Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2016/3 НФЈ&Ш oü:i ZAKLJUČNO POROČILO RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta J5-4143 Naslov projekta Teoretični vidiki in empirična analiza učinkov prožne varnosti na trgu dela Vodja projekta 9745 Milan Vodopivec Tip projekta J Temeljni projekt Obseg raziskovalnih ur 9630 Cenovni razred A Trajanje projekta 07.2011 - 06.2014 Nosilna raziskovalna organizacija 7097 Univerza na Primorskem, Fakulteta za management Raziskovalne organizacije -soizvajalke 106 Institut "Jožef Stefan" 2711 Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 5 DRUŽBOSLOVJE 5.02 Ekonomija 5.02.01 Ekonomske vede Družbenoekonomski cilj Raziskovalno področje po šifrantu FOS 5 Družbene vede 5.02 Ekonomija in poslovne vede B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 2.Povzetek raziskovalnega projekta1 SLO Motivacija. Slovenski trg dela predstavlja coklo za hitrejši gospodarski razvoj in ovira zaposlovanje ranljivih skupin. Raziskava se osredotoča na tri pomembne problemske sklope: rigidnost zakonodaje o varovanju zaposlitve, visoko minimalno plačo in destimulativen sistem zavarovanja za brezposelnost. Na vsakem od teh so bile nedavno sprejete pomembne zakonodajne spremembe, ki so predmet analize projekta. Metodologija in podatki. Identifikacija učinkov zakonskih sprememb temelji na metodi razlike v razlikah na podlagi »kvazi- eksperimenta« (eksperimentalno skupino tvorijo subjekti, ki jih zakonodaja sprememba zadeva, kontrolno pa tisti, ki jih ne). Ocene ekonomskih modelov (npr. prehodov na trgu dela) uporabljajo probit in multinomial logit modele, kot tudi »hazard rate«/modele preživetja. H kvaliteti projekta prispeva tudi izjemno bogata podatkovna baza, ki zajema celotno delovno silo v RS in vsebuje podatke o zgodovini zaposlenosti, brezposelnosti in plač, povezana pa je tudi s podatki o delodajalcih (ti. matched employee-employer data). Ključni rezultati • Analiza učinka Zakona o delovnih razmerjih iz aprila 2013 ugotovlja, da je le-ta dosegel zastavljene cilje tako glede zmanjšanja segmentacije na trgu dela kot glede izboljšanja dostopa do delovnih mest za ranljive skupine: (i) verjetnost zaposlovanja za nedoločen čas tako preko prehoda iz zaposlitve za nedoločen čas kot iz brezposelnosti se je signifikantno povečala, in (ii) dostopnost do zaposlitve za nedoločen čas za ranljive skupine - tako za mlade kot za starejše - se je izboljšala. • Analiza učinkov povečanja minimalne plače v marcu 2010 kaže, da je za delavce, direktno podvržene zakonski spremembi, novi zakon povečal verjetnost prehajanja iz zaposlitve v brezposelnost, v neaktivnost in v drugo zaposlitev, in otežil prehajanje iz brezposelnosti v zaposlenost za mlade delavce. Okrepila se je tudi zgostitev plač v spodnjem delu distribucije, dvig minimalne plače pa se je prenesel tudi v rast plač, višjih od minimalne. Dvig minimalne plače je tudi pozitivno vplival na produktivnost, še posebej v podjetjih in v dejavnostih, ki so bolj obremenjena s prejemniki minimalne plače. • Analiza Zakona o urejanju trga dela iz l. 2011 kaže, da je povečanje nadomestitvene stopnje denarnih nadomestil poslabšalo verjetnost zaposlovanja »eksperimentalne« skupine; da je negativen učinek prisoten le pri prehodih iz brezposelnosti v zaposlitev, ne pa tudi v neaktivnost; in da povečanje nadomestitvene stopnje ne vpliva na verjetnost prehoda iz brezposelnosti za tiste brezposelne, ki so izgubili službo zaradi prenehanja poslovanja delodajalca. Uporaba rezultatov. Rezultati omogočajo strokovno podlago Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pri nadaljnjem snovanju politike na trgu dela, saj se bo lahko opiralo na natančno opredeljene učinke prejšnjih ukrepov. Projekt direktno naslavlja področja, ki jih zadevajo priporočila Sveta EU. ANG Motivation. The Slovenian labor market poses a barrier to faster economic development and hinders employment of vulnerable groups. Our research focuses on three areas: employment protection legislation, minimum wage and unemployment benefits. In each of these areas, the project analyzes important legislative reforms have been enacted recently. Methodology and data. The impact of labor market reforms is based on a difference-in-differences framework based on a quasi-experimental approach, with the treatment group comprised of individuals affected by the reforms and the control group of those who were not. Econometric models of labor market effects utilize probit and multinomial logit models, as well as models based on event history methodology (hazard rate models). The quality of the analysis is complemented by an extremely rich matched employee-employer data: in addition to covering the entire workforce in Slovenia (data on employment histories, unemployment spells and wages), it also contained links to data on employers. Key Results The analysis of the effects of the Employment Relationships Act enacted in April 2013 finds that the latter has accomplished its both set objectives, namely reducing labor market segmentation and improving access to jobs for vulnerable groups: (i) the probability of becoming employed on a permanent contracts has significantly increased both for transitions from fixed-term employment and unemployment, and (ii) access to permanent employment for vulnerable groups -both the young and the elderly - has improved. The analysis of the effects of the March 2010 minimum wage increase finds that for workers directly subject to legal changes, the new law increased the probability of transition from employment to unemployment, inactivity and to another job, and made it more difficult to move from unemployment to employment for young workers. It also increased the density of wages in the bottom of the distribution and had spillover effects on wages higher in the wage distribution. And raising the minimum wage had a positive impact on productivity, especially in firms and industries that have a larger share of minimum wage recipients. The analysis of the Labor Market Regulation Act enacted in 2011 shows that the increase in the unemployment benefit replacement rate decreased the probability of transitions into employment for the treatment group; that the negative effect is present only in the transition from unemployment to employment, but not in inactivity; and that the replacement rate does not affect the probability of moving from unemployment for those who became unemployed due to employer bankruptcy. Use of findings. The results constitute a scientific basis for future evidence-based policymaking by the Ministry of Labour, Family and Social Affairs: it can make informed decisions based on the well-documented effects of past measures. The project directly addresses the areas affected by the recommendations of the EU Council. 3.