Sfc.77. V Gorici, v torek dne 9. julija 1912. T^:xyi Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto . . 15 K 8/3 „ . . 10 „ V« » . . ff » Za Nemči|č^j^^j»:(|^/^^a: Ameriko in inozemstvo K 20J—" Posamične številke stanejo 10 vin. ..SOCA'1 ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in Gradiščanskem" in dvakrat, v Jetu »Vozni red železnic, pamikov in poStaJh žvfz". Na naročilu brez doposlaae na* ročnine se ne oziramo. Vae za narod, svobodo in napredek U Dr. K- Lavrič. Uredništvo se, nahaja v Gosposki ulici Št, 7 v Gorici v I. nadstr. na desne. Upravništvo se nahaja v Gosposki, ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. t Naročnino in oglasi je plačatf loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin,, 3-krat, 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in; spisi v /uredniškem delu 30 vin, vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavcičv Gorici, — Telefon nt. i Movostrujarji. in. Islovostrujardi 'na Goriškem ropotajo radi Maoharjeve Čitanke po svojem nad vse laž-njivem trobilu, katero zmerjajo z »Novim Časom«,, in pa po shodih. Na Kranjskem pa so se zadovoljili s par besedami v »Slovencu«. iParkrat je zagodr? njal »Slovenec« in 'povedal, da »Soča«, »Zarja« in vDan« so priobčili zaplenjena pa iumuiiziraine sestavke iz Macharjeve knjige, pa je bilo konec vsega boja-pr,o *e »P^icen od lastnika pla- z deželnim odborom tekoče zasebne vode izvzemši one, ki so omenjene v § 3, (po prejšnjih zakonih pridobljene pravice) in zasebna jezera preti odškodnini, ki se odmeri po § 97, kadar se z lepa ne doseže dogovora, proglasiti za javno imovino, če je to- v interesu izdatno bo'jše gospodarske izrabe voda ali sicer v javno korist. Odstavek 2) Občine in drugi udeležene', katerim nastane s proglasitvijo javnosti izdatna korist, se .zamorejo upravnim potoni prisiliti, da prispevajo k odškodnini primeren donesek, čegar višina se odmeri po § 98 kadar se z lepa ne desfiše sporazuma. §47, Odstavek 1). Posestnik] bregov so dolžni pripuščati pristajanje in priklepa«je ladij hi plovov na oblastveno za to dolo* čeni'i krajih tudi nadalje brezplačno, ako za to niso dobivali doslej.nobenega povračila. ' Odstavek 2). Posestniki bregov in jezov so dalje dolžni brezplačne pripuščati, da. organi javne službe hodijo, po bregovih in jezovih kakor tudi po obstoječih vlač-¦kah (stezah v-Iačilnicalh). Odškodnino se zamere zahtevati le takrat, kadar obstoji za to poseben praven naslov, . Odstavek 3). Kadar je v javnem interesu se lahko posestnike zemljišč upravnim potom prisili, da odstopilo za napravo i!C-v'h pristanišč za ladje in plave ali za napravo novih v''ačk kaker tudi za razširjenje obstoječih pristanišč in vlačk potrebna zemljišča proti primerni odškodnini, ki se odmeri po § 97., kadar se z lepa ne doseže dogovora. Odstavek 4). Kadar pridejo železniška zemljišča v poštev, se je, sporazumeti s pristojnimi železniškimi oblaštvi. § 48. V sili je dovoljeno na vsakem primernem prostoru pristati ter tovor plnvov in va ali Jadije — ne krateč temu proti tretjim osebam mogoče pristoječih povračilnih pravic — zahtevati primemo odškodnino, ki se odmeri po § 97; kadar se z lepa ne doseže sporazuma. M0, Odstavek 1). Kadar je za izvršitev vodnih naprav treba pripravljalnih- del na tujih zemljiščih in jih zemljiški lastnik noče pustiti--izvršiti')- mora izprositi potfdetnik dovoljenje za to pri politični oblasti, ki določi .za izvršitev primeren rok. Kadar pridejo v poštev železniška zemljišča, se je sporazumeti s pristojnimi železniškimi oblaštvi. Odstavek 2). Na prošnjo zemljiškega posestnika mora politična oblast določiti varščino, ki jo ima podjetnik začasno plačati v povračilo s pripravljalnimi deli povzročene Škode. Odstavek 3). Kadar se z lepa ne doseže sporazuma, se odmeri morebitna od-šodnina po § 97. Večkrat citirani paragraf 97, slove: § 97. Odstavek 1). Razsodba politične ob-ilasti mora obsegati v vseh slučajih, v katerih je po tem zaikonu plačati odškodni-# no, določilo o nje načinu in višini. Ako ne' pritrdijo vsi.stvarno upravičeni, da bi se izračunjena odškodnina takoj izplačala upravičenim prejemnikom, je odškodnino položiti pri tistem okrajnem sodišču-, v čegar okolišu leži objekt ki utemeljuje pravico do odškodnine. Odstavek 2). Vsaka izmed obeh strank sme, če se smatra 'prikrajšano z razsodbo o višini odškodnine, v enem letu po pravomočnosti razsodbe politične oblasti, s katero se je izrekla dolžnost do odškodnine kot pravomočna, zahtevati določitev odškodnine pri' okrajnem sodišču, omenjenem v odstavku 1. Maksitn Gorki. FOMA GORDJEJEV. Roman, (Dalje.) Brez življenja so bile parobrc dove luči ... Okrog sveti I niče na jamboru se je risala rumena, nepremična 'fea; stala je v megli nad parobrodem, brez blesk.' ne razsvetljuje ničesar druzega, nego sivo meglo, Ril Palubna luč je bila podobna ogromnemu- očesu, ki ga je trgala kruta roka in je sedaj slepo n za'!to s krvjo, »tale svetlobne lise so padale v meglo skozi oarobrodo-v«t okna, toda ipovzdigovale so le njegovo mrzle, neveselo z'nagoslavje nad ladijo, stisnjeno v neprerrrčni masi du-feČe vlage. i^iut je padal iz dimnika k tlom in silil zajedno s kosci iTlegle v vse špranje ha palubi, kjer so se potniki tretjega razreda molčč zavijali v svoje cape, stiskaj« se v gruče, kakor ovce. Iz stroja so se donašali težki, naporni vzdihi, /letajoč žvenket, zamolkli glasovi povelj in pretrgane ksede mašinista. '>,}a ... počasi! .., Da ... srednja hitrost! ...« Na krmi, v kotu, ki je bil poln sodov s soljeno ribo, sviG ,lazpo'oži,a skupina ljudi, razsvetljena od eleiktrične L . c" ^JIi so to zastavni, toplo in snažno oblečeni ^nietje; ejen hm&d n^ |e ]&M m k)Qp- obrnjen s- ]irb. j w navzgor, dr^gi je sedeli pri njegovih nogah, tretji je ' J}'" se naslanjal nad sod, a dva sta sedela kar na tleh. Njihov zamišljeni in .pozorni obrazi so bi|i obrnjeni k 'jeivemr človeku v obledelem duhovnem plašču in raztrgani kežuhovinasti kučmi. Ta mož je sedel s skriv-ljenim hrbtom na mehkem zaboju, gledal si pod noge in govoril s tihim, uverjenim glasc-m: J »Konec Gospodove potrpežljivosti bode prišel in Nje- j gov srd se bode raziil nad človeštvom ... Vsi smo kakor; črvi pred Njim in kako naj odvrnemo tedaj od sebe Njegovo jezo, s kakšnimi klici naj vzbujamo Njegovo usmi- j Ijenje?