Jf. 63- v Gorici, v četrtek dne 6. junija 1907. . Tečaj XXXVII. *^\m trikrat na"teden, in sicer v torek, Četrtek .. ' -........- 'ji* ob 4. uri popoldne ter stane po poŠt' _^ ^_ • Uredništvo * „» ali v Gorici na dom poSiljana: ^^^IF "a nahaJ» v QosP01 l ^ici St. 7 v Gorici v I. nad ti. "'vse leto .......15 K ^WP^ urednikom je mogoC- govoriti vsak dan od 8. do 12 „ jo » .^M^k. ,^B^^^. .^a^a^ _ dopoludne tor od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in ^^^^B^ ^^H^^^ ^^^^^^ ^B d0 dopoludne. UpravniStvo številke stanejo 10 vin. ai^^^^^ ^B^^^^B^ aM^^^B OB' h*ia 1 °T8ki V L nad8tr- na v tiskarni- P*OftA" ima nadeanj* temine priloge: Ob no- .B B| gW "^^ ^B^ ^^ - J^B NaroCnino in oglase je plailatl loco Gorica isaiipotpoG^^ B H . B *J|B~ Dop^i naj se poS^aJo e uredništvu. ;;3t poljubni in kranjskih mestih«, dalj« dva- «L ^»!^B^? B B Hi *BB yi)llJ^ .Ti """"T*™ «"»?«*«, kata« n. ^..J joi red iele*nic, parnih in postni* MLfefc. B B B MM ^'«>^ «*««,¦ «1 » p««W« u m^eno prilog .Slovenski Tehnik". * ^^HHk HI H H aB 1B Mm««™. -, ¦ ltfvl«-C.-.i«o sprejemaupravništvo v Gosposki ulic, _.^^^^ B H B .B B «...v ¦ . »taja neodvisno od »SoCe« vsak "~ jnadstr. v »Gorik Tinkami. A. OabriHfek B M| B B B 191 B B ' *1 ° T -0'0 3 * 2° h "" gld> H°- ".Jilabretdoposlane naroCnine.se nehamo. B B B • B B B aBBaB ' --,1 &< ",-^T?1 f° P«*i««« v Gorici v kLS to poslanice .se ranijo po r««™** * ^^ M M M M M ¦¦ ™?^V«S2i?J:™iaVi1,E*B^'1-"1 to5r,q,,;TI,?S «*"— ^ &**! ^. J 16 v, 2-krat 14 v, .f-krt 12 vsaka B^f ^^B ^Lkl^B li^^^B v ' , p? l ^ t" ?*" ^"^ Urat po dogodbi. Večje po - BB ^¦^F ^¦¦^ B B L ^', > ^f ? J ^f ^ L Bajt V P°- ^. in spisi /uredniški delu 30 v vrsta. Za ^^^ ^^^ ^B^^ B B ^f"."K^ «*¦«¦ v u ici Fonnica, L Hovanski 'l ia "vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za »arod, svobodo in napredek!« Dr, K Lavrif. Ia frgl della Lerma V V La™««* Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. __________ - T«l»fon it. 83. - »Gor. Tiskarna* A. GabrSček (odgov. J. Pabčič) tiska in zal. (Slovenci v Gorici i držsunozborske uolitue. d njenemu uredništvu »Soče«, Pipani zahtevam v smislu § 19. tisk. ni, da objavi uredništvo »Soče« sle-#; popravek: >Soča-- z dne 1. junija t. 1. št. 61. .--:* v uvodnem Članku: »Slovenci v ];riei in državnozborske volitve« tako-t -.Sestavil se je »volivni« odbor, kalinu edinemu je pristojala naloga, skrbeti vse kar potreba do dneva r,;;*ve. Ali ne! »Katoliško« delavsko iritvo jo moralo zopet mešati. Dr. fivlici ni dala miru »volivna* žilica. &;aaj so je v voli vnem odboru mislilo :% g. Kopača kot kandidata, je sklical ::. Pavlica tdelavski shod«, to je svoje katoliško« društvo je povabil v go-ffir.o Attemsove palače na Komu in as so proglasili Kopača za kandidata.« fekoliko nižje piše »Soča« v istem jrrcka: »V poročilu čitamo, da je dr. :.*«lica naznanil, da se je osnoval vo-jž odbor, kateri misli za kandidata : naviti g. Jerneja Kopača.« Na to besede izjavljam: Ni res, da "t. bil jaz sklical delavski shod takrat, k: »e je v volivnem odboru komaj mira na g. Kopača, res je, da sem jaz ikUJhovni voditelj nagovoril odbor »Ssi. kat. delavskega društva«, da naj &» delavski shod, takrat, ko je vo-1t.i1 odbor na kandidaturo g. Kopača .fclii, se zanjo zjedinil in odloČil, če-;mv je citati v poročilu o tem shodu, a sem rabil jaz v svojem govoru samo *!e besede: >Volivni odbor misli po-'^Titi za kandidata g. Jerneja Kopača.« »Soča« piše v istem članku dalje: 3r. Pavlica je prav računi! na potr-»iijivost naprednjakov in ni se zmotila Izjavljam, da so te besede glede s ;e osebe popolnoma neresnične. V (lorici, dne 3. junija 1(.H)7. Dr. Andrej Pavlica. Dr. Pavlica nam je povedal še poda je bilo pred delavskim shodom v volilnem odboru že določeno, da se postavi Kopača za kandidata ; da je on to na shodu implicite povedal navzočim ; da je shod prej naznanil volilnemu odboru; da mu je predsednik volilnega odbora rekel, naj lancira on ime Kopačevo med ljudstvom, priznal pa je dr. Pavlica, da je poročilo v »Gorici«, na katero smo se sklicevali — nerodno. Torej nerodno poročilo je priobčila »Gorica«. Kad nerodnim poročilom se je jezil tudi predsednik volilnega odbora. Iz tega sledi,-da je naša sodba v članku »Slovenci v Gorici in državnozborske volitve« popolnoma opravičena; spreminja se le v toliko, da trdi dr. Pavlica, da je on postopal korektno v sporazumu z volilnim odborom. Smisel članka se drugače nič ne spremeni. Naše delo. (Iz Gorice.) Dobojevan je volilui boj, pri katerem je baje odločevala ljudska volja. Od 2i slov. poslancev jih zastopa našo napredno misel samo 4, torej neprimerno malo, tako da se zdi na prvi pogled resnično, kar je rekla /Gorica" v svojem zmagoslavnem deliriju: „Y uašem taboru je Slovenija". Toda le na prvi pogled. Vsega skupaj je bilo oddanih za klerikalne kandidate na Slovenskem i'O.000 glasov, za narodno-misleče, svobodno pa nad 3u.0O0, torej dobro tretjino vseh oddanih glasov. Ta rezultat razdeli se med posamezne dežele: Goriško: skoro polovica glasov oddanih za napredne kandidate; Štajersko: skoro tretjina j Kranjsko: skoro petina. Vprašamo se le: Ali je ta navidezen neuspeli res tolik, da morejo klerikalci od veselja in ali lahko oni opravičeno povdarjajo: „Slovensko ljudstvo smo mia? Z mirno vestjo si damo odgovor: Ne! Opravičeno lahko upamo, da si, sicer z velikim trudom, priborimo zmago, ne samo pri nas na Goriškem, ampak sirom slovenskih dežela. Letos še-le se je reorganizovala Goriška narodno-napredna stranka, ni še tako dolgo, ko se je ustanovila Štajerska »Narodna stranka", ni dolgo, ko se je začelo z reorga-nizovanjem Kranjske napredne stranke, in že smo pridobili po