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem projektu2 A. Znanstvena izhodišča Slovenski trg dela predstavlja coklo za hitrejši gospodarski razvoj in ovira zaposlovanje ranljivih skupin. Raziskava se osredotoča na tri problemske sklope -poudarimo, da so bile na vsakem od njih nedavno sprejete pomembne zakonodajne spremembe, ki omogočajo rigorozno oceno učinkov teh sprememb tako na učinkovitost kot na izenačevanje priložnosti na trgu dela: 1. Rigidnost zakonodaje o varovanju zaposlitve. Do l. 2013 je naša zakonodaja veljala za eno najbolj rigidnih med državami OECD in EU, posebno pri postopkih zaposlovanja in odpuščanja redno zaposlenih delavcev. OECD indeks varovanja zaposlitve je v letu 2008 znašal 2,76, kar je Slovenijo uvrščalo na 20. mesto med 25 državami članicami EU (Laporšek in Dolenc 2012). Rigidnost zakonodaje, ki jo je na svojo »črno listo« postavila tudi Evropska komisija v okviru priporočil o prožni varnosti, ovira optimalno mobilnost delavcev in delovnih mest, in s tem tudi rast produktivnost. Novi zakon o delovnih razmerjih iz aprila 2013, ki zasleduje pomembna cilja zmanjševanja segmentacije trga dela in izboljšanja dostopa do delovnih mest za ranljive skupine, zmanjšuje stroške in poenostavlja postopek odpuščanja za redno zaposlene in povečuje stroške povezane s sklepanjem zaposlitve za določen čas. S tem se je OeCD indeks varovanja zaposlitve pri posameznih odpuščanjih zmanjšal od 2,39 pred na 1,99 po uvedbi novega zakona, s čimer se Slovenija uvršča pod OECD povprečje. 2. Visoka minimalna plača. Minimalna plača se je z novim zakonom v marcu 2010 močno povečala, s 597 EUR na 734 EUR oziroma za 22,9 %. Slovenija se je tako s spremembo zakonodaje umestila med države Evropske unije z najvišjim razmerjem med minimalno in povprečno plačo: v 2010 je minimalna plača predstavljala 47,5 % povprečne plače in kar za 7 odstotnih točk presegala povprečje 20 držav članic EU, ki zakonsko določajo minimalno plačo. Povečalo se je tudi število prejemnikov minimalne plače: medtem ko jo je v letu 2009 v povprečju prejemalo 19.047 delavcev, je to število v letu 2010 poskočilo na 39.588, v letu 2012 pa 44.990. Številne empirične študije ugotavljajo, da visoka minimalna plača zmanjšuje zaposlenost, še posebej nizko kvalificiranih delavcev in ranljivih skupin na trgu dela. 3. Destimulativen sistem zavarovanja za brezposelnost. Kot ugotavljata van Ours in Vodopivec (2006), je dolžina trajanja brezposelnosti med prejemniki denarnega nadomestila v Sloveniji močno odvisna od dolžine pravice do denarnega nadomestila. Zgovorno je tudi dejstvo, da se ob izteku denarnega nadomestila verjetnost prehoda iz brezposelnosti v zaposlitev močno poveča. Z letom 2011 je v veljavo stopil Zakon o urejanju trga dela (ZUTD) in ena od bistvenih novosti, ki jih je prinesel, je povečanje nadomestitvene stopnje v prvih treh mesecih brezposelnosti iz 70% na 80 %. B. Metodologija in podatki Velika odlika projekta je uporaba sodobnih metodoloških prijemov in izjemno bogata podatkovna baza: 1. Projekt izkorišča zakonodajne spremembe na vseh treh obravnavanih področjih (delovna razmerja, minimalne plače in zavarovanje za brezposelnost) kot zunanji vir variacije. Projekt tudi kreativno izrablja nekatera svojstva zakonodajnih sprememb - namreč dejstvo, da se zakonodajne spremembe ali ne dotikajo nekaterih skupin delavcev ali pa delujejo na določene skupine diametralno nasprotno - in na tej podlagi formira eksperimentalne in kontrolne skupine, kar omogoča identifikacijo učinkov zakonskih sprememb na podlagi kvazi-eksperimentalnega prijema oz. metode »razlika v razlikah«. Ta metoda v literaturi velja za najbolj primerno pri ocenjevanju učinkov sprememb v družbeno-ekonomski politiki in programih. Za ocene ekonomskih modelov (npr. prehodov na trgu dela) projekt uporablja probit in multinomial logit modele, kot tudi oceno modelov preživetja (survival analysis, estimation of hazard rate models), kot je praksa v visokokvalitetnih študijah. 2. Projekt uporablja podatkovno bazo, pripravljeno z združitvijo administrativnih podatkovnih zbirk, ki zajema celotno delovno silo v RS in vsebuje podatke o zgodovini zaposlenosti, brezposelnosti in plač za vsakega posameznika, od prve zaposlitve do upokojitve, za obdobje 1991-2014. Podatki o vsaki zaposlitvi so povezani z računovodskimi in drugimi podatki o delodajalcih, ki zajemajo za vsa podjetja v RS (ti. matched employee-employer data). Bogata podatkovna baza med drugim odpravlja težave identificiranja oseb, ki so podvrženi zakonski spremembi, s katerimi se srečujejo mnoge tuje študije. C. Ključne ugotovitve in znanstvena spoznanja 1. Analiza učinka Zakona o delovnih razmerjih iz aprila 2013 • Zmanjševanje segmentacije trga dela. Novi zakon je povečal verjetnost zaposlitve za nedoločen čas tako za delavce, zaposlene za določen čas, kot tudi za brezposelne. Za delavce, zaposlene za določen čas, se je po sprejetju zakona povečala verjetnost prehoda v zaposlitev za nedoločen čas pri drugem delodajalcu za 18,9% v primerjavi z obdobjem pred reformo, in zmanjšala verjetnost prehoda v novo zaposlitev za določen čas pri drugem delodajalcu za 9,9%. Zadelavce, zaposlene za določen čas, se je povečala tudi verjetnost konverzije zaposlitve v nedoločen čas pri istem delodajalcu (za 28,2%). Podobno se je povečala dostopnost do zaposlitve za nedoločen čas tudi za brezposelne delavce. Čeprav novi zakon sovpada z povečanjem prehodov iz brezposelnosti v zaposlenost, rezultati kažejo, da se je po sprejetju novega zakona verjetnost prehodov v zaposlitev za nedoločen čas povečala za 12,1%, verjetnost prehoda v zaposlitev za določen čas pa le za 2,7%. • Zaposlovanje ranljivih skupin delavcev. Novi zakon je izboljšal dostop do zaposlovanja za nedoločen čas tako za mlade kot tudi starejše delavce. Pri mladih (starostna skupina 16-29 let), se je povečala verjetnost dostopa do zaposlitev za nedoločen čas preko prehoda iz brezposelnosti kot tudi iz zaposlitve za nedoločen čas. Naprimer, za mlade delavce se je v obdobju po uvedbi novega zakona relativna verjetnost prehoda iz brezposelnosti v zaposlitev za nedoločen čas v primerjavi z verjetnostjo zaposlitve za določen čas povečala za 12,2%, in za starejše delavce (starejše od 55 let) se je v obdobju po uvedbi novega zakona relativna verjetnost prehoda iz brezposelnosti v zaposlitev za nedoločen čas v primerjavi z verjetnostjo zaposlitve za določen čas povečala še več, za 62%. Razlago slednjega učinka je mogoče najti v novem zakonu: z namenom povečanja dostopa do delovnih mest, je namreč zakon odpravil posebno varstvo pred odpovedjo za delavce, starejše nad 55 let, ki na novo sklenejo delovno razmerje. 2. Analiza učinkov povečanja minimalne plače v marcu 2010 • Prehodnost na trgu dela. Rezultati probit modelov kažejo, da je za delavce, ki so bili direktno podvrženi zakonski spremembi, novi zakon povečal verjetnost prehajanja iz zaposlitve v brezposelnost in/ali neaktivnost, kot tudi direktno prehodnost iz ene zaposlitve v drugo. Zaposleni, podvrženi spremembi zakonodaje so imeli med 1,8 do 6,5 odstotne točke nižjo verjetnost vztrajanja v zaposlenosti kot primerljivi delavci, ki so prejemali nekoliko višjo plačo od nove minimalne plače. Učinek povečane prehodnosti je bil večji med mladimi (verjetnost vztrajanja v zaposlenosti je bila med 2,2 do 7,2 odstotne točke nižja kot v kontrolni skupini) in nizko kvalificiranimi delavci (verjetnost vztrajanja v zaposlenosti je bila med 2,5 do 6,2 odstotne točke nižja kot v kontrolni skupini). Naši rezultati tudi kažejo, da povečanje minimalne plače otežuje prehajanje iz brezposelnosti v zaposlenost za mlade delavce. • Vpliv na porazdelitev plač in »spillover effects«. Dvig minimalne plače je okrepil zgostitev plač v spodnjem delu porazdelitve plač in prispeval k povečanju konic v plačni razdelitvi pri minimalni plači. Hkrati so se okrepile razlike v porazdelitvi plač med mladimi in starejšimi oziroma nizko in visoko kvalificiranimi delavci. Dvig minimalne plače se je prenesel tudi v rast plač, višjih od minimalne, pri čemer je ta učinek najbolj zaznaven pri plačah do 30 odstotkov nad novo minimalno plačo. • Vpliv minimalne plače na produktivnost podjetij. Naši empirični rezultati kažejo, da je dvig minimalne plače pozitivno vplival na produktivnost, še posebej v podjetjih in v dejavnostih, ki so bolj obremenjena s prejemniki minimalne plače. Celotna faktorska produktivnost in produktivnost dela sta se v podjetjih uvrščenih v eksperimentalno skupino - torej v podjetjih, ki so po spremembi minimalne plače zaposlovala prejemnike minimalne plače - glede na podjetja v kontrolni skupini povečali za 7,2% oziroma 6,4%. Ugotavljamo tudi, da je povprečni učinek spremembe minimalne plače na celotno faktorsko produktivnost in dodano vrednost na zaposlenega pozitiven, a statistično značilen le v podjetjih z do deset zaposlenimi. 