« j Preganjan od svoje slabe volje, je bi! šel Fo-ma iz svoje kajute na palubo in že dolgo časa je poslušal opominjajoči in krotki glas propovednika. Izprehajaje $e poi krovu, je bil zadel ob to skupino :n obstal blizo nje vi senci kupa blaga, pokritega z jadro vino, ker je božje-1 potnikova postava vzbujala njegovo zanimanje. Neka] se1 mu je zdelo znano v km velikem, krepkem telesu,s strogim, temnim obrazom in velikimi, mirnimi očmi. Kodrasti polusivi lasje, ki so mu gledaM izpcd- kučme, nepočesana in gosta brada, ki se je delila v tolste pramene, ta dolgi in grbasti nos,'ostra ušesa in tolste ustnice — vse to je bil Fo-ma že nekje vioel, a ni se mogel spomniti, kedaj in kje. »M-da ... mnogo krivde imamo na sebi pred Gospodom!« je rekel eden izmed kmetov in težko zavzdihnil. »Treba je moliti ...« je komaj slišno zacepetal kmet, ki je ležal na klopi. • »Ali moreš oprati z molitveno besedo grešno pro-palost raz. svojo dušo?« je vzdihnil . nekdo ob strani, glasno in skoro obupno. Nikdo izmed vseh, ki so tvorili skupino/ se m obrnil ob tem glasu, le glave vseh so se povesile še nižje in dolgo časa so sedeli ti ljudje nepremično in molčali. •Sožjepotiiik je pomoril vse poslušalce z resnim in zamišljenim- pogledom svojih modrih oči in zagovori! tiho: »Jefrem Širin pravi: »Tvori si dušo s sredotočjem svojih misli in krepčaj svojo voljo s tem, da se osvobo-juješ od greha....« In zopet je povesil glavo in začel počasi v prsti prebirati molek . . »Treba je iorej razmišljati ,..« je rekel nekdo izmed kmetov. »A kedaj naj človek nrisli, ko živi v vrvenju sveta?« »Treba je pobegniti v puščavo ...* je rekel ležeči kmet. »To ni vsakomur mogoče ...« Po teh opazkah so kmetje zopet umolknili. Piščal je zatulila in v strojišču je zapel zvonec. Odnekodt se je zaslišalo glasno povelje:. *Ivan! K iiametki!«*) »O gospod in Kraljica nebeška!« je nekdo težko vzdiiimii. ¦ A zamolkel, polzadušen glas je. naznanjal: »De-ve-et ... de-e^vet ...« Kosci, megle so prodrli na krov in poplavah po njeni; liki hladen, siv dim v.. > . »Zdaj, ljudje božji, poslušajte besede krafc Diavl-da ...« je rekel božjepotnik in majaje z"'glavo, je začel razločno citati: •> . . »Gospod, nauči me v svoji pravičnosti:; zaradi mojih-sovražnikov naravnaj mojo pot pred Teboj! Zakaj v njihovih ustih ni resnica, njihovo srce. je nemirno,.odprt, grob so njihova usta in hlinijo se s svojimi jeziki .;.. Sodi Jih, o Bog, da odpadejo od svojih misli ...« ;Li ~; '. .* _. _ _ . ^Dalje pr:h./ o- Odstavefe 3). Izvršitev pravoveljavne razsodbe«političnega" oblastva pa se ne more .ovirati, kadar je od upravnega obla-štva izračunjeni odškodninski znesek 'položen, pri sodišču in fr bila dana varnost za odSkodnlne, ki jih je plačati Se le po izvršitvi razsodbe. Odstavek 4). Za sodno postopanje, k; se uvede za izračunanje odškodnine, za določitev odškodnine po dogovoru, kakor ttt3i za uvaževanie zahtev, lkiprlstoie tretjim osebam do poplačila.iz odškodnine na podlagi njih stvarnih pravic,. je zmiselno ..uporabljati dotočila zakona z dne 18. fe-bruvarja 1878, drž. zak. št. 30, o razlastitvi v svrho corata in naprave železnic; v § 24 ravnokar omenjenega zakona odred-jena sestava posebrega seznamka izvedencev pa v stvareh tega zakona izostane. (Pride še.) Kake so Italijani v Pritnorju zatirani, V poslanski zbornioi sta se bila oglasila lašKa poslanca dr. Pitacco iz Trsia in irentinec Gentiili pa sta zopet enkrat zastokala, kako da so Italijani, zlasti v Pranorju zatirani. 'Pitacco je govoril na dolgo m široko..... Dr. Uybaf se je oglasil 2. t. m. k besedi ter podal stvaren popravek h govoru dr. Pitacco in Gentili. . Govoril je tako-le: V današnji seji je prišel do ibesede eden zastopnikov italijanskega dela Tirolske :n je v svojem govoru tožil o tem, kako so Italijani v Avstriji zatirani. Bil je to spoštovani gospod poslanec Gentili. V kolikor je omenjeni poslanec sodil o raz-meraih v Trentinu, je umevno samo ob sebi, da je govoril kakor izvedenec, do-čim jaz nimam tega poznanja glede Tren-tina, radi česf- mu tudi tozadevno ne morem odgovarjati in se tudi ne čutim poklicanega, da bi kakorsibodi nastopal iNemcem v prilog. Nasprotno: znano mi je, da imajo Trentinci razGoga, da se pritožujejo radi postopanja nemških sodeže-lanov. Toda -gospod poslanec Gentilli je govoril tudi o razmeri h v Primorju in je glasom »Reichsrathskorrespondenz-e« izjavil, da bi se hotelo Italijane iztrebiti in sicer da bi jih najraje v morje pometali. (Ve-sek>st). Nu, 'gospoda moja, jaz popravljam stvarno, da te namere ni pri nas Slovanih, ne pri avstrijski vladi. Nasprotno: avstrijska vlada je tisti, faktor, ki je v Primorju do zadnjih dni najgorečnejše in naravnost neverjetno podpirala itaiijanstvo. (Pritrjevanje). Gospod poslanec Gentili je, kakor že omenjeno,-Trentinec, in ne pozna »^zmer / Primorju iz 'lastnega opazovanja. Dobiti je moral torej te informacije od druge strani. Brez dvoma je dobil te informacije iz govora gospoda poslanca za Trst, dr.a Pitacco, ki jt v četrtek govoril o tržaških in primorskih razmerah ter skušal dokazati, da so Italijani tam najsramotneje zatiranj in oškodovani, da vlada mm nasproti postopa ž njimi na način, da je to naj-nezasiisaneje, kar sploh obstoji na svetu. V okvirju stvarnega popravka ne morem • vsega popraviti, kar se je: govorilo krivega, ali navedem tu — da ne bom predolgo .zahteval potrpežljivosti visoke zbornice — le trojdco njegovih 'trditev, po katerih je 'možno soditi, kako neresnično in krivo je tudi vse drugo. Sploh je bil njegov govor prava umetnost v zavijanju in iz-rnišljanju, da bi moral gospoda dra. Pitacco označiti ikakor največjega pesnika na-¦ šib dob, ako ne bi bil prepričan, da danes že sam veruje vsem tistim krivim vestem, ki so )ih š)«Ui italijanski časopisi. Italijanski liberalci izmišljajo naravnost vsak bip, vsak dan, kako novo zatiranje in je ponavljajo tako dolgo, da slednjič sr,roi verujeo v to. To je resnica in imamo za to klasičen dokument -— knjigo, .