Listek. Vstajenje. (Slika iz 1. 1789. Po resnifcnih podatkih spisal Iv. Vuk.) Mrak je aastal. Grom topov je uraolkail, puSke utihaile, žveaket mečev pojenjal, truden mir je legel čez bojno pulje. Trupla padlih leže razmetana, kakor je pač kaierega objela mrzla smrt. Zamolkel, bolestea m rohaeč 8tok raBjeBcev je poaehal, vetnč ga je odaeael dalje .... dalje .... mcrebiti je Sel pravit domačira, da je njih sinu dobro, bolje kakor prej, hitel je morebiti pravit žeaam, da »o vdove, otrokom, da ao sirote. Zemlja je vaa rudeča, luže 3e atoje, nekatere že s strdeao krvjo. Po hribu se cedi kapljica za kapljico, curek za carkom oae tekofiine, ki Se je pred kratkira tekla po krepkih žilah sedaj mirao ležečih juaakov. Nad Sirao plaajavo, razoraao v amrlBo Bjivo je razpel aagelj amrti avoja krila, juaake je objel večni apaaec. Ne vseh. — Tam pri oaem grmu ae nekaj giblje, vstaja. Trudao ae ozira krog ia zopet cmahae aazaj. RaBjeBec je, ki so ga pozabili vzeti a seboj, ali ga pa Biso aaSli. Kroglja tau je prodrla laket aa levi roki. Maogo krvi ma je izteklo, obleial je nezaveatea. vzbudila ga je vcčeraa sapica. Kje je? — Polagoma ae spominja. Bitka ]6 bila, vroča bitka. Kroglje ao žvižgale po zraku, se zarivale v zeinljo ia prsi bojevnikov. Meči ia noži so se lesketali, dvigali ia padali, rezali vzduh ter ae zarivah v meso vojakov. Bojai krik je bil vedao hujSi, biika vedao straSBejša, stok raBjeacev vedao silBejši. Ia oa?! Mahal je s puSkiaim kopitora — bodalo se mu je že zlomilo — po turških glavah ter trl v prah neveraike s pogumom in hrabroatjo, ki je laatna le Slovaau. Pri tem ga je zadela aovražaa kroglja v levo roko v laket ia padel je . .. Ali so aasi zmagaii? Gotovo, drugače bi ob ae ležal tukaj. Pod takim vojskovodjera, kakor je geaeral Laudoa, Avatrija mcra zmagati. Kje so aeki aaši vojščaki sedaj? — Kam se aaj obrne, da pride k svoji armadi? Od oae atraai ae hliši Sumenje Save, ki 86 zliva v Doaavo. In tu bo pa Beligrad. — Počaai koraka, vaak čas 80 opotekuje ob trupla. Moj Bog, koliko ljudi Be bo videlo svojega doma. Tu leže vae križem Srbi, Tarki, Avatrijci. — »Stoj! Kdo je?« zagrai zdajci. »RaBjeBec«, je odgovor. Bila j6 patrulja, ki je kroiila po bojisču. »Smo zmagah?« vprasa raB|eai. »Hvala Bogu ia Laudoaa! Smo.< »Kje ao Turki?« >Pobegaili. — Kako to, da te BaSi aiso na3li?t »No vem. Ležal sem tam za grmorn in večeraa aapa me je zdramila.« »Si hudo rafljeB?« »Kroglja mi je Sla »kozi Iaket na levici iB izteklo mi je mnogo krvi.« »Prelil si ju za svobodo trpečih alovaaakib bratov«, reče poveljaik patrulje. »Rad aem jo prelil ia če treba še dam to trobico, ki mi \e oatala«, reče raajenec. »Vrl jaaak, vrl Slovaa«, reče poveljaik. Šest tednov je aplavalo v večaost. Iz bolnišaiee v Zagrebu ao apustili vojaka. Bil je slab, bled ib vpadel. Brada je dajala vpadlemu obrazu tožea, boleateu izraz. Bil je oai raajeaec, katerega smo videli aa bojiSču. Roka mu je ozdravela ia sedaj je bil spuščea domov, od koder so ga odvedli pred 10. leti. Kakor zaaao, ao morali prejSBje ča86 vojaki služiti več let. Ni bilo aaborov kakor sedaj, ampak župaa ia svetovalci ao ae zmeaili, kje ia katere bodo polovili. Začel ae je lov, kakor na divjo zverjad in aa8a zgodovina ter povesti aam prjpoveduiejo razae pretrealiive, a resaičae dogodbice iz tistih časov. Maogo 86 jih je poskrilo ia uSlo, a maogo ao jih tudi ujeli. Oai, ki ao u8li ia ki so 86 akrivali, so bili kakor roparji. Imeaovali so je »RokovBjače«. Tudi dramatičaa igra »Divji lovee«, »Rokovnjači«, >Legijonarji« i. dr. sopovzeti iz teh resničnih dogodkov. Oni pa,ki 80 jih vtaknili v vojaško suknjo, so odsli mladi, polni cvetja od svojih, vrnili pa, ako se splob so, kot resni možje, skoro nepoznati. Isto se je zgodilo tudi z Jurijem Grabarjein. Leta 1779. so ga vtaknili v vcjake, vkljub materinim prošnjam, zgražanjem očeto?im in plakaniem sestrice, Se komaj sedem let stare. Vjeli so ga in moral je iti; vjeli so ga, ker se je zameril županu, ker je hodil za njegovo hčerko, akoravno je ta zbolela od žalosti, ko je Jurij odSel. Iu tako je teklo leto za letom, počasi sicer, a teklo je. Ljudje so rastli, se množili in umirali. Prislo je leto 1789. Turška slava je umirala. Mera krivic in grozovitosti se je napolnila. JunaSki Srbi 80 hottli imeti svojo glavno mesto Beligrad prosto mohaooedanske sužnosti. Avstnjska vojska. pod poveljstvom generala Laudona, je udariia na mesto. — Dolgo ga je oblegala brez uspeha. Turek se je branil junaško. Tu pa si izmisli slovenski junak in cenjen Jurij Vega nove topifie. Pod njegovim vodstvom so jih takoi nekaj izvrSili. Napadejo znova kletega sovražnika. Krogije iz novih topov 80 nesle naravnost v mesto in je užgale. Belgrad se je podal. In v tej bitki je zadela Jurija Grabarja kroglja. Sedaj pa je ozdravljen in se vraca domov. Ali ga bcdo spoznali? Pomlad je prisla v deželo, ptički so gosteleli in prve cvetke so dvigale svoje glavice, ko je Jurij Grabar korakal po pešpoti proti rojstni vasi, ne daleč od Brežic. Bila je ravno velika sobota vjutro. Ljudje so Sli ravno od maše ter začudeno pogledovali vojaka, ki je pazljivo motril okoiico in ljudi. Mnogo jih je spoznal, a njega nihče. Videl je žene, katere je zapustil kot brhka dekleta, že ktnalu bodo njih hčerke cvetele. Vse se je spremenilo, vse postaralo. Srečal je županovo hčer, radi katere je moral k vojakcm Vodiia je za roko hčerko petih let. Čudno je pogledala tujca, ko jo je pozdravil. Ni ga spoznala. Saj je bilo tudi boljSe, da ga ni. Da, doba desetih let je vendsrle dolga doba v življenju posaraeznika. Nikdo ga ni spoznal. Potreben krepčila, jo zavije v gostilno, da se odpočije od hoda. Bil je v rojstnem kraju — lujec. Mladostna leta so mu stopala pred oči, spominjal se je vsega. Tem hujše mu je delo, ko je videl, da so ga popolnoma pozabili. Pri teh premištjevaDiih je tekel <5as na veliko soboto naglo in zvon je že vabil k večernicam, k — vstajenju. Jurij se vzdigne, da zopet tudi on po dolgih letih praznuje v domači vasi vstajenje Zveličarja. Deset let ni videl domače cerkve. Vse mu je bilo nekako novo, vse slovesno. Cerkev je bila polna ljudij. V kapeli, kjer |e bil postavljen božji grob, so brlele lučice v raznih bojah in delale na človeka veličasten, svet vtis. Polmračna kapelica je bila, kakor bi človek bil v oni votlini na vrtu Nikodema. Oni mrki podobi judovskih stražaikov s suiicami sta vzbujali strah in grozo ter vglabljali človeka v one svete čsse, ko je hodil sin človekov po zemlji in delil ljudem blagor in srečo. Eratko: vse je bilo tako veliSastno in tajinstveno, vse čarobno in sveto. Sedaj stopi pred oltar župnik, star, častitljiv mož. Bil je Se oni kot pred desetimi leti. Njegova postava, monštrarca, kadilo, je povečalo tajin*tvenost v kapelici. Vse je molilo tiho, s srcem, pričakujoč svetega trenutka — vstajenja. Zupnik prime monstranco, se obrne h klečečemu Ijudstvu in njegov glas je trepetaje odmeval po zraku in cerkvi ter segal slehernemu v srce; zapel je ono radostno pesem, pesem velikanakega pomena: »Aleluja! .... —« »Aleluja ... .« je zadonelo iz sto in sto grl pobcžnega ljudstva. In zopet }e zapel župnik: »Aleluja!... —« In množica mu je bučeč odgovarjala. Zdelo se je, kakor bi se ta ranožica spremenila v morske valove, ki se zibljejo, dvigajo in ponavljajo en in isti spev sto in sto krat. Aleluja! Cloveku postane v tem bipu tako lahko pri srcu, kakor bi se mu odvalil težak kamen s prsi. Tudi naš znanec je čutil to. Dolgo, dolgo že ni čul te pesini. saj tako veličastno ne. Milo 86 mu je storilo. Vso krasoto iepega slovenskega jezika je občutil sedaj in vroč vzdih mu je poletel proti nebesom, kot zahvala vstalemu Zveližarju, da je sin matere Slave, da je sin slavnega naroda. Iq župnik je zapel tako milo in zvenefie, kakor bi klieal vse kristijane, vse Ijudi v in izven nje k veselju, k radosti: »Zveličar gre iz groba ...« In zopet mu je odgovorila množica: »Ob moč je smrt trohnoba ... Aleluja! Aleluja!« Jurija oblijeio solze. Ali ne veljajo tudi njemu besede veliCastne, krasne? Ali ni tudi on kakor bi vstal iz groba, od smrti ter priftel v hišo svojih starišev, da jim prinese oni radostni glas »Aleluja!«?... Zvonovi so potihnili, cerkev se je spraznila in Ijudstvo se je zgubilo na svoje domove. Pri Grabarjevih je veselje; vse je živo. Radostni in veseli obrazi. Mati in oče sta kakor bi 86 poruludila, brbka sestrica se suče v sobi, kakor vrtavka in se ne more nagledati toliko časa pogrešanega brata. Vse se je kazalo, da je tudi pri njih v resnici doma oni taiinstveni in veseli »Aleluja«. Po vasi pa je šla kakor blisk novica, da se je vrnil od vojakov Grabarjev Jurij. Spraševanju, pripovedovanju in čudenju ni bilo ne konca ne kraja. Jurij pa je 8 ponosom pripovedoval o junaakih bratih Srbih, o hrabrih Slovencih in ponosno povdarjal, da »narod naš je narod Slave, stare korenine prave!«