3. Analiza Zakona o urejanju trga dela (2011) -- učinkov povečanja nadomestitvene stopnje denarnih nadomestil • Rezultati kažejo, da se je verjetnost zaposlitve za eksperimentalno skupino, kateri se je nadomestitvena stopnja po spremembi zakona v prvih treh mesecih povečala, v primerjavi s kontrolno skupino, ki se ji nadomestitvena stopnja ni spremenila, v obdobju po uvedbi novega zakona signifikantno poslabšala. Ocene parametrov kažejo, da je povečanju nadomestitvene stopnje nadomestil mogoče pripisati 10,5% do 12,6% nižjo verjetnost prehoda iz brezposelnosti v zaposlenost in da je torej stopnja elastičnosti verjetnosti prehoda iz brezposelnosti v zaposlenost glede na nadomestitveno stopnjo v razponu od 0,73 do 0,88. Ocenjeni parametri so robustni glede na alternativne opredelitve kontrolnih in eksperimentalnih skupin. • Daljša potencialna dolžina prejemanja (PDP) denarnega nadomestila je negativno povezana z verjetnostjo zaposlovanja. V primerjavi z izhodiščno skupino, ki jo predstavljajo iskalci zaposlitve s PDP tri mesece, imajo skupine iskalcev zaposlitve z večjo PDP sistematično nižjo verjetnost zaposlovanja, pri čemer ta razlika znaša od 19% do 20% za skupino s PDP šest mesecev in kar 66% do 68% za skupino s PDP 24 ali 25 mesecev. • Ocena modelov »competing risk« kaže, da je negativen učinek povečanja nadomestitvene stopnje prisoten le pri prehodih iz brezposelnosti v zaposlitev, ne pa tudi v neaktivnost: verjetnost prehoda v zaposlenost se je zmanjšala za 17,8%, verjetnosti prehoda v neaktivnost pa je ostala nespremenjena. • Povečanje nadomestitvene stopnje ne vpliva na verjetnost prehoda iz brezposelnosti za tiste brezposelne, katerih delodajalec je prenehal poslovati. D. Uporaba rezultatov Projekt rigorozno, na visoki profesionalni ravni ocenjuje učinke nedavno izpeljanih, pomembnih zakonodajnih sprememb v Sloveniji. Rezultati tako omogočajo strokovno podlago Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pri nadaljnjem snovanju politike na trgu dela, saj se bo lahko opiralo na natančno opredeljene učinke prejšnjih ukrepov, kar bo prispevalo k bolj učinkovitemu izboru novih sistemskih ukrepov in k identifikaciji ter premostitvi sistemskih vrzeli. Dolgoročno bodo rezultati projekta prispevali k bolj učinkoviti alokaciji produkcijskih sredstev, predvsem dela, in torej k hitrejši gospodarski rasti, a hkrati tudi h krepitvi socialne države. Naj poudarimo, da projekt direktno naslavlja dve področji, ki jih omenja Priporočila Sveta EU z dne 2. junija 2014. Ta priporočila med drugim omenjajo, da naj Slovenija: »Ponovno opredeli sestavo minimalne plače in pregleda sistem usklajevanja minimalne plače. Sprejme ukrepe za nadaljnje zmanjševanje segmentacije trga dela, predvsem z obravnavanjem učinkovitosti spodbud za zaposlovanje mladih in starejših delavcev ter uporabo pogodb civilnega prava.« (http://ec.europa.eu/europe2020/pdf/csr2014/csr2014 slovenia sl.pdf) E. Sodelovanje s tujimi sodelavci Pri izvedbi projekta so aktivno sodelovali naslednji vrhunskimi tuji raziskovalci: John Haltiwanger (University of Maryland, ZDA), Peter Orazem (Iowa State University, ZDA) in Jan van Ours (University of Tilburg, Nizozemska). 4.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem projektu in zastavljenih raziskovalnih ciljev3 Projekt je izpolnil analizo zakonodajnih sprememb na vseh treh področjih, ki so bila izpostavljena v predlogu projekta. To so (i) varovanje zaposlitve, (ii) minimalne plače in (iii) nadomestila za brezposelnost. Prišlo pa je pomembnih zamenjav zakonskih sprememb, ki smo jih dejansko analizirali v okviru projekta, v primerjavi s tistimi, ki smo jih predlagali kot predmet analize v predlogu projekta: • Ker je na področjih zavarovanja za brezposelnost in varovanje zaposlitve prišlo do pomembnih zakonodajnih sprememb prav v času trajanja projekta (Zakon o urejanju trga dela je stopil v veljavo l. 2011 in Zakon o delovnih razmerjih l. 2013), smo se na teh področjih osredotočili na analizo teh dveh zakonov namesto na starejše, v predlogu projekta opisane zakonodajne spremembe. • Tudi pri analizi minimalne plače smo se odločili, da analiziramo mnogo bolj aktualni, dramatični dvig minimalne plače v marcu 2010 in ne uvedbe minimalne plače v l. 1995, kot smo navedli v predlogu projekta. V času pisanja predloga se namreč nismo hoteli zavezati, da opravimo analizo, za katero v danem trenutku nismo imeli na razpolago podatkov; ker smo v teku projekta pridobili podatke tudi za leta 2011-2014, smo se odločili za analizo mnogo bolj aktualne spremembe iz leta 2010. Omeniti je treba tudi, da je bil obseg analize in produktov projekta, predvidenih v predlogu projekta, prirejen tipu »Večjega projekta« z letnim fondom ur 6421. Ker je bil projekt odobren v kategoriji "Manjši projekt" z letnim fondom ur 3210 (in se je l. 2012 zaradi varčevalnih ukrepov cenovna kategorija projekta zmanjšala iz B na A), smo temu primerno zmanjšali obseg analize projekta. Kot smo zapisali v predlogu projekta pod točko 14.1, bi v primeru financiranja projekta v osnovni višini (in torej ne v višini, za katero smo zaprosili) "lahko izvedli samo določene dele projekta, in sicer: • analiza učinkov zakonodajnih sprememb iz leta 2002 na zaposlovanje za nedoločen in določen čas (EPL1), • analiza učinkov zakonodajnih sprememb iz leta 2007 na zaposlovanje za nedoločen in določen čas (EPL2), • analiza učinkov uvedbe minimalne plače leta 1995 in • analiza učinkov zmanjšanja radodarnosti sistema zavarovanja za brezposelnost iz leta 1998 (UB1)" Pri izvedbi projekta smo torej opravili vse tri tipe analize, ki smo jih določili pod točko 14.1 v predlogu projekta (pri čemer smo konkretne zakonodajne spremembe, ki so bile predmet analize, priredili, kot smo opisali zgoraj). Omenimo, da smo pri analizi dviga minimalnih plač analizirali tudi učinke na produktivnost, čeprav se k temu v primeru financiranja samo v osnovni višini nismo zavezali. Omenimo naj tudi, da smo rezultate analize projekta do časa priprave tega poročila objavili v obliki delovnih dokumentov (dveh delovnih zvezkov in ene doktorske disertacije - glej prve tri vnose pri družbeno-ekonomskih rezultatih projektne skupine spodaj), da smo jih prezentirali na mnogih mednarodnih konferencah (glej "8. Drugi pomembni rezultati projektne skupine" spodaj) in da smo jih predali v objavo v ugledne mednarodne strokovne revije, kjer so trenutno v postopku recenzije. 