- ki je 'bila od slovanske strani omenjena tndi v debati Pisana je na itaHjanskem jeziku in iz- šla je v Florenci. Knjig;* Ima, rekel bi, tem j več dokaziCne moči, posebno za nas, ker ' je bil nje pisec, ki sedaj pripada sooijalno-demokratični stranki v Trstu, člen uredništva »Piecola«, glavnega glasila italijanske stranke, tki torej iz pravega vira pozna, vse mahinadije, izmišljotine, zavijanja. In zvračartje, in je res povsem odkritosrčno razložil, kar je opazoval in izvedel. 'Najbolji dokaz za to, da je ta -knjiga, res objektivno in .resnično pisana in da ne podaja rič neresničnega, pa je v tem, da si italijansko časopisje ni upalo sploh naznaniti te knjige. O kakem protldokazu vi bilo niti sledi. Dočlm se italijansko časopisje sicer vrže s pravo pohlepnostjo na vsako vest po časopisih, če le more v ¦nje»j najti kaj, kar bi moglo biti koristno zanje, je pa do danes opustilo vsako objavo one knjige. Seveda tudi ni moj namen, da bi tudi čital mnoga mesta iz te knjige; le glede očitanja, da je tu slovanski element pospeševan, in sicer posebno od strani vlade, si dovoljujem prečrtati povsem kratko mesto, ki se nahaja na 146. 3trani. Tu ie rečeno: »Najhuia etotožba,lki jo izreka" italijanski nacijonalizem avstrijski vladi, leži izven šole — v prejšmtt poglavjih je namreč pisec govori*! o šolskih razmerah, ki so najdesolatneje za nas Slovane. — Ta obtožba sestoji v tem, da vlada umetno provzroča slovansko urbanizacijo s tem, da daja Slovanom prednost pred Italijani v javnih službah. In tu velja mutatis mutandis to, kar so po Man-zoniju rojak Lucije očitali Don Rodrigu, ko so ga delali odgovornega za vso zlo usodo Renza v Milanu, namreč, da se, ako se sodi 'le po indukciji (navodilu) in brez poznavanja razmer, včasih tudi lumpu deia krivica. Država je, pravi dalje, pri izberi nižjega personaa vezana na etnografične razmere istotako kaikor drugi delodajalci; mora namreč — pravi dalj>e — »z ozirom na to, da je na slovanskih delavcih večja ponudba nego na italijanskih, seveda najemati slovanske delavce in slovanske državne služabnike«. (Pride še.) priporočajo ustanovitev posojilnic in drugih gospodarskih zadrug samotam, kjer je za to resnična gospodarska potreba, obstoječi zavodi pa naj se podpirajo kar naj-izdatnejše. ' V* Zbor zaupnikov narodno-napredsne stranke obsoja na brezvesten in nasilen način ustvarjene protiustavne razmere v kraljevini Hrvaški, tev izraža svoje1 simpatije in svojo neomajno bratsko ljubezen narodu hrvaškemu. Shod zaupnikov narodno-napredne stranke na Kranjskem. Ta shod se je vršil v nedeljo v Ljubljani ter je bil prav dobro obiskan. ¦*' Pozdravil je zaupnike dr. Iv. Tavčar, obširen govor je imel poslanec dr. Rav-nihar. Na shodu so bile sprejeta te-le resolucije: Zaupniki narodno-napredne stranke, zbrani na shodu 7. julija v Mestnem domu v Ljubjani,- sklenejo cdposlati državnemu zboru na Dunaju peticijo, s katero zahtevajo združitev vsefe od južnih Slovanov obljudenih pokrajin te monarhije v eno upravno in avtonomno celoto. . II. Vladi, od katere zahtevajo, da v vsakem pogledu izvede in vrši popolno rav-nčpravnost, zilasti pa pravosodni upravi izrekajo zaupniki svoje nezaupanje; globoko obžalujejo, da se pravosodna uprava n>e more povzpeti do nepristranosti in objektivnosti, ampak se pokorava nem-ško-nacijonakii politiki. III. Zaupniki, priznavajoč veliki pomen prosvete za politično življenfie /naroda, pozivajo somišljenike narcd.-napred. stranke, da ustanavljajo in dejansko podpirajo vsa naša prosvet. in obrambna društva. O-sobito pažnjo je posvetiti Sokolstvu, Družbi sv. Cirila in Metoda, Brahiboru, Painfinskemu društvu, glasbenim in pevskim društvom, čitalnicam, ki bedijo javne, in bralnim društvom, širjenju časopisja in ustanavljanju knjižnic ter predavanjem.. Priznavajoč veliko važnost smotrenega gospodarskega in socialnega dela, priporočajo strokovne organizacije obrtništva, trgovstva in kmetijstva, kakor tudi vseh vrst duševnega In imanualnega delavstva; valovile neštevllne množice, vedno vež fe toilp opaziti, rudečih sokoilskih srajc. Vsi ti tisoči, so bili polni največ^ pričakovanja, polmi nemira../ Povsod ,po, zdraivljanje^ koncerti, sprejemni večeri" povsod petje, povsod ISoikoU. In vse je govorilo o zletu, vse o velikanski udeležfbi 2'ctne dneve (je bilo v Pragi preko 300ooq tujcev. Slovenci smo prišli v četrtek. Dan se j; nagibal h koncu, bližal se je petek, 7i njim tekma za prvenstvo zveze slovan! skega SokoLstva, skušnje, nastopi. • , —e. (Dalje prih.V »Leto 1912 bo pomenjalo etapo v zgodovini Evrope, datum nove druge rene-sance človeštva — povratek k starim ciljem antike, datum prvega popolnega združenja vsega Slovanstva pod: sokol-skim praporom. Šele dogodki In zgodovina let bodočih povzdignejo včerajšnji datum do njegovega pravega pomična. »Samostatnost 30. 6. 1912.