kratkem delovanju dobro tretjino vseh oddanih glasov, do čim stiskajo nasprotniki naše ljudstvo že leta in leta. In s tem smo na ekla-tanten način pokazali svojo življensko moč. Blizu 40.000 Slovencev torej je, ki niso uklonili tilnika pred farško strahovlado, 40.000 Slovencev je, ki mislijo s svojo glavo, ki se ne boje onih strašil, s katerimi so divjali nasprotniki proti nam. Z leče in izpred altarja je grmelo na glave poslušalcev, na glave onih, ki so se zbrali k molitvi, v spo-vednici so obdelovali moža in Ženico} gnusoba pa, katere višek so dosegli na shodili, je že presegala vse meje. StraSili so še nezavedno ljudstvo s peklom in hudičem in prokletstvom ter mu zopet obljubljali vse najboljše,* ter s takim nečuvenim pritiskom so spravili onih 90.000 glasov na volišča, od katerih jo bilo, to lahko zatrdimo z vso resnostjo, prav zavedno klerikalnih, nezavedenih komaj 30%. Lahko torej rečemo: Ni zmagala ljudska volja, ampak zmagal je terorizem, zmagala je njih brezprimerna nesramnost. Neprimerno temu pa je bilo naše orožje, naše bojevanje vedno pošteno, odkrito, vedno dostojno. Obnašali smo se vseskozi dostojno tudi v najrazburjenejšem boju, dočim se je bil čut dostojnosti v vrstah klerikalcev zadnje tedne popolnoma izgubil, dasi ga že tudi poprej ni bilo veliko. Nam kažejo navedene številke dovolj jasno: V kratkem času smo dosegli mnogo. Idimo istotako energično, istotako neustrašeno naprej, in dosežemo vse. Odslej je naša najvažnejša naloga : Širimo zavednost, širimo prosveto med ljudstvom. Širimo jo, da pride luč v zadajo gor- sko vasico. V nezavednosti leži moč naSega in sploh vsakega klerikalizma; preženimo nezavednost, preženimo temo, in tla se bodo klerikalizmu udala pod nogami, da se zruši v prah. V p ros ve t i leži naša moč, v njej je moč zedinjene Slovenije. In v gospodarskem napredku. 40.000 glasov smo torej dosegli z lastno močjo, v boju proti terorizmu smo se pokazali neustrašene in močne dovolj, da imamo pod gotovimi pogoji najlepše upe za bodočnost. — H koncu moramo odbiti še poskus: šteti slovenske glasove na Koroškem, v Trstu in v Istri za klerikalne. To niso klerikalni glasovi, ampak glasovi volileev, ki se borijo trdo za svojo narodnost, katera, je vendar klerikalcem deveta briga! Klerikalna baharija z glasovi je tako močno ponižana. DOPISI. Z OtliGI. — (P o v o H t v a h.) ~~ Sedaj, ko je ponehalo volilno vrvenje, neznačajna agitacija, nesramno obrekovanje, tresk in grom po corkvah; sedaj, ko so se pomirili beli in Črni hudiči; sedaj, ko se je zavstavilo metanje križev iz šol, ko se je prav trdo povezal sv. zakon, čvrsto prikovalo Janeza k Mici, —-sedaj pravim, naj Vam, poročam, gospod urednik, o gonji, ki se je vršila v nekdaj tako mirni naši občini za Časa letošnjih državnozborskih volitev. Vže na prvo zboio-vanje Plahajuarjevo, ki se jo vršilo pri Itebku, razdaljoval je naš župnik listke k zaupnemu shodu. Trojica mož. katerih pa je moral biti zelo vesel kandidat, kajti raso, h kateri spadajo, bi bil težko določil, Šla je na ta shodič. Po tem shodu se je pričela prava agitacija v cerkvi. Kar se je tukaj uganjalo, ni mogoča popisati. Tako ostudne agitacije menda svet še ni slišal, tam manj naš ubogi Gorjan. Uže pred šestimi leti, takoj, ko je došel v občino naš božji namestnik, usejal je »liberavce" in „klerikavceB. Do takrat naši ljudje niso poznali takih zveri, kajti pod nepozabnim ku-ratora Stepančičem smo bili samo le Gorjani, — in to — dobri mirni Gorjani. Pri istih volitvah stekel si je ta nune dragocenih lavo- Dvajset let pozneje. Nadaljevanje ^ „Treh mušketirjev". = Francoski spisali: aaa=« ALEXANDRB DUMA& ===== (Dalje.) Zdi se mi, da je ravno sedaj močno zapleten, «***i e*gar uzdo je izročil konjarju, ter prišel po- Vlt grofa in d'Artagnana. i'Art ^8 L°sPod> Prav* Athos ter položi roko na o jjatagIlanovo ramo, ta gospod je vitez d'Artagnan; erein ste mo že cesto slišali govoriti, Baoul. Gospod, pravi mladenič ter so iznova in še j bolj globoko pokloni, gospod grof je izgovoril pred menoj vaše ime vselej, kadar je hotel imenovati ka-| kega plemenitaša kot vzgled neustrašenosti in ple-| menitosti. j Ta majhna pohvala je d'Artagnana prijetno ganila v dnu srca. Pomolil je Raoulu roko ter dejal: j — Moj mladi prijatelj, vsa hvala, ki ste jo culi meni, Velja gospodu grofu tu: kajti on me je vzgojil v vseh stvareh, in če se je gojenec slabo ponesel, ni to vzgojiteljeva krivda. Toda pri vas bo imel več uspeha, prepričan sem o tem. Vi mi ugajate, Raoul, in vaša uljudnost me je ganila. Athos je bil tako vzradošf *n, da se ne da povedati: pogledal je hvaležno d'A rl: »aana ter se potem obrnil na llaoula s tistim čudnih nasmehom, na katerega so otroci ponosni, Če ga zapazijo. — Sedaj, si misli d'Artagnan, u mu ni uselta nemi prizor, sedaj sem docela prepričan. — No torej, pravi Athos, upam, dn U dogodek ne bo imel posledic ? — Sedaj se ne ve Še nič, gospod, in zdravnik ni mogel v$,kid otekline ničesar izreči; boji se pa, da je morda kak živec poškodovan. — In zakaj niste ostali dalje pri gospej Saint-Remy? — Bil sem v skrbeli, da ne bi zamudil ure vaše večerje, gospod, odvrne Raoul, in da bi me morali čakati. V tem trenutku je prišel majhen dečko, pol kmet, pol lakaj, naznanit, da je večerja pripravljena. Athos je peljal svojega gosta v obednico, ki je bila zelo priprosta, toda njena okna so gledala z jedne strani na vrt, z druge pa v rastlinjak, kjer so poganjale prekrasne cvetlice. D'Artag; an se je ogledal: namizno orodje je bilo v resnici krauio; videlo se je, da spada med staro hišiio srebrnino; na gi-.aiu je stal vrč od najfinejšega srebra; d^rtagnanove oči so obstale na njem. — Ah! to