5.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine4 Da bi dosegli, da bi lahko v okviru projekta opravili nadvse aktualno in za ekonomsko politiko izjemno relevantno oceno nove slovenske delovne zakonodaje, smo 29. maja 2014 ARRS zaprosili za podaljšanje roka za izvedbo projekta. Leta 2013 sprejeti Zakon o delovnih razmerjih namreč ponuja odlične možnosti za ugotavljanje učinkov na trgu dela, saj so zakonodajne spremembe po jakosti najmočnejše v zadnjih letih in zato njihovi učinki lažje določljivi. Dobili smo pozitiven odgovor in podaljšanje roka za izvedbo do 31. 12. 2015. To podaljšanje je res omogočilo, da smo v okviru projekta opravili poglobljeno, rigorozno analizo učinkov novega zakona o delovnih razmerjih (in rezultate te analize že tudi objavili v obliki delovnega zvezka) -- glej točko "3. Poročilo o realizaciji predloženega programa dela". 6.Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine5 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 4767447 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Učinki minimalne plače na zaposlenost mladih v Evropski uniji ANG Minimum wage effects on youth employment in the European Union Opis SLO Namen članka je oceniti učinke minimalne plače na zaposlenost mladih v Evropski uniji. Učinki so bili ocenjeni s panelno regresijsko analizo s stalnimi učinki na podatkih 18 držav članic Evropske unije z zakonsko določeno minimalno plačo v obdobju 1996-2011. Analiza je bila omejena na mlade delavce med 15. in 19. letom starosti in med 20. in 24. letom starosti. Rezultati kažejo negativen, statistično značilen učinek minimalne plače na zaposlenost, pri čemer je učinek večji pri mladih med 15. in 19. letom starosti. Učinek ostaja negativen in statistično značilen tudi ob upoštevanju drugih institucij na trgu dela. Na podlagi empiričnih ugotovitev zaključujem, da morajo biti države Evropske unije bolj previdne pri vzpostavljanju minimalne plače za mlade delavce, saj je mogoče, da so bili učinki na zaposlenost mladih podcenjeni. The purpose of this article is to estimate minimum wage effects on youth employment in the European Union (EU). The analysis employs a panel regression method with fixed effects and uses data for 18 EU member states with statutory minimum wage over the period 1996 to 2011. The analysis is restricted to teenage workers between 15 and 19 years of age and young workers between 20 and 24 years of age. The study finds a ANG negative, statistically significant impact of minimum wage on youth employment, by which the disemployment effect appears to be stronger for teenage workers. The effect remains negative and statistically significant also when controlled for other labour market institutions. Taking into account empirical results, we can conclude that EU countries should be more cautious when setting up minimum wages for young workers, as disemployment effects may have been downplayed. Objavljeno v Chapman & Hall; Applied economics letters; 2013; Vol. 20, no. 14; str. 1288-1292; Impact Factor: 0.265;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 1.086; WoS: GY; Avtorji / Authors: Laporšek Suzana Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 2. COBISS ID 4795095 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Politike prožne varnosti in njihova povezanost s produktivnostjo v Evropski uniji ANG Flexicurity policies and their association with productivity in the European Union Opis SLO Prispevek obravnava politike prožne varnosti v državah Evropske unije in preučuje povezanost med elementi politike prožne varnosti (tj., zakonodaja na področju varovanja zaposlitve, programi vseživljenjskega učenja, aktivne in pasivne politike trga dela) in rastjo produktivnosti dela in celotne faktorske produktivnosti. Analiza obsega 20 držav članic med leti 1991 in 2008. Rezultati empirične analiza kažejo na obstoj velikih razlik v uresničevanju politik prožne varnosti med državami Evropske unije, pri čemer so najmanj uspešne nove države članice, še posebej na področju ukrepov aktivne politike trga dela in vseživljenjskega učenja. Nadaljnja analiza na panelnih podatkih kaže, da imajo aktivne politike trga dela in vseživljenjsko učenje statistično značilen pozitiven vpliv na rast produktivnosti dela in celotne faktorske produktivnosti. Na drugi strani, rigidna delovna zakonodaja in visoki izdatki za pasivne politike trga dela negativno vplivajo na rast produktivnosti. ANG The paper examines the issue of flexicurity in the EU Member States and studies the association between flexicurity policy components (i.e. employment protection legislation, lifelong learning programs, active and passive labour market policies) and labour and total factor productivity growth in 20 EU Member States over the 19912008 period. The empirical analysis pointed on the existence of large differences in the level of implementation of flexicurity policies across EU Member States, by which the least successful are NMS, especially with regard to active labour market and lifelong learning programs. As regards the relation between flexicurity variables and productivity growth, panel regression estimates showed that active labour market policies and participation in lifelong learning programs have a statistically significant positive association with labour and total factor productivity growth. On the other hand, rigid employment protection and high expenditures for passive labour market policies negatively relate to productivity growth. Objavljeno v University of Economics; Prague Economic Papers; 2013; Vol. 22, no. 2; str. 224-239; Impact Factor: 0.208;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 1.086; A': 1; WoS: GY; Avtorji / Authors: Dolenc Primož, Laporšek Suzana Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 3. COBISS ID 1251966 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Enako plačilo za enako delo? Analiza razmerja med plačami in produktivnostjo v času slovenskega prehoda v tržno gospodarstvo ANG Equal pay for equal work? Wage and Productivity Differentials during Slovenia's Transition Opis SLO Članek proučuje vpliv tranzicije v tržno gospodarstvo na razmerje med plačami in produktivnostjo glede na demografske značilnosti in skozi čas. Na podlagi obširne longitudinalne baze podatkov za desetletno obdobje članek analizira relativno razmerje med plačami in produktivnostjo delavcev glede na starost, izobrazbo in spol v Sloveniji. Rezultati kažejo, da so je v prvih desetih letih tranzicije razmerje med relativnimi plačami in produktivnostjo različnih vrst delavcev močno spremenilo, vendar je ostalo daleč od ravnovesnih vrednosti, kjer bi bilo razmerje plač enako razmerju mejnih proizvodov dela. Ekonometrične ocene kažejo, da so se razlike med relativno plačo in produktivnostjo za starejše delavce zmanjšale, za višje izobražene delavce povečale, za ženske pa ostale relativno nespremenjene. ANG The paper investigates how the transition to a market economy has affected the relationship between wages and productivity across different types of workers and over time. Using a rich longitudinal