« Sokolsko seme, zasejano pred 50 leti od Tyrša in Fiignerja v Pragi je pognailo veličastno drevo. Po vsem svetu je razširilo svoje veje, vzbudilo silovanske narode iz mrtvila in česar še ni nobena sila na svetu mogla dovesti, t. j. združenja I slovanskih narodov, to je izvršilo Sokol-stvo. Zlata Praga, od koder je izšel kilic k sokolstvu, je praznovala jubilej 501et-nega dela. S skrbjo in tesnobo se je pri- j pravijala na praznik, na katerega so ihi- ¦ tek množice iz celega sveta. Zmagovita ideja Tvrševa je bojevala odločilen boj za zmago, antika, prenovljena v Sokolstvu, se je vračala na svet. Slovanstvo, doslej poznano kot nesposobno, raztrgano od ne-edtoosti, je stopilo naemkrat združeno pred svet kot nositejj prenovljenja človeštva. Toda njegov nastop je bil tako mogočen, da se je svet zdrznil. Velikanske so bile priprave za slav-nosti, vse se je zdelo radi svoje ogromnosti skoro neizvedljivo. Na Letini je bilo prostora ,za 10000 teilcvadcev, za 5000 te-Iovadik, za sprevod se je račrnalo 25- do 30000 Sokcov, prcstc-ra na Letni je bilo za 120000 občinstva.' Visoke se je sodilo moč in vpliv Sokolstva, toda zlet je dokaza!,.da še prenizko. Kaikor val so zaliile rtrdeče sckolsike čete krasno mesto, gostov se je nabralo tolMco, da gostoljubna Praga skoro ni mogla vseih pogostiti. Gb prireditvah saimih je ostrmel svet. NikdaT šeni videlo človeštvo toliko krasote, tolike moči, nikdar ni bilo priča poddbnega pr:zcra, ampak ga je največ slutilo. Sok/stvo je zmagalo. Podati natančno, ijasno sliko o slav-nostih je nemogoče. Kje najti primernih besed, s katerimi bi mogeff dati izraza krasnemu prizoru iz letenske planote, kako izraziti to, kar je omaimMeina duša čutila. Težko smo se odločili na pet, toda pri •cilju nam je estala noga kaikor ukopana in oko je gledalo, gledalo. Posebni vlak s Slovenci j>e M! povsod burno pozdravljam. Na vseh postajah .so nam gromeli pozdravi nasproti, kmet na polju se je odkril in mahal s klobukam, •ljudstvo v vaseh, po potih *n povs-ju. koder je hitel vlak, nam je vsklikalo v pozdrav. Ves v zastavah je /bobnel vlak pod predorom vinogradskim in obstal na praž-kem kolodvoru. Neizmerne množice občinstva so nam vriskale Na zdar, zastopstvo mesta m sokoistva nas je sprejelo sijailno. Naša pot od kolodvora do s-kup-nega prenočišča je bi''a pravcat triivmf. Občinstva toliko, da smo se le stežika prerivali in vse to je pozdravljalo, pelo, prijemalo za roke, za stirke in po celem Vac-lavskem je odmevalo: »Na zdar SFo-venci«. Prišli srno med prvimi, za naimi so prihajali drug za drugim Hrvatje okoli 1000, Srbi v dveh vlakih 1600, Rusi preko 1000, Buligari 400, SJovaki, Aimerikanci 2000, med njimi do 20 Slovencev. Francozi 60 gimnastov, zastopstvo Pariza in največjih listov, zraven Čehi iz vseh ze-imelj Svetovaclavske krone. V.ak za vlakom je prisopihal v mesto. Samo posebnih vlakov je b'lo M), (n vse te- goste je sprejemal narod sijajno, prisrčno. Po ulicah iso Družba sv. Cirila in Metoda. Za družbo sv. Cirila in Metoda da. ruje g. primarij dr. Goestl prvo 2-ikronaco. Ciril Metodova veselica v Sežani v nedeljo se je vršila vskd grozeče nevihte ob bolj pičli udeležbi. In res komaj se je vspored izvršil in so se danček in račke na ražnju spekle, že se je morala vsled de. žja veselica premestiti v hotel »pri Kroni«, kjer se je potem nadaljevala'. Razna pevska društva so pela domače pesmi zelo dobro; tudi tamUjuraško društvo je častno .rešilo svojo uilogp. DOPISI. Iz goriške okolice. Iz Solkana, 9. julija. — Pri nas se vršijo občinske volitve. Danes voli še treoi razred. V tem razredu je volilcev okoli 500, nastopilo jih je včeraj komaj 60, a Še teh .polovico je kaikor ovčice pripeljal V.nko iz Krornlberga. Vse kaže jako veliko zanimanje za može, ki so jih ljudstvu za hrbtom postavili! Širi se govorica, da bodo volili semkaj privandranega Italijana. J. P. Ker ni za tretji razred, ker med ljudstvom nifna-vpliva, ga hočejo voliti baje v drugem ali prvem razredu. Ce je to res, se bodo iše krave smejale. . Iz Št. Ferjana. —- Osumljen udeležbe pri umoru Bressana pri Podgori je Ibil aretiran tudi Jožef JVlaraž, brat Alojzija. Jcžef je '»ore'1«, ki je bil cenjen'po orlovskih gledališčih.. Je poročen in ima 2 otroka. Ko je ikrfstit otroka, je naročil peto maso; po maši so šli' v gostilno', tako je bilo kot na Ohceti. Pa žeJimo, dabi se izkazalo, da je sum neopravičen. Škanda! ibi bil za Št. JFerjan velikansiki,' če-bi imeli m-orMca v svoji sredi! — Hudega g. redarja' imamo; odkar je postal klerikalec, |e silno hud,.zato je bil aretiral tudi nekoga, ki je reike'1:1e to, da redar ne bi smel biti toliko časa v krčmi! . Iz ajdouskega okraja. Fršdolinstvo? — Na dan 6. (Julija so aretirkli v Vrtovmu-pri delu znanega mladega človeka iz Maiovš, ker je osmnUljen, da je zopet kriv fridolinstva. — Šel je mlatit žito. Tam ga je aretiral orožnik. No, preiskava že dožene, ali je kriv'ali ne. Lepe reči se gcd;jo pri klerikalcih! Domače vesti. Vgeučiliški profesor dr. Karol Štre-telj — umrl. — V 'Gradcu je umrl včeraj .o polnoči vseučMiški profesor dr. K. Štre-kelij. '— Prof. Štrekelij je naš rojak, rojen leta 1859. na Gonjairiskeni1 pri Komnu. Leta 1896. je bil imenovan za izrednega profesorja slavistike ter za rednega po smrti dr. Kreka. — Na polju slov. jezikoslovja je bil Štrekelj jako delaven, njegovih jezikoslovnih spisov je vse polno. Olavrio njegovo in jako zasluženo delo pa ie zbirka slov. narodnih pesmi, ki jih izdaja Siov. Matica. — Pogreb bo jutri popo^dne^ Darovi za »Dijaško kuhinjo«. — Cisti dohodek dijaškega večera dne 4. julij'1 1912 znaša 252'40 K, Vso čast in priznanje naši marljivi šolski mladini, da tako 'lep,J skrbi za svoje revne tovariše. Prisrčna hvala! — J. Koštjal, prof. v Oorici, namesto vstopnine h koncertu 2 K. — Dr. '• Rudež, odvet. kandidat v Gorici 20 K. — A. Urbančič, rnesar v Gorici 2'21 K. -~ .los. Kutin, trgovec v Oorici, l'I7 K. ¦- '^ 9u« rt-JlfJlISL0«^!?*«11« bffino faglneK Va»« o«, živoI,-mfSlčer kite ae o'cropfiijo 8panoc ozrlr.iv!, lukl. Dvanajstenca za poskuSnJo 5 kron franko, Iudelovatslj aamo lekarnar E, V. Feller v Stublci, Blza-ti . VaSe HploSm udcavjo^o zopst utrdi, a!co raliltJ PeHarJ«* Blza-tr« iu 2W (Hrvatako). ' d^btio mizo' 6K. — Znesek 3 K kot sku-'ček 1'5 kg surovega masla, ki 'ga je darova' S«lvartl Bevfe» ^vliar v Zffkojci. — Ma račivn mesečnine je prišlo 262*80 K, Oorlski učiteljlš&nlki se slavnemu občinstvu iskreno zahvaljujejo za obilno udeležba pri glasbenem, in zabavnem ve-i-eni pri »Zlatem Jelenu«, posebno pa o- I jna falanga .proti nim, kateri so .prispevali še s preplačili, I kop itn osti, kakor gg. dr. Treo in dr. Dereani a 9'2 K; j • y pojasnilo. prof. Seidl 8*4 K^^na»^;liM] prof. Zupančič 4'2 iK; neimenovan 3'2 K; bratje Kofol 3 K; učit. Koren 2'2 K, ravn. Strekelj 1'4 K; uč. Mužina 1'4 K; .prof. Scliaup 1'4 K; g. Kljun 2 .K; prof. Vazaz, prof. KoSnik, raivn.