je res krasno izdelano! je vskliknil. — Da, odvrne Athos, to jo mojstersko delo velikega florentinskega umetnika po imenu Benvenuto Cellini. —. In bitka, ki jo predstavlja ? — To je bitka pri Marignanu. Slika predočuje trenutek, ko je jeden izmed mojih prednikov poklonil svoj meč Francu L, ki je bil ravnokar svojega zlomil. Pri tej priliki je bil moj ded Enguerrand de La Fere povzdignjen za viteza Saint-Michel. Poleg tega mu je podaril kralj petnajst let pozneje ta le vrč in pa meč, ki ste ga morda nekoč videli pri meni in ki je tudi lepo delo zlatarske umetnosti. Kralj ni pozabii, da se je bojeval še tri ure z mečem svojega prijatelja, no da bi se bil ta zlomil. To je bila doba velikanov, prijatelj. Mi drugi smo ničle v primeri s temi možmi. Sediva, d'Artagnan, in večerjajva. Res, se obrne A^hos na malega lakaja, ki je ravno prinesel juho, pokličite mi Oharlota. Deček je odšel, in trenutek pozneje je vstopil sluga, na katerega sta se bila obrnila naša potnika, ko sta ,prišla do gradu., (Dalje pride.) Uredništvo sa nahaja v Gospo i i ulici St. 7 v Gorioi v I. nad ti. Z urednikom je mogoč- govoriti vsak dan od 8. do 12* . dopoludne tor od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica Dopisi naj se poSilJajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in drage reči, katero ne spadajo v delokrog uredništva, naj so pošiljajo lo upravništvo, »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »SoCe« vsak petek in stane vse loto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »So&a« in »Primorec« so prodajata v Gorici v naSih knjigarnah in toh-le tobakarnah: Schwarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski al., Ter. Leban na tekališCu Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališcni ulici,!. Matiussi v ulici Formica, I. Hovauski v Korenski ulici št. 23; v Trstu v tobakarni Lavrenčid na trgu deUa Caserma. Tečaj XXXVII. V Gorici, v četrtek dne 6. junija 1907. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. ________ - T«l»fon it. 83. - »Gor. Tiskarna* A. GabrScek (odgov. J. Pabčič) tiska in zal ^^ ^........ .......... ^.....^ rik. Po končanih deželnozborskih volitvah je miroval do občinskih volitev, ki so se vršile pred tremi. leti. Takrat je hujskal in dražil ljudi brez vsakega povoda in tako napravil mnogo zlega v -občini. Krona vsemu in vrhunec svoje nedosegljive objestnosti pa je pokazal.pri ravno dovrženih državnozborskih volitvah. Razdivjal je tako, da je bil včasih podoben onemu, živinčetu, ki v mesecu maju zbere vse svoje moči, da zadosti svoji strasti. Ljudi je tako zbegal, da res niso vedeli, kaj naj počno; bati se je bilo, da kdo r,e znori, ali pa v svojem fanatizmu umori nasprotnika; pa kaj pravim nasprotnika, --samo da b* bil rekel, da ne voli Plahajnarja. »Bližajo se volitve, — tako je pridigal — nasproti si stojite dve strankij naša: verskc-katoliška in pa liberalna. Liberalna stranka hoče take poslance, da bodo pometali križe iz Sol, da napravijo postavo za razpo-roko. Mi smo katoličani in volimo našega poslanca, ki je g. dr, Peter Laharnar itd." Ljudstvo je strmelo, zdihovalo, jokalo, kajti v svoji domišljiji videlo je že leteti križe iz šol. Mož je videl svojo boljšo .polovico pri nasprotniku, a žena je videlo moža, ki se je grel na krilih bohotne sosede — nasprotnice! — ?sak dan pri šmarnicah se je ponavljala ista igra. Vse mogoče je vmeševal ta razgreti petelin v svoje govore, samo da je studil in črnil nasprotno stranko; z eno besedo rečeno, agitiral je prav nesramno. Jezila ga je peščica mož, ki se ni dala oplašiti.*) Klical je vo-lilce v farovž, jim napisoval glasovnice, ter žugal, naj ne povedo nikomur. Na dan volitve moral mu je je neki volilec pokazati volilnico pred volilno sobano, ker se je bal, da se mu utegne izneveriti. — Tajna volitev — uni-cum predrznosti! — Pri ožji volitvi je šlo s podvojeno mero in podvojeno močjo. Da strmoglavi še ano peščico Štrekljevih volilcev, je poklical na pobinkoštni torek nekega »misijonarja* iz Gorice v »statvi« gimnazijskega profesorčka C epu dr a.**) nMisijonara je pri cerkvi in pri županu pridigal skoro izključno ženam in otrokom. Sramotil je g. Štreklja tako, da so se ljudje spogledovali., Vdaril je na križe in razporoko, potem pa sramotil Štreklja, češ, da ne zna niti brati, da je zmrznil v drugi šoli, da smrdi po konjskih figah itd. Kaj zasluži tak nesramnež? Pod smrtnim grehom se je moralo k volitvi, a pod dvojnim smrtnim grehom voliti Plahajnarja. Ali je čudno, da je bil izid volitev v tuk. občini drugačen? Poleg tega še tiskano ime Laharnarja pod volilnico. Volilci so smatrali to od glavarstva izdano listino kot nekak primoran ukaz k volitvi. Take so bile državnozborske volitve — direktne in tajne!? — Humbug — ironija ! — Še nikdar se ni tako zlorsbilo in zasmehovalo postave, kakor sedaj; seveda so smeli to delati le nunci. — Kaacelparagraf, kancelparagraf! Iz Doberdoba. — (Boj proti farovžu.) Bilo je 4 oktobra 1902., ko je občinsko starešinstvo pod pritiskom bivše Peričeve strahovlade sklenilo sezidati v Doberdobu nov farovž. Doberdobci so se tedaj dvignili kot en mož, da protestirajo proti takemu nasilju, da odvalijo od svojih pleč ogromno butaro, ki so jo hoteli na-nje navaliti Peric, vikar Bratina, Jos in Kukuk. Blizu 90 posestnikov je podpisalo protest aa politično in avtonomno oblast ic rodilo potem odločen in .vztrajen boj proti krivici in nasilju trojice Peric - Bratina - Jos. (Kukuk je bil le po nesreči zraven, ker je Josu brat). Bivši glavar klerikalec Fabris je šel tej trojici na roko in ji dajal pogum. Ni mogoče na kratko popisati, kake obupne boje so Doberdobci morali bojevati