dataset spanning a ten year period, this study explores this relationship across workers based on age, education and gender in Slovenia. The results indicate that the first ten years of transition to a market economy dramatically altered the relationship between the relative wages and productivity of different types of workers, yet yielded relatively little convergence towards the equilibrium wage relativities one would expect to observe were wages of workers to equal the value of their marginal product. The estimates indicate that relative wage and productivity differentials decreased for older workers, increased for educated workers, and remained relatively constant for women Objavljeno v M.E. Sharpe; Eastern European economics; 2014; Str. 87-110; Impact Factor: 0.302;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 1.106; Avtorji / Authors: Vodopivec Matija Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 4. COBISS ID 1199742 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Določitev plače na novo zaposlenih delavcev: vpliv notranjih in zunanjih dejavnikov ANG The determination of wages of newly hired employees: Survey evidence on internal versus external factors Opis SLO Članek raziskuje relativni pomen različnih dejavnikov pri določanju plač na novo zaposlenih delavcev. Rezultati kažejo, da so splošne razmere na trgu dela manj pomemben dejavnik kot notranja struktura plač pri določanju prvotne plače novih delavcev, pri čemer imajo notranji dejavniki še posebej pomembno vlogo kadar je stopnja brezposelnosti večja. Ugotovitev lahko pojasnimo z pomenom pravičnosti in težnji po preprečevanju morebitnega negativnega vpliva na prizadevnost zaposlenih. Kljub na splošno manjšemu pomenu zunanjih dejavnikov v vseh državah vseeno obstajajo pomembne razlike po posameznih državah. Razlike med državami lahko pojasnimo z institucionalnimi dejavniki (vlogo socialnih partnerjev); države, v katerih so kolektivne pogodbe bolj razširjene ter je pokritost s kolektivnimi pogodbami višja, v večji meri navajajo notranje plačne strukture kot glavni dejavnik pri določanju plač. Znotraj posameznih državah obstajajo pomembne razlike glede na lastnosti podjetij ter njihove delovne sile; pri čemer so zunanji dejavniki še posebej pomembni pri bolj zahtevnih poklicih. This paper investigates the relative importance of internal versus external factors in the setting of wages of newly hired workers. The evidence suggests that external labour market conditions are less important than internal pay structures in determining hiring pay, with internal pay structures binding even more often when there is labour market slack. ANG When explaining their choice firms allude to fairness considerations and the need to prevent a potential negative impact on effort. Despite the lower importance of external factors in all countries there is significant crosscountry variation in this respect. Cross-country differences are found to depend on institutional factors (bargaining structures); countries in which collective agreements are more prevalent and collective agreement coverage is higher report to a greater extent internal pay structures as the main determinant of hiring pay. Within-country differences are found to depend on firm and workforce characteristics; there is a strong positive association between the use of external factors in hiring pay amongst higher skilled workers. Objavljeno v Elsevier; Labour economics; 2012; Vol. 19, No. 5; p. 802-812; Impact Factor: 1.076;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 1.062; A': 1; WoS: GY; Avtorji / Authors: Galuščak Kamil, Keeney Mary, Nicolitsas Daphne, Smets Frank, Strzelecki Pawel, Vodopivec Matija Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 5. COBISS ID 4465879 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Motivacijski učinki individualnih računov zavarovanja za brezposlenost: izkušnje Čila ANG Incentive effects of unemployment insurance savings accounts Opis SLO To je prvi članek, ki na podlagi ekonometrične ocenitve dejavnikov stopnje zaposlovanja prejemnikov nadomestila za brezposelnost v Čilu empirično ugotavlja, ali individualni računi internalizirajo stroške brezposelnosti. S kombinacijo javnega zavarovanja v obliki solidarnostnega sklada s samozavarovanjem v obliki individualnih računov zavarovanja za brezposelnost čilski program zavarovanja uvaja nov, inovativen model. Članek ugotavlja, da je verjetnost prehoda v zaposlenost med prejemniki, ki se poslužujejo solidarnostnega sklada, v prvih mesecih prejemanja manjša od verjetnosti prehoda tistih, ki se poslužujejo samo svojih individualnih računov. Nadalje, med prejemniki, ki se poslužujejo solidarnostnega sklada, je ugotovljena verjetnost prehoda v zaposlenost pozitivno povezana s stanjem na individualnih računih, med prejemniki, ki se poslužujejo samo svojih individualnih računov, pa ne. Te ugotovitve se skladajo s teoretičnimi predikcijami pri predpostavki internalizacije stroškov, ker pa obstajajo tudi alternativne interpretacije, povezane s selekcijo pri uporabi solidarnostnega sklada, vzročnost analiziranih povezav ni nedvoumno dokazana. ANG The paper, the first one to empirically examine whether individual accounts internalize the cost of unemployment, estimates the determinants of job finding rates of unemployment benefit recipients under the Chilean program. This is a unique, innovative program that combines social insurance, provided via solidarity funding, with self-insurance in the form of unemployment insurance savings accounts (UISAs). The paper shows that beneficiaries who use solidarity funding are less likely to exit unemployment in early months than those relying on UISAs only. Moreover, job finding rates are found to be positively correlated with pre-separation UISA balances among those that use solidarity funding, but are found to be uncorrelated with balances for those relying on UISAs only. While the findings are consistent with the effects expected under the internalization of unemployment costs via UISAs, they do not pinpoint unambiguously the causal link, as alternative mechanisms may be responsible for the observed correlations, particularly selection into the use of UISAs. Objavljeno v Elsevier; Labour economics; 2011; Letn. 18, Št. 6; str. 798-809; Impact Factor: 0.919;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 1.029; A': 1; WoS: GY; Avtorji / Authors: Hartley Gonzalo Reyes, Van Ours Jan. C., Vodopivec Milan Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 7.Najpomembnejši družbeno-ekonomski rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomski dosežek 1. COBISS ID 1538201540 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Zmanjševanje segmentacije in izboljšanje dostopa do delovnih mest za ranljive skupine na slovenskem trgu dela: učinki uvedbe novega zakona o delovnih razmerjih iz leta 2013 ANG Levelling the Playing Field: The Effects of Slovenia's 2013 Labour Market Reform Opis SLO Članek preučje učinke uvedbe novega zakona o delovnih razmerjih iz leta 2013. Ta zakon je uvedel pomembne spremembe v smeri zmanjševanja segmentacije na trgu dela, tako z večanjem direktnih stroškov zaposlitve za določen čas v primerjavi z zaposlitvijo za nedoločen čas, kot tudi s poenostavljanjem postopka odpuščanja