-.Strnad, vodJteflj Kutin, g. Andr-sj GaforSdeiR', ičiterpKlavora in neimenovan a 1'2 K; prof. Gvaiz in'brivec Novak a 1 'K. Večina drugih gospodov pa je preplavala po 20 v, v skupnem znesku l7'16 K. Srčna hvala vsem gg. darovalcem »a 'lepi znesek "80'26 K. Razpisana nagrada 500 K. ~ Da se pride na sled pravemu storilcu, je Josip Bressan iz Lcčnika, oče dne 23. junija. 1912. na Kalvariji umorjenega Štefana Bressan, ¦ dal na razpolago podpisanemu 500 K, ki se nakažejo kot nagrado onemu, ki bi pedal sodni obasti take dokaze glede storilčeve osebe, na podlagi katerih . H se megla brezdvemno dokazati njegova krivda. Poživljajo se torej *se tiste osebe, ki niso še bile zaslišan od orožništva ali sodnije, in k: bi jim bila znana kaka c-kol-rost glede storilčeve osebe in načina .izvršitve umora, da ss zglasijo v iira'tfni'h'i urah pri podpisanem. Preiskovalni sodi t! ^ Dr. Oradn:k. C. kr. pripravnica za učiteljišča v Podgori je končala "letos svoje .zadnje šolsko leto. Sprejeimmi izpit za l. tečaj delalo je 14, 'lansko leto 15 učencev, cd katrrih so prestaM skušnjo vsi. S prihodnjim šolskim letom se združi pripravnica z moškim učiteljiščem v Gorici. Vpisovanje za šolsko leto VAZ—13 se bo vršilo na o. kr. moškem učiteljišču, naj.brže 16. septembra, kar se že -pravočasno objavi. Deželni odbor želj vzeti v zakup zdrav, zračen hlev obsegajoč prostora za 40 do 50 g|.av mlade govedi. S hlevom mora biti združeno obsežno zemljišče (dvorišče* pašnik ali travnik), na katerem se živali iaihko prosto gibaijo. Glede lege bi se dala prednost .kaki gorski planoti, ki je lahko pristopna od katerekoli železniške postaje na Goriškem in kjer bi se dobil v zalkup tudi primeren pašnik, ali še bolje, debra, za mJado živino varna planina. Seveda se .zahteva tudi, da je v bližini hleva tia razpolago zdrava pitna voda za napajanje živine. Ponudbe in opisi hlevov in eventualno pašnikov, ki se ponudijo v zakup, je vložiti do 20. tek. meseca deželnemu odboru. Hujskarski shod v »Ginnastlki«. — Včeraj so imeli zborovanje laški akademiki v Gurici. Na tem zborovanju so sklenili, sklicati v četrtek protestni shod proti pri-liodu N. ,D. O. iz Trsta v Gorico v nedeljo 14. t. m. Shod se bo. vršil v ».Ginnastiki«, v tistem kuirniku cb Telovadnem trgu, ki ie edini še laska 'last tam okoli. Povabijo »a shod vse laške stranke. Poročal bo visckošolec Bfezina. Ta Brezina, kakor "ne kaže, sin češkega očeta', je prišel Wd par leti v Gorico pa igra tu med Lahi k važno inlcgo. Bfežina je spomnil laške študente (s slovenskimi priimki) na veliko nevarnost, ki preti Gorici iz Trsta, če pride sem par stotin delavcev, sklical jih je "i zasiiova.il je protestni shod ter »ob-ffctiba italijanstva goriškega mesta«. To-rei tujca je bilo treba, da jih ie zibudil in opozori na »dolžnost«. — V četrtek zve-^r hočejo v palestri kričati in si izmikati si peči, katerih nihče ne namerava "' "'i Pa ponavljamo nasvet: naj rabijo Li*:za nedeljo 14. t. m. pamet!! Zveza slovenskih (ljudskih knjižnic v J-mbljani vabi vse knjižnice, čitalnice, jenje .prosvete. Potom Zveze bodo dobivalo ljudstvo dobre in cene knjige. . WaS načrt mora biti: Vsak večji kraj mora imeti svojo lastno knjižnico, da se na ta način paralizira vpliv klerikalnih izobraževalnih društev. Zveza slovenskih mora postati :močn«v boj- nazadnjaštvu in staro- jalna društva, napredna akademična dru-Jvav. snkaJska društva, napredna politična Jr«štva in vse, kdorkoli se zanima za f'ni»Žnice, da še polnoštevilno udeleže tiskovnega shoda za Zvezino ustanovitev J™ K iulija cb 10. %poMne v prostorih ^Gregorčičeve ljudske knjižnice v »j«-•J™. Woliova nI. 10.1. Zvez.1 z vlaki je "l0 ugoktoa. Konec sestanka ob 12. s. j, Ustanovitev Zveze slovenskih ljud-Mi-ftiic je s? no potrebna za razSir- Po Riheimbergu se je aretrrsfrr^g. Kari Vuga> kV'je uslužben pri tvrdki Kad Pečenko V/PJfoernjbergu. Tem potom naznanjamo, Ida oni Vuga, ki je aretiran radi afere-FaVaneli v 'Mirnu, se imenuje Rafael %togaV. . .. »Novi čas« in sadovi njegove pisave. — Svoj čas je pisaril »Novi čas« o velikih nerednostih v črniški občini za časa bivšega župana Merrnolje Jožefa. To maslo je lastnoročno skuhal črniški tajnik Batič. Mužina Franc iz Sela je bral »Novi čas«, mu vse verjel od kraja do konca, in njegova vera v »Novi čas« ga je spravila v 'nesrečo. Govoril je namreč okrog, da je MermoLja obuno osleparil za več kot 1000 K na užitoini in doikladaih. Kot usmiljen na-prednjak in ker je bil birmanski boter ob-rekovalca Mužine, je Mermolja za enkrcii vsa ta žaljenja odpustil. Toda krščansko-soeijalna žilica ni dala miru novemu voj-ščaku za sveto vero in začel je Mužina trditi, da ga zato noče tožiti Mermolja, ker se ga boji in ker je res slepar. Na to je vložil Mermolja tožbo. Obtoženec.Mužina je nastopil dokaz resnice, ki se mu je pa popolnoma ponesrečil. Dobil je zasluženo kazen: tri tedne zapora z dvema postoma. Proti tej razsodbi se je »pritožil in vzkliona sodnija je v soboto potrdila prvo razsodbo v celem obsegu. Huda kazen, za katero se pa ima zahvaliti »Novemu Času«. Tako spravlja ta list lastne pristaše s svojo pisavo v nesrečo in v nepotrebne stroške. Naj le nadaljuje, ko nesrečno ljudstvo spozna na lastni koži posledice pisave tega novostrujanskega glasila, ko bo v zaporu ob vodi premišljevalo o pravem provzročtofiju svoje nesreče, se mu od.pro oči in priti mora dan obračuna tudi z »Novim časom«! Italijansko zastavo, rdeče-belo-zde-no, so nesli po cesti v nedeljo v Gorici neki mladi iijudije. Prijela jih • je policija. Pišejo se: Novak Josip, Maver Anton, Pavlin Josip, elektrotehniki vsi trije, po- I tem Basili Peter, Savli Arrigo, Barbariol . Viktor, Boschin Josip, vsi štirje natakarji. I Se i; m jih je, vsak je dobi! po 7 dni zapora. Barbariola, ki je italijanski podanik, pošljejo čez mejo. tfomur tiče. — Zanimanje za Ciril-Metodove narodne kolk:, razglednice in računske^listke ni več tako živo, kakor je bilo prejšnja leta. Stvar se je preživela — ta '.zgovor slišim dan na dan cd različnih slorr zavednih Slovencev. Temu ni tako mej Nemci, in Italijani, kjTM* se proda vedno več takega blaga. Računske C M. listke razpečuje iz-mej hotelov v Gorici — edino 1-e hotel »Jelen«. In vendar zahaja,toliko Sioven-cev v druge hotele — kar cele družbe; več miz je stalno zasedeirh po Slovencih. Pri nas velja pač .