v teku zadnjih petih let proti farovžu. Na deželnem odboru niso Doberdobci mogli dobiti prave pomoči, ker sta se slovenska odbornika in klerikalca Berbač in Gregorčič postavila na stran farovž a. Klerikalca Fabris v Gradišču in Marenzi v Trstu sta zavlačevala rekurze proti farovžu tudi po celo leto. In vendar na koncu petih let je boj dokončan — pravica je zmagala nad farovžem in vso zlobo in hudobijo, ki se je skrivala za njim. Namest-uištvoje moralo ovreči vse postopanje Peri-čevo v zadevi farovža, moralo je izreči, da je župan Peric ravnal s postavo kakor svinja z *) Vsa Sast jim t Op. uredništva. **) O! Kaj so niate zmoti«, g. dopisnik ? Skoro «e verujemo. Morda ate ga zaiuenjali s kom drugim! — Op. uredništva. mehom. In tudi sodnjja je govorila. Župan Peric, Jos in Kukuk so porabili okoli 3000 kron občinskega denarja za nov iarovž ter vzeli še 10.000 kron posojila na Montu v farovške namene. To posojilo so dosegli na čisto ne-postaven način, brez vsakega starešinstvenega sklepa, seveda s pomočjo glavarja Fabrisa, ki je brat sedaj pokojnega ravnatelja Fabrisa na Montu. In postavili so farovž za 13.000 kronic. Mont je čakal za obresti kake 2—3 leta, potem se je naveličal in tožil — občino. Slednja pa je — Peric je med tem, ko mu je začelo preveč smrdeti, odstopil od županstva — pravdo proti Montu v vseh treh instancah udobila. Čujte sedaj, vi Doberdobci, posebno vi Poljanci, najvišja sodnija na Dunaju je razsodila, da ni dolžna občina Doberdob plačati za farovž ni ti enega v in ar j a. Plačati mora tistir ki je faro?ž samovoljno sezidal, kar pa občino seveda nič ne briga. Ali mislite, ljudje božji, da je sedaj konec komedije s farovžem?! O ne, sedaj se začenja drugo poglavje. Kakor so bili Doberdobci že od začetka pripravljeni za primerno popravo starega farovža, tako hočejo sedaj, ko je prišlo novo, pametnejše starašinstvo na krmilo, svojo namero izvršiti ter stari farovž popraviti. Ali mislite, da jim gre politična in cerkvena oblast na roko pri tej njihovi bogo- in človekoljubni nameri ? Ne! Novi glavar v Gradišču vitez Pozzi in Še posebno nezmožni referent conte Mels se nista nič naučila od grehov prejšnjega glavarja, narobe, onadva hočeta še nadalje grešiti kakor stari glavar. Na vsak način hočeta Doberdobce prisiliti, da sprejmejo nov farovž na svoje rame ter nočeta dovoliti poprave starega. In slavni nadškofijski ordi-narijat se je sedaj pridružil glavarstvu. Prestavil je nesrečnega Bratino v Kostanjevico — za kar so mu Doberdoci kajpak hvaležni — toda ne z namenom, da bi odpravil pohujšanje v vasi ter namestil drugega boljšega duhovnika, ne, ampak z namenom, da prisili Doberdobce &r ejeti in plačati nov farovž. Slavni ordinarjjat grozi — ni še sicer tega izrecno povedal, ampak že vemo, kam pes taco moli, — da pusti Doberdobce toliko časa brez duhovnika, dokler se ne udajo. Doberdobcem piše naslednje pismo: »ali je pravično, da izgubi »Mont" svoje posojilo 10.000 kron", ali je pravično, da plačajo Peric, Jos in Kukuk ta denar? Dalje »ali je prav, da hočete imeti duhovnika v starem, vlažnem stanovanju? »Pripravite duhovniku novo stanovanje — staro lahko drugače uporabite, lahko je oddaste v najem kaki domači družini." Tako piše slavni ordinarijat. In Doberdobci? Ti se slavr jistemu lahko malo posme-jejo in mu prisolijo par moralnih klofut. Najbolje pa, da čisto kratko odgovorijo: Mont naj išče denar tam, kjer ga je posodil, plača naj tisti, kdor ga je vzel, če bi stanovanje bilo dobro za doberdobško družino, torej je ravno tako dobro za namestnika Onega, ki ni imel, kam bi glavo položil. Če pa misli slavni ordinarijat Doberdobce z duhovnikom izstradati, tedaj pa naj dobro pazi in naj se ne igra z ogsjeji: Ricmanje niso daleč! Opozarjamo conte Melsa — pustite si, gospod conte, prestaviti te vrstice, ker žal ne razumete slovenski, — in tudi slavni ordinarijat, da zahtevata od Doberdobcev nekaj nemoralnega. Vi dva zahtevata, da bi si Doberdobci sedaj pljunili sami sebi v zobe> ter Vam poljubili rokd, rekoč: »Odpustite nam grešnikom, mi smo bili vseh pet let, ko smo, se borili proti farovžu, sami hinavci, brezf božni falotje, poboljšamo se, farovž plačamo pa še za 4000 kron pohištva nakupimo duhovniku, samo, da ne boste na nas hudi, dobri conte Mels I" Žal, da moramo ordinarijatn in conte Melsu pokvariti to veselje. Moramo povedati obema, da se bodo Doberdobci še drugih pet let borili proti farovžu, če treba 10—15 let. Doberdobci nočejo postati hinavske babe, mar več oni ostanejo možje, trdni kot skale podi Zl »GriiOrSIfisr De«8. — Na dan 18. maja t. 1. se je nabralo pri večerji rodoljubne družbe v gostilni Dragotina Vičiča v Podgradu v Istri za »Gregorčičev Dom" 14 K i>0 v. Za spomenik in dom po zadnjem izkazu v st. 56...........K 559-94 Ta znesek........„ 14'50 Toliko za danes, g. conte Mels in slavni ordinarijat! Domače in razne novice. IIMMIR]!. — Pisarniški predstojnik na okrožni sodniji v Gorici gospod Josip Kror Sevec je imenovan višjim pisarniškim ofi-cijalom. Skupaj . . K 574-44. Nt g. kr. ženskem učiteljišču i Gorici se bodo upisovale gojeuke za I. tečaj dne 21. in 22. t. m. ob 8. uri zjutraj. Prosilke se imajo predstaviti v tukajš-nem uradu v spremstvu roditeljev ali namestnikov in se izkazati s potrebnimi listinami. Smrtna kili. — V Barkovljah pri Trstu je umrla gospa Marija vdova Rebek, mati c. kr. okrajnega glavarja v Sežani. Zl SlMMSto fSeilČitjŠČfS! — Češki, malo-ruski in slovenski visokošoki priredijo na dan otvoritve državnega zbora veliko manifestacijo v opomin vladi, da izpolni svojo dolžnost ter da tem trem narodom najvišje kulturne zavode. »Slov. Narod" nasvetu je, da naj pošljejo slovenske občine,društva, korporacije na dan otvoritve državnega zbora na naučno mini-sterstvo brzojavke z zahtevo, da vlada izpolni nujno potrebo ustanovitve vseučilišča v Ljubljani. Temu nasvetu se pridružujemo. Občine, društva, korporacije, v boj za slovensko vseučilišče l Angleški Časnikarji, nekaj nad 40 na številu, so se peljali včeraj ob 6.10 zvečer iz Trsta mimo Gorice s posebnim vlakom, ki je imel tri vozove I. razreda. V Bohinjsko Bistrico je dospel ob 8.15, kjer so jih lepo sprejeli. Na peronu se je zbralo večje število mladenk in mladeničev v narodnih nošah. »Deželna zveza" za promet tujcev iz Ljubljane je bila zastopana po predsedniku g. pl. Trnkoczy-ju, g. Josipu Prosencu in še nekaterih gospodih; došel je tudi okrajni glavar g. pl. Detela iz Kadovljice. Zunaj pred kolodvorom pa je bilo vse živo naroda. — Na kolodvoru je vihrala cesarska zastava, zunaj pa so veselo plapolale slovenske tro-bojnice. — Bistrica je bila vsa praznično odi-čena. — Došle goste je pozdravil g. pl. Trn-koczy; na to so se vršile predstave z obeh stranij, na kar so se odpeljali v kočijah k jezeru, kjer / bila slavnostna večerja v hotelu Sv. Ivana. — Danes zjutraj izlet k Savici, zvečer pa bo na Bledu velika slavnost. Slovenska kmečka stranka na Soriškem. — Na dan 13. t. m. je sklican v hotel »Zlati jelen" v Gorici zaupni shod v svrho posvetovanja o organizaciji slovenske kmečke stranke na Goriškem. Za pripravljalni odbor je v pozivu v »Edinosti" podpisan odvetnik dr. Alojzij Franko v Gorici. Vsako gibanje v okvirju samopomoči posamičnih stanov je naši stranki simpatično, torej tudi gibanje kmečkega stanu, ki hoče bolj iniciativno posegati v delovanje za gospodarski napredek tega stanu. Vprašanje je le: ali hoče ostati novo gibanje v mejah gospodarskega razvoja, ali pa hoče prestopiti na širšo opolzko pot polit i ške organizacije. V prvem slučaju si zagotovi mirno delovanje ob sopomoči vseh ostalih slojev, — v drugem slučaju pa s svojim nastopom napoveduje boj vsem drugim političnim strankam. In tak boj bi kmečkemu stanu ne bil koristen. Kdor hoče zaplesti kmečko ljudstvo v boj z vsemi ostalimi strankami, ga tira v pogubo. Boja pa je dovolj, in še Irakšnega! Boj med napredno in klerikalno stranko ima svoje korenine v svetovni zgodovini in gre vsporedno s svetovnim vrvenjem, a tega ne odpravi nikdot Ako pa kdo sanja, da poravna sedanje spore z — novimi homatijami, se bridko vara. — Sicer pa bomo dobrohotno sledili temu novemu gibanju v naši deželi. Dr. Šusteršič f Dalmaciji. — Kakor čitamo v »Narodnem listu" iz Zadra, se je mudil dr. Ivan Šusterčič v Zadru, kjer je obiskal državne poslance dr.a Ivčeviea, Biankinija in Prodana. Šel se je informirat, kaj mislijo dalmatinski poslanci o grupiranju v novi državni zbornici. Toliko dr. Ivčevič, kolikor Biankini sta mu izjavila, dasta zato, dase vsi Jugoslovani — 12 Hrvatov, 2 Srba, 18 klerikalnih, 4 napredni Slovenci in dr. Eybaf — — združijo v Bil klub, ki bi štel 3? členov ter bi temu številu primerno igral precej važno vlogo v novi zbornici. Zaderski »Narodni list", glasilo poslanca Biankinija, pripominja k temu, da jo to osebno mnenje gornjih poslancev, ali končno odločijo o tem vsi dalmatinski zastop- niki, ko se snidejo na skupen sestanek 8 jico istrskih poslancev. r°' Klerikalni slov. državni poslanci v LjuoljiiM 4. t. m. so se sešli v Ljubljani klerikalni &r poslauciiz Kranjske, Štajerske m Goriš]/' ter so sklenili, da bodo v državnem z\ * nastopali solidarno. Izvolili so izvršilni qaČ ki ima nalogo, stopiti z drugimi jugoslovj' skimi poslanci v dogovor radi snovanja dr* žavnozborskega kluba. — Šusteršič je tor že zbral svoje zveste okoli sebe, in se(]aj J? še rad zbiral, koga izmed jugoslovanskih m slancev naj sprejme v svoj klub. — jjf grupi ste: Šusteršič s svojimi pajdaši, ki ij čejo skupnega kluba, — in drugi slovenski! hrvatski in srbski poslanci, ki hočejo s kc pen jugoslovanski klub. — Dr. ŠusterJ pridobiti za skupen klub, je izključeno, U se boji, da bi v takem klubu ne mogel im on predsednik in absoluten gospodar. tu^A šič pa hoče biti predsednik in voditi V^f kakor hoče on sam. Njemu je njegova ij oseba nad vse. Drugi so globoko pod njiJ Kontrole ne trpi. Kaj se torej zgodi, ni težko] uganiti. Občinske volitve v Gorici. — Kandidatje j tretji razred, ki voli v soboto 8. t. m., ,J dr. Ahil Venier, tiskar Josip .fuch (Jug J Solkana), Karol Seppenhofer; za drugi r«.j red, ki voli v ponedeljek 10. t. m., uciud Jos. Franzot, dr. Viktor Češčut in khml Artur Gleščič. i Javna knjižnica v Ajdovščini. — Vabi *e * ustanovnemu občnemu zboru juvne knjižnic v Ajdovščini za Ajdovščino in ajdovski ^ nijski okraj, ki bode 9. junija 1.1. i v nedeljo. ob 3. pop. v dvorani gospoda Bratine v Ajdovščini po dnevnem redu: 1. Poročilo začasnega knjižničnega odbora o ustanovitvi knjižnice. 2. Prečitajo se od c. kr. namestništvi na znanje sprejeta pravila, po katerih .se knjli-niča ustanovi kot društvo z a) častnimi člasi, ki plačajo enkrat za vselej 25 K, b) redniisi člani, ki bodo plačevali po 20 h uu neitv. 3. Vpisovanje članov. 4. Volitev pot odboru kov. 5. Prevdarek knjižničnih dohodkov ia troškov za drugo polletje 11)07. (J. Morebiti: predlogi in nasveti. K obilni udeležbi uljinlu) vabi začasni knjižnični odbor. firegorčlčeva »visoka pesem" po »uorid"]" vsak dan zjutraj, opoldne in zvečer ie -pesem o žepu. On vidi povsod le - iepti skrb za žep, strah za čast in mast. — D&j« tiskala »Goriška tiskarna" tisto malo, kar je rabila narodno-napredna stranka med vami, Še za to ga hoče vrag vzeti! Maj;«! Lah naj zasluži, ako Gregorčič ne more, m*'-Gabrščck ne, on naj bi poginil kakur pes a mejo. Pevsko in bralno društvo »Naš prapor" i Pni; je priredilo do sedaj uže par veselic, katere so bile izvrstno urejene in je vspored teč vselej privabil nebroj občinstva iz mest« iz okolice. Dosedanje prireditve tega društva, katere so kot omenjeno izvrstno vspele, opogumil? so odbor, da si je naložil nalogo prirediti:: pot nekaj izvanrednega, da smelo trdimo, n-kaj takega, kar v našej okolici še "i t'lf nikdar. Občinstvo, katero je dne 2. juniju }J> setilo našo prijazno Pevnio, se je lahko prepričalo na pripravah, da obeta biti ta ureditev res ogromna in vsak je odhajal s sk.e-pom, ne opustiti svoje vdeležbe na tej fc8i' skej veselici, in naj se ta vrši kadarkoli. Do skrajnosti neugodno vreme, katero;* trajalo do 2. ure popoludne, je prisililo oM< da je moral odložiti veselico in sicer & * posebnim ozirom na nevihto, katera je rtf* jala okolu 1 ure in ki je na veseličnem p* štoru napravila mnogo Škode s tem, da 3 na kar so i° P«nesli v L oeBaij«* Staniča, kjer je umrla. Poklicali Ldravnik«; hi J° Je dobil že mrtv0- Stara ila okoli 42 let. Truplo so prepeljali na CjIO s tOŽO 80 Str»SIII. <-rj^t VojS5|ce na I nam poročajo, da sta dva klerikalca Cj]a volilce celo s točo$ češ, če bo izvoljen Cajnar, ne bo toče; ako ne, je pa toča Tv«. >"6, izvoljen je Štrekelj -~ toče pa L ni. Morda Peter moli za točo, ki naj potolkla KraševTce, ali, kakor še viuV*Bbg jlinif na td^6 svetnike 1 Ktki nesramno laže »Primorski list", spričuje Ufi«* »z Mirna v današnji njegovi številki, f je rečeno, da se je pripeljal Gabršček iretje" h g^ Jakllu z generalnini štabom J^li torek. Če se le morejo zlagati kaj o ^jfeku, pa se zlažejo, in dr. Pavlica pri-ye to v svojem listu z mirno vestjo ka-L^a duhovnika! Potem zopet nesramno ujio g- Mila. Kremžar je že dobil pla-uj, tako nesramno žalitev, dr. Pavlica {Ijiila! jej proti firevŽU. — Kako težak je boj 1 ljudstva proti farovžu, kaže današnji L^ iz Doberdoba, ua kateri poslej opo-bo. Ordinarijat in glavarstvo stojita kmetom ter jih hočeta prisiliti, da se L0. frtftJte ' ,,ako zanimivo berilo. 24 yr v jozdu z zlomljeno nege. Gospod Ivan ^tt, posestnik žage v Lokavcu pri Ajdovimi, je šel s svojim psom proti trnovskemu j^si po opravkih. Spodtaknil se je ter padel i) nesrečno, da si je zlomil nogo. Sedaj je Lusoko gori v gozdu, daleč proč od ljudij, p i psom. Klical je na pomoč, zvesti pes iijsl in letal okoli, da bi koga priklical, b celih 24 ur zaman. G. Rollett, ki se ni Ue! ganiti, je bil že obupal ter je napisal k kes papirja svoj testament. K sreči ven-je prišel tam mimo neki kmet, katerega lujanjft psa spravilo na kraj nesreče. Šel je m) po pomoč, na kar so prenesli g. Rol-itu oa njegov dom v Lokavcu. — Želimo, |L ji, llollett v kratkem okreva. I«i vojašnica 1 fiorlcl, — Vlada je po-[ttiii načrt za zgradbo kavalerijske vojašnice, kito stala blizu artilerijske. Iz kaznilnice v Gradišču ob Soči je po- !«Mi Fran Zupane, doma iz kamniškega etojiM Kranjskem. Zupane, ki je nevaren tu, je Lil leta 1(J02. obsojen na 8 let ječe. M bombonov. — ll letni učenec R. [J»;S ni hotel dati svojemu bratcu bombonov, 'Cč je zbežal pred njim ; ta je tekel za b po Fr. Jos. Tekališču. Deček R. Fajt je JN*1. in sicer tako nesrečno, da je ostal ne- frfcten. Na glavi ima rano, ki utegne stati P*ki življenje. Prvo pomoč je dobil pri siijenih bratih. Omifio „lpt9lu f Miniti vabi na veselico in *', katero priredi v nedeljo dne 9. junija ivoriSču gosp. M. Faganeli. — Vspored: Sskup : „NaprejB, koračnica. 2. T.Šestok: posvjetom k svobodi", mo&ki zbor. 3. Le- sUn in ona", valjček. 4. Fr. FerjančiS: l^ica in petelin", možki zbor s tenor in !t<>n šolo. f). Muhvič: „ Veliki potpourri po p»!ov. motivih". 6%*: »Zapečatena zaro- U-, veseloigra s petjem. 7. Javni ples. ffaek ob 3. uri in pol pop. Vstopnina k p*>"'ii 40 vinarjev, sedeži I. vrste 2 K, II. ."* ' K, HI. vrsie 40 vin. Plesni komad '&' vin. Pri veselici in plesu svira oddelek JJ*&e gc'be iz Gorice. K obilni udeležbi ";iino vabi — odbor. ft Verskem napravi bralno in kmetijsko PJl*o ^Lijak" veselico s plesom dne IG. J8^ *• 1. Vspored se objavi kasneje. 1 CM stMRski peizinat žinskeia vztalsvalaiga Ejjttaimieegi društra Jlaiikatt 1 Ljubljani, p*t Blieg Jt. 8. — -Ta prepotrebni zavod rjstanovile rodoljubne slovenske dame za Palice slovenske in sploh slovanske narod- ih ki obiskujejo Gesarja Franca Jožefa L ¦testno fišjo dekliško šolo, oziroma licej ali -JJ^B? slovensko šolo v Ljubljani. S to P^tvijo se omogoči staršem, da pošiljajo |jje hčerke v narodna učilišča. V Zavodu E/Taj° fleklice temeljito teoretično in prak-iWh0 štirj. kilometrov kraškega sveta v tržaški okolici je 1109 hektarjev določenega za pogozdi-tev; na Goriškem od 1941 štirj. km 8281 ha; v Istri od 3661 štirj. km. Krasa 13.753 ha: na Kranjskem od 7466 štirj. km 3696 ha, torej je skupaj od 13.128 štirj. kilometrov Krasa določenih 20.899 ha za pogozditev. V Dalmaciji je 11.049 štirj. km kraškega sveta. Pogozditev pa se vrši jako počasi, ker so imele in še imajo mnoge občine skupne, nerazdeljene pašnike. Le posamezni lastniki skrbno varujejo nove nasade. Do konca 1906. je bilo v tržaški okolici pogozdenih 869 ha, na Goriškem 4143 ha, v Istri 1905, na Kranjskem 2378 in v Dalmaciji 10.000 ha. Sadi se največ borovca, pa tudi smreka in mecesen. Novi nasadi pa mnogo trpe po raznih mrčesih, vsled požarov ob železnici, burje, snega in ledu, ki polomijo mnogo mladega drevja. Gozdni nadzornik Rubbia končuje svoje zanimivo predavanje s pozivom na vlado, da izdatneje podpira pogozdovanie. Dokler lastniki pogozdenih parcel nimajo dohodkov, morajo biti prosti vseh davkov in priklad. Potem bode mogoče pospešiti pogozditev. Velikanska žlfinortja f Združenih drtaiah. -Naravnost neverjetne so velikanske Številke, ki govore o živinoreji v Združenih državah. Tamkaj so imeli leta 1906. živine in sicer: kopitarjev (konj, oslov in mul) 22 milijonov, rogate živine 66,862.000^ ovac in koz 52,503.000, svinj 52,103.000. imal trj * GerlGl. — Včeraj je bilo na izvoznem trgu 1200 kvintalov črešenj po 22 K; 25 kvintalov špargljev po 48 K; 90 kvintalov graha po 24 K; 40 kvintalov krompirja po 24 K. IZVOZfll trg H Krmlnu je bil otvorjen v nedeljo. Določile so se cene za črešnje 50 K, za grah 16 K, za smukvice loO K za kvint Prišlo je mnogo kupcev iz raznih dežel. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v LJubljani. - v službo se sprejme : 4 poslovodje, 2 knjigovodji in ko-respodent, 6 pomočnikov mešane ata&kfi, ,2 pomočnikov špecerijske stroke, 1 pomočnik ma-nufakturne stroke, — pomočnik železninarske stroke, — pomočnik modne iu galaut. stroke, 2 kontoristinji, 1 blagajničarka, 3 prodajalke, 1 učenec. — Službe iščejo: 1 poslovodja, 4 knjigovodje in korespodent, 2 kontaricl H pomočnikov mešane stroke, 4 pomočniki špecerijske stroke, 2 pomočniki manufakturne stroke, 2 pomočnika železninarske stroke, 2 pomočnika modno galant. stroke, 9 konto-ristinj, 4 blagajničarke, 5 prodajalk. — Po^ sredovalnica posreduje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini. Razgled po suetu. Državni zbor je sklican na dan 17. t. m. Presloln! govor, s •* katerim otvori cesar državni zbor, bo precej dolg ter našteje vse zakonske načrte, s katerimi se bo imela baviti nova zbornica. Naglašala se bo korist novih železnic, zlasti v Dalmaciji, Bosni in Hercegovini, zavarovanje za onemoglost in starost, uvedbo dveletne vojaške službe itd. Kdo bo predsednik v poslanski zbornici? - Nemci kandidirajo na predsedniško mesto v novem parlamentu dr. Ebenhocha, oziroma dr. Weiskirchnerja, socijalisti hočejo imeti za prvega podpredsednika nemškega socijalista Pernerstorferja. Češki list „Den" vprašuje, s kako pravico se potegujejo Nemci za predsedniško mesto. Po sedanjem volilnem redu je večina parlamenta slovanska, torej imajo Slovani pravico do predsedniškega mesta. Omenjeni list poživlja Oehe, naj organizirajo v to svrho »lovanski blok. Shod čaških strank v Pragi, — 0 shodu državnih poslancev Čeških strank 5. t. m. je bil izdan nastopni komunikd: Poslanci češkega naroda in sicer zastopniki agrarne stranke, katoliško-narodne stranke, ljudske stranke, narodne stranke, narodno-svobodomiselne stranke in državnopravno-Ijudske koncentracije so imeli danes v Pragi shod. Po dovršeni debati je bilo sklenjeno nastopno: Zastopniki imenovanih strank se izjavljajo enoglasno za ustanovitev Skupnega kluba Čeških državnih poslancev, katerih naloga bo zastopati narodni in državno-pravni program ter uravnati parlamentarične odnošaje češke delegacije do vlade in drugih strank, v kolikor se gre za skupne stvari ljudstva. YrS Olja. — Josip Ivančič iz Gabrovice je bil prišel z vozom v Trst. Nakupil je raznih stvari in tudi vrč olja, katerega je privezal na voz. V ulici della Barriera se je približal vozu neki človek, ki je prerezal vrv in vzel vrč. Ivančič je skočil za njim in zahteval, naj mu vrne vrč, a oni je vzel iz žepa nož in grozil Ivančiču. Ivančič ga je pustil oditi. A ni ga pustil iz očij: videl ga je iti v Zganjamo, ki se nahaja v ulici Pon-dares. Nato je Ivančič pozval redarja in dal aretovati tatu, ki je 34-letni Ivan G. Tatu so pridržali v zaporu. Porotne razprave v Trstu. — 45-ietni bivši železniški uradnik M. Konrad iz Celovca je bil obtožen uradnega poneverjenja, Češ da je prodal 70 sodov vrednih 450 K. Porotniki so razsodili, da poneverjenje nima uradnega ^^^^^^^^^^^^ . ŠtT893|07. Razpis službe zdravnika. Izvršuje sklep obd. starašinstva od 7. februvarja t. i. štv, 264 razpisuje podpisano županstvo službo občinskega zdravnika v krajevni občini Komen. Poleg plače, kojo se določi po zabtevi in dogovoru, imel bode občinski zdravnik lastno lekarno in izvrševal bode zdravniško prakso tudi v okolici, ki obsega več občin, koje so brez zdravnika. Nastop glužbe 1 julija t. 3. — Prošnje je vložiti do 15. t. m. na podpisano, katero daje na zahtevo vsa pojasnila. Županstvo občine Komen . doe 8. Jun-la 19Q7. Župan : J. V.OLČlC značaja, na kar je bil obojen le na 2 meseca zapora. Kazenska razprava o atentatu na španskega kralja Alfonza je pričela v ponedeljek. Obtožene so 4 osebe, med njimi profesor Ferrer, po katerega izjavah je imela njegova »moderna Šola" namen razširjati anarhistične ideje; iz njegove šole je bil oni napadalec, ki je umrl vsled ran, dobljenih pri eksploziji bombe. HOM nemška ZWZt — Z Dunaja porocaja, da sta se združili nemška ljudska stranka in nemška agrarna stranka pod imenom : Nemška narodna.zveza. V Pazlnu bo v nedelje 9. t. m. veliko narodno slavlje. Svirala bo godba društva »Sokol" iz Buzeta v sokolski opravi. Goste pričaka „Sokol" iz Pazina, godba in brez dvoma ogromno občinstvo* Popoludne bo skupščina družbe sv. Cirila in Metoda. To obeta biti slavlje, kakoršnega še ni videl Pazin. Spomenik cesarici Elizabeti. - 4. t. m. je bil razkrit na Dunaju ob obili udeležbi spomenik cesarici Elizabeti. Pri razkritju je bil navzoč tudi cesar. Kongres antlalkoholistov bo prihodnje leto na Dunaju. Koliko pravih antlalkoholistov pride na ta shod? Dekliški llcej i LJubljani. - v smislu sklepa ljubljanskega občinskega sveta se razširi tamkajšnja mestna višja dekliška šola v popoln dekliški licej s 6 razredi. Poslano,*) Komur tiče! Dopisnika v »Gorici« z dne 28. pr. m. iz Rihemberga prosi podpisani, naj v teku 8 dnij naznani vse konkretne slučaje sleparij pri agitaciji