delavcev zaposlenih za nedoločen čas. Članek temelji na bogati podatkovni bazi, ki zajema zaposlitveno zgodovino, skupaj s plačami, za vse udeležence trga dela v Sloveniji. Članek uporablja kvazi-ekperimentalni pristop, tako da primerja razlike v rezultatih na trgu dela za delavce, ki so zaposleni za nedoločen in za določen čas, pred in po zakonodajni spremembi. Članek ugotovlja, da je reforma dosegla svoje zastavljene cilje tako glede zmanjšanja segmentacije na trgu dela kot glede izboljšanja dostopa do delovnih mest za ranljive skupine, saj je: (i) povečala verjetnost zaposlovanja za nedoločen čas tako prek prehoda iz zaposlitve za nedoločen čas kot iz brezposelnosti, in (ii) izboljšala dostopnost do zaposlitve za nedoločen čas tako za mlade kot tudi starejše delavce. ANG We examine the effects of a 2013 labour market reform in Slovenia which made permanent contracts less restrictive and fixed-term contracts more restrictive. Using matched employer-employee database covering the entirety of Slovenia's labour market participants, we compare the difference in outcomes for workers employed under permanent vs. fixed-term contracts before and after the legislative change. We find that the reform achieved both its stated goals of reducing labour market segmentation and improving access to jobs for vulnerable groups: (i) it increased the probability of accessing permanent jobs via transitions from both fixed-term jobs and unemployment, and (ii) it improved the accessibility of permanent jobs for both young and old workers. Šifra B.06 Drugo Objavljeno v Forschungsinstitut zur Zukunft der Arbeit =Institute for the Study of Labor; 2016; 26 str.; Avtorji / Authors: Vodopivec Matija, Laporšek Suzana, Vodopivec Milan Tipologija 2.13 Elaborat, predštudija, študija 2. COBISS ID 22266342 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Učinki minimalne plače v Sloveniji: empirična analiza na mikropodatkih ANG Minimum wage effects in Slovenia: empirical analysis on microdata Namen doktorske disertacije je ovrednotiti učinke dviga minimalne plače v marcu 2010 na prehajanje delavcev iz zaposlenosti, med zaposlitvami in iz brezposelnosti v zaposlitev, s poudarkom na ranljivih skupinah na trgu dela, učinke na porazdelitev plač in učinke na produktivnost slovenskih podjetij. Doktorska disertacija izkorišča zakonodajno spremembo Opis SLO minimalne plače v marcu 2010 kot zunanji vir variacije. Ta omogoča uporabo kvazieksperimentalnega pristopa in metode razlika v razlikah. Empirična analiza uporablja obsežne podatkovne zbirke, ki pokrivajo vse zaposlene in brezposelne osebe ter vsa registrirana podjetja v Sloveniji. Prednost bogate podatkovne osnove je, da omogoča neposredno identifikacijo delavcev, ki so bili podvrženi zakonski spremembi, glede na njihov položaj v porazdelitvi plač, in spremljanje njihovih tokov med različnimi statusi na trgu dela v času pred in po spremembi zakonodaje. Ugotovitve empirične analize doktorske disertacija kažejo, da je novi zakon dodatno povečal verjetnost prehajanja iz zaposlitve v brezposelnost in/ali neaktivnost ter med zaposlitvami za delavce, ki so bili podvrženi zakonski spremembi. Na drugi strani, minimalna plača otežuje prehajanje iz brezposelnosti v zaposlenost, ki se z novim zakonom še dodatno poslabša za mlade delavce. Dvig minimalne plače je dodatno okrepil zgostitev plač v spodnjem delu porazdelitve plač in vplival tudi na porazdelitev višjih plač. Dvig minimalne plače je prav tako pozitivno vplival na produktivnost, še posebej v podjetjih in v dejavnostih, ki so bolj obremenjena s prejemniki minimalne plače. ANG Doctoral dissertation purports to assess the effects of the minimum wage increase on workers' flows out of employment, on job-to-job transitions and unemployment-to-employment transitions, with special interest on vulnerable groups at the labour market, the effects on wage distribution and the effects on productivity. Doctoral dissertation takes advantage of change in minimum wage legislation in March 2010 and uses it as an external source of variation. The nature of the legislative change allows the use of quasi-experimental approach and difference-in-differences methods. The empirical analysis is based on rich databases, covering all employed and unemployed and all registered firms in Slovenia. The richness of data at hand enables a direct identification of workers who have been subjected to minimum wage increase, based on their position in the wage distribution, and following their transitions between employment, unemployment and inactivity before and after the legislative change. The empirical findings show that the new law increased the probability of transition from employment to unemployment and/or inactivity and job-to-job transition for workers who have been affected by the minimum wage increase. On the other hand, the minimum wage inhibits employment inflows from unemployment, which was under new law additionally weakened for young workers. The legislative change caused an increased concentration at the bottom of the wage distribution and affected also wages higher up the wage distribution. The minimum wage increase had also a positive effect on productivity, which is higher and statistically significant in firms and industries, where the bite of the minimum wage is the highest. Šifra F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Objavljeno v [S. Laporšek]; 2014; VII, 245, 53 str.; Avtorji / Authors: Laporšek Suzana Tipologija 2.08 Doktorska disertacija 3. COBISS ID 1538098116 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Vpliv večje radodarnosti nadomestil za brezposelnost na trajanje brezposelnosti: rezultati kvazi-eksperimenta ANG The effect of unemployment benefit generosity on unemployment duration: quasi-experimental evidence from Slovenia Članek preučuje učinke povečanje nadomestitvene stopnje nadomestila za brezposelnost, uvedenega v letu 2011, na verjetnost zaposlitve prejemnikov denarnega nadomestila. Članek uporablja podatke iz registra brezposlenih -prejemnikov nadomestila za brezposelnost in izrablja dejstvo, da je zakonodajna sprememba selektivno povečala Opis SLO nadomestitveno stopnjo za nekatere skupine delavcev, medtem ko je le-ta ostala nespremenjena za nekatere druge, kar omogoča kvazi-eksperimentalni pristop. Članek ugotavlja, da povečanje nadomestitvene stopnje občutno zmanjšuje verjetnost prehoda iz brezposelnosti v zaposlenost, pri čemer ocenjuje stopnjo elastičnosti verjetnosti prehoda glede na nadomestitveno stopnjo na 0,7 do 0,9. Rezultati tudi kažejo, da povečanje nadomestitvene stopnje nadomestila za brezposelnost ne vpliva na verjetnost zaposlitve za tiste brezposlene, katerih razlog za brezposelnost je stečaj delodajalcev, in da so učinki povečanja nadomestitvene stopnje prisotni samo na prehode v zaposlitev, ne pa tudi za prehode v neaktivnost. ANG The paper analyses the effects of a 2011 increase in the unemployment benefit replacement rate on the job-finding rate of Slovenian benefit recipients. Using registry data on the universe of Slovenian unemployment benefit recipients, we exploit legislative changes that selectively increased the replacement rates for certain groups of workers while leaving them unchanged for others. Applying this quasi-experimental approach, we find that increasing the replacement rate significantly decreased the hazard rate of the transition from unemployment to employment, with an implied elasticity of the hazard rate with respect to benefit replacement rate being 0.7 to 0.9. The results also show that the increase of the unemployment benefit replacement rate does not affect the job-finding probability of jobseekers whose reason for unemployment is employer exit, and that the effects of the increase of replacement rate are present only upon exit to employment and not to inactivity. Šifra B.06 Drugo Objavljeno v Forschungsinstitut zur Zukunft der Arbeit =Institute for the Study of Labor; 2015; 26 str.; Avtorji / Authors: Vodopivec Matija, Laporšek Suzana, Dolenc Primož, Vodopivec Milan Tipologija 2.13 Elaborat, predštudija, študija 4. COBISS ID 11909537 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Uvedba zavarovanja za primer brezposelnosti v državah v razvoju ANG Introducing unemployment insurance to developing countries Opis SLO Članek podaja smernice za države, ki nameravajo uvesti zavarovanje za brezposelnost. Analizira ključne značilnosti trga dela in institucionalne omejitve držav v razvoju, pomembne za delovanje zavarovanja za brezposelnost: velik obseg sive ekonomije, administrativne omejitve ter negotovost zaradi »političnih faktorjev«. Članek predlaga, da naj te države prilagodijo program zavarovanja, kakršnega poznajo države OECDja, svojim okoliščine, med drugim z vzpostavljanjem samozavarovanja (preko individualnih varčevalnih računov), dopolnjenega s solidarnostnim financiranjem, s poenostavitvijo nadzora nad iskanjem zaposlitve in z uporabo že obstoječih izvedbenih mehanizmov. Članek se ukvarja tudi z vprašanjem, ali naj države v razvoju uvedejo zavarovanje za brezposelnost. ANG The paper provides guidelines for countries contemplating to introduce unemployment insurance. It analyzes key labour market and institutional features of developing countries that affect functioning of unemployment insurance: a large informal sector, weak administrative capacity, and large political risk. It argues that these countries should tailor an OECDstyle unemployment insurance program to their circumstances, among others by relying on selfinsurance (via unemployment insurance savings accounts), complemented by solidarity funding, as a key source of financing; by simplifying monitoring of jobsearch behavior and labour market status; and by piggybacking on existing networks to administer benefits. The paper also addresses the question whether developing countries should introduce unemployment insurance. Šifra B.06 Drugo Objavljeno v Springer; IZA journal of labor policy; 2013; [No. ]2:1; Avtorji / Authors: Vodopivec Milan Tipologija 1.02 Pregledni znanstveni članek 5. COBISS ID 4464087 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Reforme na področju izplačevanja odpravnin - mednarodni pogled ANG Severance Pay Programs Around the World Opis SLO Knjiga ponuja pregled in oceno sistemov odpravnin po svetu in njihovega zgodovinskega razvoja ter ekonomske upravičenosti. Knjiga prav tako predstavlja pristope nedavnih reform na področju odpravnin v Avstriji, Čilu in Južni Koreji in ponuja nadaljnje usmeritve državam pri reševanju vprašanj na področju odpravnin, nadomestil za brezposelnost in pokojninskih shem. Avtorji tudi razvijejo in empirično preverijo tri predpostavke o ekonomski upravičenosti odpravnin: (1) odpravnina je primitivna oblika varstva dohodka delavcev; (2) je instrument, ki krepi človeške vire in delovno učinkovitost zaposlenih; in (3) je instrument, ki varuje delovna mesta. ANG The book offers an overview and evaluation of severance pay programs around the world, examines their historic development and assesses their economic rationale. It also investigates major severance pay reform avenues that have been implemented in Austria, Chile and Republic of Korea and are increasingly being proposed as a way forward for severance pay, unemployment insurance benefit, and individual retirement schemes. Furthermore, it develops and empirically tests three hypotheses about the economic rationale of the severance pay program: (1) that severance pay is a primitive income protection program; (2) that it is an efficiency-enhancing human resource instrument; and (3) that it is a job protection instrument. Šifra C.01 Uredništvo tujega/mednarodnega zbornika/knjige Objavljeno v The World Bank; Reforming severance pay; 2012; Str. 17-120; A': 1; Avtorji / Authors: Holzmann Robert, Pouget Yann, Vodopivec Milan, Weber Michael Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 8.Drugi pomembni rezultati projetne skupine7 Zgoraj neomenjene so naslednje projektne aktivnosti: • Milan Vodopivec je v letih 2013-15 sodeloval v delovni skupine vlade RS za spremljanje učinkov sprememb v regulaciji trga dela. • Suzana Laporšek je opravila vabljeno predavanje "Učinki minimalne plače v Sloveniji" na okrogli mizi Združenja delodajalcev Slovenije z naslovom "Kakšne spremembe minimalne plače prenese gospodarstvo?", Ljubljana, 31. marec 2015, Ljubljana. Člani projektne skupine so opravili prezentacije člankov, ki so nastali v okviru tega projekta, na naslednjih mednarodnih konferencah: • Članek »The effect of unemployment benefit generosity on unemployment duration: quasi-experimental evidence from Slovenia« je Matija Vodopivec predstavil na konferenci 16th IZA European Summer School in Labor Economics, 2013, Buch am Ammersee, Nemčija. • Članek »The effect of unemployment benefit generosity on unemployment duration: quasi-experimental evidence from Slovenia« je Suzana Laporšek predstavila na konferenci Engines for more and better jobs in Europe, 2013, Mannheim, Nemčija. • Članek »The effects of unemployment benefit generosity on unemployment duration in Slovenia« je Matija Vodopivec predstavil na konferenci EALE, september 2014, Ljubljana, Slovenija. • Članek »The employment and wage spillover effects of Slovenia's 2010 minimum wage increase« je Suzana Laporšek predstavila na konferenci Fourth SOLE - EALE World Meeting, junij 2015, Montreal, Kanada. • Članek »The employment and wage spillover effects of Slovenia's 2010 minimum wage increase« je Matija Vodopivec predstavil na konferenci Australasian Conference on Business and Social Sciences, 2015, Sydney, Avstralija. Članek »Zmanjševanje segmentacije in izboljšanje dostopa do delovnih mest za ranljive skupine na slovenskem trgu dela: učinki uvedbe novega zakona o delovnih razmerjih iz leta 2013« je bil izbran za prezentacijo na »28th Annual Conference of the European Association of Labour Economists, Ghent, Belgium, September 2016.« 9.