žalibeg Še vedno slaba navada — če le mogoče ogibati se slovenskih gcstilen in zahaijnti raje v tujerodne (isto veija žal tudi za trgovine in delavn.ee); posebno ponosni smo, če slišimo krog sebe blaženo nemščino. Da bi bila vsa ta gospoda vsaj toliko zavedna, da bi zahtevala slovenski račun na slovenskem računskem listku (bodisi pa m v prid Ciril-Metodovi družbi, ali pa kaki drugi slovenski družbi.) Zaluteva gostov do krčmarja je pač malenkostna — družbi-Cirii-Metodovi pa donese na leto lepih krom. V Gorici dandanes tudi ne bi sedel v stalnem omizju krog mize, kjer se ne nahajajo slovenske užigaiice. Ne bodimo prepohievni! Ciril-Metodar. Spomenik Petra Zoruta v Gorici. — Končno vendar po velikih težavah so odkrili v nedeljo v mestnem vrtu ma/1 spomenik furlanskemu pesniku Petru Zorutu, možu, po katerem se je pretakala slovenska kri. Spomenik bi tikal morda v Lože koncem Brd, kjer se je rodil Zorut, za Gorico je premajhna reč. Nekaj časa ^ sanjali, da bo povodom odkritja veliko furlansko slavje v Gorici, da povabijo celo Furlavtiijo, pa iz Furlmiije je bilo le .par ljudi, iz goriškega mosta pa je bila ude- ležba tudi majhna. Govoril je Penso, neizogibni Brežina, župan ©ombvg, ki je fa;r-bal samega seb2, da je »Gorizia tutta no-stra, ben nostra, friulatta neile origini (Bombic, Brežina, Pinavčič itd.), neli'ani-' ma italiana sempre« (o ta »sempre« je i« " ' . Ž Zcrutti v svojem in v imenu drugih nečakov pesnika. Peter Zorut se je rodil v Ložah v Za-padnih Brdih dnč 27. decembra"f792; Zr> ruti so bili pomeniti. Takrat so bila v celi Furlaniji vroča bojna tla, zato se je go-spoda- iz središč odlegnila na svoja posestva na deželi. Tudi rlektor Zorut je šel v Lože na svoje posestvo. Tam se je rodil Peter Zorut. Brda so krasna in srce je koprnelo Petru po Ložah., ko se je preselil .v stariši v Čedad. Šola mu ni nic prav .prijala. Potem «o se preselili v Videm, kjer je vstopil Peter Zorut v finančno službo in si prislužili peuzijo. Umrl je leta ,1867. Zorut je torej živel v Vidmu, ko je ta spada! pod Avstrijo. Zorut je bil tudi dober Avstrijec. Podgorska slovanska mladina pri sklepu računa s plesa 7. t. m. je darovala 20 K za Sokola in 6 K za podružnico C. M. I), v Podgori. Hvala lepa! Slike o vsesokolskem zle(u v Pragi ¦priobCuje ta teden »Slovenski Ilusf?ovani Tednik« in sicer: 4 .slike o telovc/ i 6000 dečkov in deklic sokolskega naraščaja; zmagovalec tekme za prvenstvo s/lovan-skega sokol?tva Slovenec Stane Vidmar; ustanovitelja sokolstva Tyrš in Fiigner in njun nagrobni spomenik; R. Tcdt, pod-načelnik, Erbcn načelnik in A. S. Sižinsky starata »Zveze ruskega sokolstva<: starosta »Češke obče sokolske« dr. I. Schei uer; župan pariški H. Galli kot zastopnik Francozov na vsesokolskem zletu v Pragi; zanimivi sta tudi sliki vratolomna vaja na krogih na zte'tu in ruskemu carju Nikolaja predstavijo Krbeiia, načelnika -Zveza raskega sckolstva«. Razuu teh še vsebuje nekatere druge slike. Priporočamo vsem »Slovenski Ilustrovani Tednik«! jeiiice, da !{iriČhejoyarČitr,in' (hraniti, ko pridejo do stalnega zaslužka in da )im bo ¦mogoče,-kupiti si orodje, ko priSnejo.de- . lati na svojo roko. Po slovesnem sklepu, ki se je. vršil na običajni način in končal s cesarsko himno, oivorila se je razstava letnih izdelkov, ki je biia odprta do 5; ure pop. Razstava je pokaizalla, da. je oičiteli-štvo skrbno, vstrajno in hvalevredno izvrševalo svojo nalogo, kar je toliko, več vredno, ker je. poralbljalo; svoj oočltku namenjeni čas, večkrat utrujeno in upehano po stanovskem delu, za uspešno poučevanje odrasle mladine. Hvale vredni so pa tudi oni vajenci, ki so, dasiravno večkrat utrujeni, slabo oblečeni in tudi lačni, redno prihajali v šolo in so se marljivo učili. Vsa čast tudi onim obrtnim mojstrom,' ki so, ne da bi jih bilo moralo c. k. okrajno glavarstvo siliti, redno pošiiljali svoje vajence v šolo. Vzdrževalci in po&peševalci obrtne nadaljevalne šole naj bodo prepričani, da po taki šoli vršijo imenitno kulturno delo in da po njej izdatno koristijo -narodu. iveza narodnih društev. pralno in pevsko društvo v Pod-brdu vabi-'svoje člane k izrednemu ob-čnemu zboru, ki bo dne 21. t. m. ob 8. uri zvečer. Trgovsko-obrtna in gospodarske vesti. Sklep šolskega leta na obrtni nadaljevalni šoli v Sojikanu. — Obrtna nadaljevalna šola v Solkanu je imela 30. junija slovesen sklep šolskega leta. Sklepa so se udeležili zastopniki c. k. okr. glavarstva, c k. okrajneiga šol. sveta, trgovske in obrtne zbornice, mnogo odličnih doma* činov, nekoliko sosednih učiteljev in učiteljic. VesdJIa nas je obilna udeležba od strani obrtnih mojstrov. Iz poročila šolskega voditelja smo posneli sledeče podatke; Na tej šoli so poučevali 4 učitelji. Šola je dvorazredna s paralelko k I. razredu. Poučevalo se je 8 mesecev 26 urna teden. Učni predmeti so bili: geometrično, projekcijsko in prostoročno risanje, geometrija in projekcijski nauk, strokovno risanje, poslovni sestavki in obči obrtni predpisi, obrtno računstvo in obrtno knjigovodstvo, zdravosljvje in nemščina kot heobvezen predmet. .0 začetku šolskega leta je bilo v vseh razredih 84, o sklepu pa 75 učencev. Pri pouku jih je bilio povprečno vsak dan navzečib 83%-. — Učni smoter je doseglo 65 vajencev, 10 jrh >pa ni prestopilo. Med učenci je bilo 65 inizar-skifii vajencev, 4 ključavničarski, 2 zidarska in 2 kovaška Vajenca. Vseh obrtnih vajencev Solkanske občine je od 150 do 170. Natančnega Števila se ne ve, ker županstvo ne vodi evidenčnih knjfg o obrtnih mojstrih, pomočnikih in vajencih Solkanske občine. Izmed 75 šolo obiskujoči« vajencev o sklepu šolskega leta je bilo samo 16 domačih, vsi drugi so prišli iz raznih občin od blizu in d*^leč učit se mizarstva ter se po končanem pouku vrnejo kot mizarski delavci aH mojstri večinoma domov ali se pa drugod ustanovijo. Po narodnosti so biii vsi vajenci Slovenci fn ¦razven" erega v starostni dobi od 14 do 18 let. OfcdarovaniJi je br'o 13 vajencev. Prvo darilo ie znašalo 10 K. dr-jga so bila po 7 K 50 v. Obdarovane! so dobili na dve leti viukuliraiie hranilne knjižice. Šolski odbor huče s takimi darili navesti va- Političnt pregled. Minister&ki svet. — Včeraj dopoldne so pričele skupne ministrske konference, katci im ije predsedoval minister zunanjih zadev grof Berchtold. Voini mfetfcter ie predložil svoj novi investicijski načrt, ki zahteva 275 milijonov kredita za oboro-ženie arti.erije. Vnela se je o načrtu zelo živahna debata, v katero so. zlasti posegali vojn: minister Auffenberg, šef generalnega štaba Schemua in zunanji mfoiir ster graf Berchtold-. Konferenca je trajala do 2. popoldne. Nadaljevala se je potem ob 4. popol. Posebno zo,perst.:ivlja1 se ije Auffenbergove-mu načrtu ogrski ministrski predsednik Lukacs, ki ss je z ozirom na lahlko umljl-vo težavno stališče ogrske vlade protivil novim vojaiškim investicijam, ki jih hoče vojni minister Auffenborg imeti .razdeljene na pet let. »Neue Freie Pressc* povdarja, da je priš'a vojaška uprava do prepričanja, da je kovana bronovina, iz katere so skoraj vs: vrste topov, ki so v rabi pri avstrijski poljski artileriji, manj vredna od tistega materijala. ki je v rabi pri drugih državah. Treba bi bilo potemtakem zameniti ves artilerijski park in namesto starih topov iz kovane bronovine ihabaviti nove z ¦jeklenimi cevmi. Vojaška uprava je že 'pred leti bila piiprčana, da bi bilo nujno potrebno nabaviti nove kanc-ne iz jekla ter zameniti ž njimi detlen rabljene iz kovane bronovine, tudi one iž''et 1908. in 1909, toda celo stvar je preprečil tedanji vojni minister ,ki je na svojo odgovornost dal celo zgraditi popolno tovarno za 300.000 K in nabaviti že ves materijal, ne da bi brle delegacije vedele kf;j o celj stvari! Albanija. — Okrog Drača in Elba;zana zavzema ustaško gibanje vedno večji obseg. A'foanski begi bežijo v gore. Vojno mnisterstvo je odredilo priprave za mo-bih>°cijo 12 brigad rezervistov. Nemiri so nevarni — vendar nočejo Turki še nič slišati o koncu vojne z Italijo., da bi lažje rdušili notranjo ustatio. Razne vesti. Svedrovci v Trstu so udrli v trgovino * Sofianopulo v ulici San Lazzaro ter od-neili iz blagajne «000 K. Svinja raztrgala otroka. — V vasi Rušanioia na Hrvaškem je prijela sviftia. 6!etnega otroka, da vrgla na tla, mu odgriznila desno nogo in razparala trebuh. V groznih bolečinah je otrok umri. Top se le razietei pri vajah z aovimi topovi nemškega tipa v.Oerkeniju na Ogrskem. Štirje topničarji so rnrtvi, 8. vojakov iz ranjenih nevarno; -poškodovan je težko tvA\ en nadpOročnik. Proces proti komori v VfteriHi v Italiji je trajal 15 mesecev. Sedaj je končam. Osem roparjev je obsojenih v zapore po 30 let. drugi po 20 in nianij let, nekaj je oproščenih. "' Važna razsodba kasacijskega dvora za h»šne gospodaiie. V soboto izrekel v pravdi.^ošpe Ane Hardler pfot! hišnemu \pbsestniku Adltr kasacijsiki , dvor važno', .razsodbo, glasom katere Hišni .oosestnikj niso odgovorni .za Škodo, ki ijo. na'pr^yi opeka, ki pade vsled viharja alf potroša.. "ali vsled "drugih nezgod niz strehe. Raj. za knjiigjtttržce in pisatelje. — ^e hočamoirieritr naore.dek kakega naroda, -tedaj se opremo navadno na tp> koliko knj®'se pfoda. In v tem ozifu je Danska j najnaprednejša "dežela. Tam je neka knjiga — Danska .zgodovina,, ki izhaja v sno-pHStriii kV stane 80 kron., predpisana od 28.000 naročnikov,. In Danska nima več nego 2,800.000 prebivalcev. Ravnotako je. na ^bVveškam. Neke knjige s slikami, ki stane,29 kron, so predali v par tednih 14.000'izvodov. Ljudskih knjižnic tam nimajo. Vsakdo je ponosen, če si sam ustvari svojo knjižnico. In pri nas — pri nas se proda vsake knjige par sto. Požiganje iz maiitvihostt pri Sv. Luciji (Portorose). Med požrtvovalnimi rodoljubi na Pi-ranščim gre res častno imesto našemu korenjaku- Gregorju Miloviču, ki je eden izmed vodij vsega narodnega pokreta na najjužnejših mejalfr naše narodne posesti. On je bil, ki je presknbel zemljišče za zgradbo prve slovenske šole pred piranskimi vrati; on je prevzel vodstvo vsega dela> pri: šolski zgradfr? in žrtvoval za narodno stvar čas in premoženje. Vse to so dobro vedeti naši »dobri« sosedje in sklenili so maščevati se na zločinski način nad osebo, ki dela in se muči z«, narod svoj pošteno in pravično. V uoči -od 29. na 30. junija t. 1., ko so se naši ljudje iz Portorose' in Sv. Lucije zaustavili pri zavednem Kccjančiču Josipu pri-Sar. Luciji, da v veseli družbi da!o duška svoji radosti nad impozantrcm uspehom prvega javnega shoda na svojih tleh, je bi'la zažgana Miioviosva hiša št. 264, ki je »pogorela do tal s 1200 kronami gotovega denarja vred. Ko k Milovič prihajal domov okoli 11 zvščer z vso svojo družino, pretresel ga je strašni prizor: iz oken je že švigal rdeči plamen, pomešan z, gostim dimom. Hišna vrata, ki so Jih Mi zaprli Milo-vičevi pri odhodu, so bila odprta, tako, da je izključen vsak dvom, da Je bil požar povzročen po zločinski roki. Bifo je vse to gotovo pripravljeno in ob 11 zvečer so se stikale v Portorcsah po ijesti proti Piranu tri propale sumljive eksistence, ki so se gotovo vračale od svojega žločmstosga dela domov v Piran. Kisa je bila zavarovana, ko je bil M-ifovič v Ameriki, po njegovi ženi, ali za majhen znesek, tako, da mora siromak trpeti preko 6000 krofi škode, ki ne bo pokrita. In strašni zločin požiganja se je dogodil baš onega večera, ko so italijanski liberalci imeli nekak shod pri Sv. Luciji v protest -na naš na-odni razvoj, baš onega večera, ko je italijanski učitelj Zirccon na -slovenskem shodu hotel napadati naše šolo, naše ljudi in naše narodne svetinje. Milovič in njegova družina so žrtve narodnega mišljenja in delovanja, in dolžnost vsakega Slovana je, da priskoči na pomoč narodnemu mučeniku1. In naši narodni sovražmki na} si zapišejo v album 2000-fetne kulture njen najnovejši plod: zločinsko organizirano oožiganje. »Ed.« Tihi na Km in Bovški Griatevec. (Konec.) Ko smo bHi na vse zgodaj pripravljeni za odhod, je bilo vreme jako oblačno, ter smo se bali, da zdajpazdaj začne padati. Odšli smo po še zadosti 'debro markirani poti, oboroženi tudi preti dežju, čez prod nad vasjo Sočo ipo precej strmi in skalnati poti čez malo sedelae proti selišču Lo-movje, obstoječe iz par hiš, obkroženih z lepfrrf tratami. Nad Lomovjem je še zadnji studenec, kjer srno se napil;; od tam gre pot po sipin oziroma gozdu, dalje zopet po skalnati kozji stezi (ker dišalo je prav 'pošteno po teto živalih) do planine »Nad Sočo« 1397. m, kjer je še precej dobre paše m. ovce in koze. Od tu okroglo 1 uro ; fcoda smo se ustavili pri prvem snegu, kjer srno spet ktfhali, peki;, cvrli in tudi -jedli. Skoraj vso prtljago razen cepina smo pustil: tam nazaj razs topili nekoliko snega, da -bi imeli ;pri po vratu takoj nekaj pijače. Vreme se je med tem že precej zboljšalo, čeravno ne' popolnoma, pa vendar se ni :bilo več oati dežja. Vrhovi, kamor smo bili namenjeni, so bili seveda vedno še vsi lepo zaviti v meglo. Pot od našega počivališča da% je šla po travnatih stopnjah, kamenju, grušču, snegu, v katerega smo morali zaradi strmine še stopinje sekati, dokler ne pride v višini 2050 m v skale, katere je bito treoa že nekoliko s previdnostjo preplezati, ker o kaki poti ali stezi ni ne duha ne sluha, samo tje pa sem se zapazi tisto rudečo črto, katera nam je kazaia smer proti vrhom, ker do konca si nismo mogli ibiti na čistem, kateri je prav za prav pravi vrh, ker na južno stran je več vrhov enoličnih, proti severu je pravi vrh nekaj bolj izrazit. .Na grebenu je še velik zamet snega, kjer je moral zopet ee-p"n peti, na kar smo bili pri piramidi (2350 m), .znamenju našega -cilja. Razgled je bil še zadosti lep, ker je megla med tem že izginila. Jako lepo se je videla pot iz Trente na Vtšič in novi Planin. Dom, na njem Bovec, doii.ua Bavš'ca, Ozebnik, Mangart in del Jalovca se je precej dobro videlo. Priscjnik, Razor, Triglav in južni; vrhovi so bili p«' še zmiraj nekoliko zaviti v po-nečno haljo. Po končanem razgledu smo si ogledali po spominski knjigi, katera je pa jaKo debro spravljena v železni škatlji in tudi videti skoraj nova, kar pa ni res, ker prinesel jo je takratni osmošolec gosp. Savo Bratina v dražbi že z enim gosp. csmoštfcem že 13. Vili. 1907. Planincev je Jako tnalo še zabeleženih v nji. Tako n. p*-, ravno pred nami g. Dr. H. T. iz Gori ;e in pa !. M. iz Bavšice leta 1910. I ansko leto ni bile ncibensga, letos pa je bila naša družbica prva in tako nas je vseh skupaj s kostmi in mesom do sedaj — 13 podpisanih. Marsikateri so" nam >ra-vili, da so bili na Bovškem Grintovcu, ampak v knjigi jih ni in ni bilo, čeravno je bila ura 11 pradpoldnem in je tovariš M. prav pridno s ššbicami svetil, ko smo listali po knjigi. No mogoče je to tudi zato, ker hodi zadnje čase precej turistov anal-fabetov na take le vrhove, ali pa se v svoji skromnosti ne podpišejo'. INajbrže bo tudi tukaj izrek na .mestu, kakor je na Jalovcu, da jih je spodaj v dolini veliko poki icanih, ampak na vrhu v knjigi salamsh-sko malo izvoljenih. Ker nam je bil Čas jako na kratko odmerjen, smo se tnorau kmalu ločiti od našega Grintovca ter odšli oziroma od-lezli do snežišča pod skalami, katerega, je bilo treba zaradi strmine zepet presekati do grušča j potem se je pa začelo t'.s to prijetno drsanje po grušču in snegu daleč navzdol, dokkr ni zmanjkalo grušča in snega ter začele tramate stopnje s kamenjem. Med tem pridemo do jame, kjer smo pustili prej našo prtljago, okrepčali se z limonado ter odSii v hitrem -koraku po isti poti kakor zjutraj nrmo planine »Nad Sočo«, Lomovja nazai v Sočo, kamor smo dospeli nekoliko pred 1 uro popoldan. Za celo pot iz vriha Grintovca do Soče smo rabili z odihi vred 21/* sure; to pa je b:!o tudi nujno petreibno zarili zveze s Sv. Lucijo, cd kjer smo se odpeljali vsak na svoj dom szadovoljrp. da se nam je posrečilo napraviti to, kar smo imeli ze dolgo časa v phninskem načrtu. Mali oglasi. HajD»wJ!\ pristojbin* stane 80 vin. Ako Je ogla« obaeinejSt se rafiuna u vsako besedo i t t a. HijpTlvmneJSc inseriraojo ia trgovce In obrtnike. Koliko *e manJSih trgovcev in obrtnikov rGorlol, katttUt na d«lVli (in celo t mestu) nthfie n« poina, ker nikf** «a tiitarirajo. Skoda ni majhna. Gncnnriinna »možna strojepisja išče primerne aUcniUlUlId siužbe. - Naslov pova nase upvavništvo. Rorfrrncnio^ tkalec) sprejme dečke, ki bodo OCUlIiUdUtCb delali sprejemne izpite na ka- , kom zavodu za ča>* šolskih počitnic v poduoe-j vanje. Tozadevne informacije daje upravniStvo nSočc^ v Gorici. t D mrla 00 lart!} j-dnonadstropna liiša (s ; nuila JiD ICjJu zemljiščem uekoliko izven trga) ob glavni cesti ležeča, blizu glavnega trga v Kobaridu, pod jako ugodnimi pogoji. — To- j zadevne informacije daje upravništvo „Soče' v < Gorici. j Mola OflhlPa v *'• ""dstr.. v sredini mesta, ' mola oUUlliO s prostim vhodom, se odda v najem za K 10— Naslov pov5