za volitve v smislu njegovega dopisa. Obenem naj bo toliko moški, da se podpiše, ker drugače si moram iskati zadoščenja pravnim potom. V llihembeigii, (J. junija 1907. Brtc Josip, učitelj. *) Za vsebino pod t« m naslovom jo od govorno uredništvo lo toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. Cugen Grion Gorica, ulica formica št. 4. Nova totUa Mavnica. Zaloga neobdelane kotlovine in v plasteh. Kotli raznih velikosti. Distilirni aparati. Filtri. Raznovrstne kuhinjske posode. Vse po zmernih cenah. I Odda se v najem elegantno meblovana soba. Kje: pove upravništvo. Za potovanje z dojenci je prav priporočati prehrano otrok s Kufeke-jevo moko za otroke, ker to ni samo slastno trajno, lahko prenosno izvrstno živilo za dojence ima mati tudi za slučaj, če bi premena mleka ali podnebja dovedla do motenja prebave (želodčni ali črevesni katar), v Kufeke-jevi moki za otroke^ takoj pri roki preizkušeno ht ^ KufGke-jeva moka za otroke dela mleko bolj prebavno, ker je zgosti v otrokovem želodcu v fine kosme in zabranjuje, posebno če jo izpočetka dajemo brez mleka,^napredovanje želod111 in črevesnega katarja. ' BRATOV BRANO A V MiTl^N jedini lastniki načina za izdelovanje, ja najbolj učinkujoč? želodčna grenčica svat Neizogibno potrebno v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši delikatesni trgovini In v vsaki kava SVETOVNO ZNANI FERNET-BRANCA Anton Potatzky v Gorici. N» aredt BaStelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najcsnaje kupovaiioe Plruberškejja In drobnea» blaga ier tkanin, preje in nitij. potrebščine za pisarniee, kadilce in popotniki. Najboljše šivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE ta krojače in Sevljarj«. StotlnJIco. — Rožni venci. — MaSne knjliice. Hišna obuvali za vse letne čase. Semena za zelenjavi, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kroinjarje, prodajalce po sejmih ia trgih ter na deželi. 2 • 35—8 —u^ag^nw—- -^waiiaaaMM». Andrej Fajt pekovski mojster V^BaraTMi frmc. liis. it. 2. '— FUijafta ? Dornbergu. ------- Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za bir-manee, poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov. Ima tudi na prodaj različne moke, fino peeivo, fina vina in likerje po zmernih cenah. Za veliko noč priporoča goriške plncc, potice itd. RAZGLAS. Podpisana si ti soja ta naznanjati, da smeta od 1. avgusta 1905. dalje — vsled pridobljene koncesije od obrtne oblasti — sprejemati vsa naročila električne luči #jfjf#^ in gonilnih naprav, kakor tudi vsa popravila spadajoča v to stroko. Z ozirom na dolgoletno vežbanje pri najboljših tvrdkah te stroke (Sehu-ckert, Siemens & Halke) pričakujeta, da se bode slavno občinstvo ravno tako zaupno obračalo na podpisanca, kakor doslej ter zagotavljata solidno in ceno izvršitev vsakega naročila spadajočega v njih stroko. Sprejemata cenj. naročila ter dajata razna pojasnila spoštovanjem udana taPotoMitliel Mehanična delavnica. Vpeljava plina, vode in električne luči. V finrifti. za vAfasnir.ni Sf_ 13. Cujte! Čujte! Prej 18 K sedaj 7 K Krasna remontoir-Gloria srebrna ura 8 3 moC- nimi pokrovi, bogato okraSena, dobro idoCa, 3 leta garancija, poSilja proti povzetja za samo 7 kron Henrik Weiss - Dunaj XIV.|3. Sechshauserstr. 5|5. Lepa 2-nadstropna Hia z vrtom, kletjo in drugimi shrambami ob državni cesti v Ozeljanu se oddaunajein. Jako pripravna na letovišče. Ponudbe je pošiljati na ime: Ttm Špacapan. Mladenič star 28 let, lepe zunanjosti, z gotovo eksistenco, se želi seznaniti z gospodično, ali mlado vdovo v svrno ženitve. Besne ponudbe z fotografijo je pošiljati do 15. t. m. pod šifro ,,S" post. restante Gorica št. 3. Odlikovana pekarija in sladčičarna Rarol Drasčik v Gorici na Komu v (lastni hiši) zvrstijo naročila vsakovrstnega tudi najfinejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fin« vin« In likurj« na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo •p* po jako zmernih cenah. ""*• se nikjer ne vdobe šivalni stroji iiM toda po jako nizki ceni, pa se vdotya, meni od najboljših tovarn in po BttMtJ izdelbi. Za vsak stroj se jamči po Tel ier je vsak pred pošiljatvo preishfn Naročite si takoj cenik kojega zastonj pri JfO$pet)C(i Rebolj. v Kranju, Glavni trg, zaloga šivalnih strojev in koles terzastu« = godbenik avtomatov. =5- Poprava in komisijska zaloga tivokal VVaffenrad z dveletnim, in Bayal z enoletnim jamstvom pri Batjelu v Gorici, Via Dtiomi fiftsv, Prodaja tudi na mesečne obroke. 6 komadov ovratnic (kravat) ali mk. 3 kravate in 3 maSne) lepo sortiram.' K :)' i" -. fina izbera (5 komadov K 4-RazpoSiljalec kravat FR. STEINER, Dunaj II., Kraftgasse 3.|H OdpoSilja proti povzetju. — NcngajajoFe se z»»« ,Flox" Dunaj XiV.|3„ Sechshauserstrasse o. Sprejmejo ga zastopniki F. P. VIDIC & Komp. Ljubljana Opekama in zaloga peči, ponudijo vsako poljubno množino ¦fi=s=i patentiranih bik zarezanih strešnikov Jistsm mm« (StranifataiejB!) ^Sistem MUZALA' Barve: a) rdeči naravno žgani, 6; drno impregniranl. m Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje, m Vsaki streShik ee zamore na late pribiti ali pa z žico privezati, kar je gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji. Vzorce In prospekte pošljemo na že\jo brezplačno. Takojšnja In najzanesljivejša postrežba. Sprejmejo se zastopniki. Ant. Breščak-u v Gorici, J v Gosposki ulici št. 14 p (v lastni hiši) || kaleri ima v zalogi najbogatejšo , j izbero pohištva vaeh slogov za J ?gak stan, priprostega in naj- l iinejega izdelka. h Daje tudi na obroke.| Lastna delavnica % za tapecirano pohištvo. i|L ^ Cene brez konkurence. Vj Različno pohištvo iz železa, podobe na šipe in platno, ogledala, jima in platno.