na desno od kolodvora znamenito po-sado, ki jo je bil opisal meteo-rook; hitela stav smeri vremenskega opazovališča, ki je bilo dve uri hoda odtod. Na kolodvoru je bil dobil Mr. Swann svojo pošto in jahaje je čital pisma. Izpustil je bil vajeti in v diru je naglo pregledoval vsebino svoje pošte. —Dobro novico imam za vas gospod Brady, je naenkrat za-klical. Po poročilih, ki sem jih dobil in po stanju temperature menda že danes zvečer napravim polet s svojim balonom. i—In me vzamete seboj ? —Obljubil sem vam bil. —Zelo sem vam hvaležen. —Ne zahvaljujte se mi! Nasprotno, jaz sem vam hvaležen, da imam pri svojem poletu za tovariša energičnega, inteligentnega in krepkega možaka kot ste vi. Mr. Swann je čital svojo pošto naprej, med tem ko je Lionel kazal svojo zadovoljnost na ta način, da je pustil veselo dirkati svojega napol divjega mustanga. Po enourni dirki po pekočem solncu sta prijezdila do meteorološke postaje. Obstojala je samo iz lope za balon in potrebščine za njegovo polnjenje in par šotorov, v katerih je prebivalo moštvo. Mr. Swann je bil vesel, da je mogel pogostiti rojaka; pripravil je Lionelu v senci velike košate palme precej dobro kosilo; obstojalo je skoraj izključno iz ameriških konserv. Krajevno hrano so zastopala samo želvja ijajca, pečene papige, ananas in drugo sadje. —Kakšne načrte imate? je vprašal Mr. Swann in nalil svojemu gostu skodelico izbor-ne kave. Odleteli bomo točno ob šestih. Do takrat vam svetujem, da si odpočijete. —Nikakor nisem zaspan in priznati vam moram, da bi si prav rad od bližje ogledal po-j sado in njene prebivalce. —Kakor želite. Toda varujte j se nožev! Ko je Lionel sedlal enega Swannovih konjev, mu je dejal njegov gostitelj: —Še nekaj! Vi ste vse predobro odlečeni za tak kraj. Vzemite si iz moje garderobe platnene hlače, klobuk s širokimi krajci in telovnik iz usnja. Ta-ko ne boste zbudili nobene po- zornosti. Minuto pozneje je bil yacht-man popolnoma spremenjen. Bil je pravi gavčo. Ta oprava pa je njegovemu krepkemu telesu izborno pristojala. —Predvsem, mu je ponovil Mr. Swann in mu krepko stisnil roko, ne vrnite se prepozno. Prisiljen sem dvigniti se točno ob šestih in zelo žal bi mi bilo, če bi moral izvršiti polet brez vas. —Računajte name, je odvrnil Lionel, se lahno dvignil v sedlo in bliskovo oddirjal v smeri proti posadi. Drugo poglavje Drama v posadi. Oni dan se je gnetla precejšnja množica v dvorani posade; njen posestnik je bil senor don Felipe Zorro, imenovan El Matador (ubijalec) po vsej deželi zaradi številnih pobojev, ki jih je imel na vesti, "a vedno v od- Ko sta Misterija in Kennedy ostavila postajo Quicatlo, sta šla v posado, kjer je njun prihod vzbudil naravnost velikansko senzacijo. Star šepast, grbast in enook Indijanec, ki je prodajal po taboriščih alkohol in posušene, prašne kolače, je naglo raznesel novico in vsi po-hajkovalci ob meji so prihiteli v mnenju, da jih čaka izredna prilika, priti do denarja. Znan nam je že pogum Mi-sterije. Nikakor se ni dala opla-šiti od divjih banditov s temnimi obrazi, ki so jo obdajali. Nikakor ni skrivala svojih bankovcev, nasprotno kazala jih je odkrito; plačevala je kozarčke žganja in whiskyja vsem navzočim in prej kot v teku ene ure je postala naravnost popularna. Celo senor Zorro, ki so se ga njegovi gostje zelo bali, je kazal napram komtesi izredno Ljubitelji čaja si lahko oddahnejo. — V neimenovano pristanišče Zed. držav je dospelo 35,000 zabojev čaja; kot je videti na sliki. C. F. Hutchinson, federalni iHadzornik čajnega uvoza, pregleduje pošiljatev. 3© KS2G] (OBOE .'urnimi.....umu............................................i......................... IZVOLITE zmožnega, izkušenega odvetnika 1 JAMES T. \ I QASSIDY 1 I ZA SODNIKA .I Stanuje v Clevelandu Bivši pomožni mestni pravni direktor Bivši glavni pomožni okrajni prosekutor FiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuuiiiiHiiiiuiiiiiiHuiHiuiiiiiiiiiiiiiif||||^ Ali iščete delo? Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV! SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV II O D ročila s točnostjo, kačeri so se celo stalni gostje čudili. Misterija je bila navajena ukazovati in se je prav dobro počutila v tem čudnem okrožju. In neverjetno, vsi so več ali manj stali pod utisom lepote in energije te mlade žene. Po kosilu, ki je bilo kolikor toliko sprejemljivo,^'.' rija dejala, da ima nem nega povedati in zahteva da se vsi zberejo ob vrati" de. Ko je radovednost ^ la do vrhunca, je stop^-rij a na mizo. (Dalje prihodnjič) |ri»* t v kritem boju in pri belem dne-: prijaznost. Imenoval jo je sa-vu," kot se je ponosno sam iz-lmo "illustrisima senora" in izražal. vrševal je njena najmanjša na- ' i V ^ "•S«***.-, Ponehal je vojnih metež in izmučen *.iaazVat se je brez obotavljanja vlegel k počitku me in ruševinami železniške postaje Crotone, A j prej razdejale zavezniške bombe in obenem precej nacijskih letal, ki so- bila tam v bhzint- Najboljšo Garancijo Zavarovalnine W Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SkOVENSKjj KATOLIŠKA JEDNOT' Najstarejša slovenska podporna „ Amovilri 5"' ^ v Ameriki. Članstvo 38,200 . Posluje ze Premoženje [OE=XO Solventnost K. S. K. Jednote zna«o Če hočeš dobro tebi in svojim dragim. zavaruj se iteni in nadsulventnl podporni organizaciji. j^oT1, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠK1 jED .J«, P1*" ji.e oP* kjer se lahko zavaruješ za smrtnlne, razne P°šk0 bolezni in onemoglosti. od *>■ i0 K. 8. K. JEDNOXA sprejema moške in 0nrilJ«- otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod sv«j te ctt^ K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejše vrsie dobe od <250.00 do $5,000.00. „«) irot. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in ** 0rf»«» ali članica te mogočne in bogate katoliške P®UP trudi se in pristopi takoj. aro!)1105'' Za pojasnila o zavarovanju In za vse ^ se obrnite na uradnike in uradnice K. S. K. Jednote. ali P» D8' GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. V1 y fin VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ! Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini