Kako stanujemo Popolnoma neprimerne so stanovanjske razmere v Ž. v novomeškem srezu. Šola, dvorazrednica, ima samo eno naturalno stamovanje. Ker v kraju ni primerne sobe za drugo učno osebo, mora tudi ta stanovati v upraviteljevem stanovanju. Ako sta obe učni osebi ženski, je stvar kolikor toliko v Tedu, če sta pa različnega spola, se pa znajdeta v kaj kočljivem položaju kot je to razvidno iz sledečega opisa, ki nam ga je poslal prizadeti učitelj: »V tukajšnjem kraju ni primernega stanovanja za drugo učno osebo. Edina soba je na razpolago v vaški gostilni. Ta soba je za daljše bivanje popolnoma neprimerna. Na podstrešju je namreč del veže pregrajen z deskami. To je tujska soba. Zaradi celodnevnega ropota, ki traja čcsto že od 4. ure zjutraj do 10. ure zvečer. sta delo in počitek v njej nemogoča. Razumljivo je tudi, da se taka soba pozimi ne da zadostno ogreti. Poleg tega leži okno tik nad odprtim gnojiščem, kamor je izpeljan tudi pro*st izliv iz gostilniškega stranišča. Soba je torej tudi s higienskcga stališča popolnoma neprimerna. Zaradi tega je v kraju običaj, da druga učna oseba stanuje v upraviteljevem stanovanju. Posebno nerodno pri tem je pa to, da je morala do nedavnega hoditi učiteljica skozi učiteljevo sobo. Sedaj imata obe sobi poseben vhod iz skupne kuhinje. S to preureditvijo stanovanja je bilo ustreženo vsaj komoditeti učitelja. Neprimerno pa ie, da stanuje poročen moški s samsko učiteljico skupno v enem stanovanju. Izrecno pripomnim, da sem o vsem tem že pred petimi mesci informiral oblast.« Iz tega opisa je razvidno, da sta obe službeni mesti v tem kraju pripravni edino le za poročen učiteljski par ali pa za dve samski učiteljici, zlasti še, ker si morata učitelja svojo brano kuhati sama.