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine8 9.1.Pomen za razvoj znanosti9 SLO Projekt ponuja inovativne, znanstveno utemeljene rezultate, ki bodo pritegnili zanimanje na širšem, mednarodnem prizorišču. Prvič, projekt temelji na izredno bogati podatkovni bazi, cenjeni v svetovnem merilu, saj je v podobnem obsegu vzpostavljena le v skandinavskih državah. (Naj ponovimo: podatkovna baza vključuje celotno zgodovino zaposlitev in plač za vse delavce v formalnem sektorju v Sloveniji v obdobju 1991 do 2014. Prav tako je mogoče delavce povezati s podjetji - njihovimi delodajalci (ti. matched employee-employer database). To prinaša kopico prednosti, ki jih projekt s pridom izkorišča: • Takšna podatkovna osnova omogoča bogat spekter analiz, saj učinke izbranih politik lahko ocenjuje na nivoju posameznika (npr. učinke na verjetnost nove zaposlitve in višino plače) kot tudi na nivoju podjetja (npr. učinke na produktivnost).To prednost je projekt izkoristil na področju analize učinka minimalnih plač. • Takšna podatkovna osnova daje odlično podlago za visokokvalitetno identifikacijo vzročnih učinkov izbranih ekonomskopolitičnih ukrepov. Popolnost zajetja namreč omogoča veliko fleksibilnost pri formiranju eksperimentalnih in kontrolnih skupin, ki so ključnega pomena za takšno identifikacijo. Projekt je takšen prijem uporabil na vseh treh področjih analize. • V primeru minimalnih plač, naša bogata podatkovna baza omogoča neposredno identifikacijo delavcev, ki so podvrženi zakonskim spremembam, glede na njihov položaj v porazdelitvi plač, in navzkrižno preverjanje pravilnosti določanja statusa s pomočjo drugih administrativnih baz, kot tudi natančno spremljanje njihovih tokov med različnimi statusi na trgu dela v času pred in po spremembi zakonodaje. Takšen pristop odpravlja težave identifikacije oseb, podvrženih zakonski spremembi, s katerimi se srečujejo mnoge tuje študije. Drugič, raziskava temelji na modernih prijemih empirične analize pri identifikaciji učinkov sprememb v ekonomski politiki. Kot omenjeno, se poslužuje ti. metode »razlike v razlikah«, ob opiranju na formiranje kvazi-eksperimentov, ki jih ponujajo zakonske spremembe. Na vseh treh področjih projekta smo tako identificirali učinke zakonskih sprememb s (i) primerjavo rezultatov na trgu dela med eksperimetalno in kontrolno skupino - prve se zakonska sprememba zadeva, druge pa ne, in (ii) s primerjavo teh razlik v obdobju pred in po sprejetju zakonskih sprememb. Tako izvedena identifikacija učinkov je v literaturi mnogo bolj cenjena in kredibilna kot npr. identifikacija na podlagi preproste »cross-section« analize. Tretjič, področja analize same so predmet velikega zanimanja, saj so mnoga stokovna spoznanja na teh področjih kontroverzna. Naši rezultati bodo pritegnili mednarodno pozornost ne le s stokovno izvedeno analizo, temelječo na izjemno bogatih mikropodatkih, temveč tudi z dejstvom, da so zakonodajne spremembe, na katere se osredotoča projekt, močne po velikosti, zlasti povečanje minimalnih plač iz marca 2010, kar zagotavlja dobro podlago in močan vzvod I za ocenjevanje vpliva teh sprememb na rezultate na trgu dela._ ANG_ The project has generated innovative, scientifically grounded analytical results that will attract interest in a broad, international scene. First, the results are derived from exceedingly rich and detailed data that is appreciated worldwide, as it exists on a similar scale only in the Scandinavian countries. (To repeat, the database includes the entire history of employment and wages for all workers in the formal sector in Slovenia in the period 1991 to 2014. It is also possible to connect workers with firms -their employers, the so-called matched employee-employer database). This brings a host of benefits that the project has taken advantage of: • Such a database allows a wide range of types of analysis, as the effects of selected policies can be assessed both on an individual level (for example, the effects of a certain measure on the likelihood of new employment) as well as on the firm level (for example, the effects on productivity). The project took advantage from such an approach in its investigation of the impact of the minimum wage. • Such a database enables to address difficult questions and to deploy methodologies rarely available elsewhere. In particular, it provides an excellent basis for high-quality identification of causal effects of the economic policy measures. The completeness of the coverage enables great flexibility in the formation of the experimental and control groups that is essential for such identification. The project has used that approach in all three areas of its analysis. • In the case of the minimum wage our rich database allows for direct identification of workers who are subject to legal changes, based on their position in the wage distribution and for crosschecking the correctness of the status by using other administrative databases, as well as for tracking of their transitions between different labour market states, before and after the change in legislation. This approach eliminates the problem of identification of persons subjected to legal changes faced by many other studies. Second, the project uses modern approaches in identifying the effects of economic policy, above all, the "difference-in-differences" approach applied to both worker- and firm-level outcomes. Third, the areas of analysis alone are of big international interest, as many controversies still remain. Our results will attract international attention not only by providing scientifically-grounded analysis and it will draw on exceptionally rich micro database, but also by the fact that the legislative changes focussed upon by the project are of strong magnitude, particularly the March 2010 minimum wage increase, and thus provide exceptionally fertile ground and strong leverage for detecting the impact on labour market outcomes. 9.2. Pomen za razvoj Slovenije10 SLO Raziskovalni projekt je prispeval več poglobljenih, dobro utemeljenih študij na zelo aktualnih temah, ki bodo služile kot podlaga za bolj utemeljeno razpravo in, upajmo, pripeljale tudi do uveljavitve učinkovitejših ukrepov ekonomske politike. Dolgoročno bodo torej rezultati projekta prispevali k bolj učinkoviti alokaciji produkcijskih sredstev, predvsem dela, in torej k hitrejši gospodarski rasti, a hkrati tudi h krepitvi socialne države: • Projekt rigorozno, na visoki profesionalni ravni ocenjuje učinke nedavno izpeljanih, pomembnih zakonodajnih sprememb v Sloveniji. Naj ponovimo, da rezultati omogočajo strokovno podlago Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pri nadaljnjem snovanju politike na trgu dela na vseh treh, zelo vitalnih področjih urejanja trga dela. Nadaljnje snovanje politike se bo namreč lahko opiralo na natančno opredeljene učinke prejšnjih ukrepov na tem področju, kar bo prispevalo k bolj učinkovitemu izboru novih sistemskih ukrepov in k identifikaciji in premostitivi sistemskih vrzeli. • Teme, ki se jih loteva projekt - kako učinkovit je Zakon o delovnih razmerjih pri zmanjševanju segmentacije in pri povečanju dostopa do delovnih mest in kakšen je vpliv visoke ravni minimalne plače na zaposlovanje, zlasti mladih in slabo plačanih delavcev - so v središču ekonomskih razprav v Sloveniji in so močno prišle do izraza tudi v dialogu med Slovenijo in Evropsko komisijo. Tako je v eni od zadnjih komunikacij Evropski svet izrazil zaskrbljenost zaradi omejenega napredka pri izvajanju svojega prejšnjega priporočila o minimalni plači in zmanjšanju segmentacije trga dela (Priporočilo Sveta z dne 8. julija 2014 na Nacionalni reformni program Slovenije za l. 2014). Podobno na temo minimalnih plač »OECD Economic Survey«, posvečen Sloveniji, priporoča: "Po 23% povišanju v letu 2010 bi morala vlada zagotoviti, da se razmerje minimalne plače v primerjavo z mediano plač postopoma zmanjša in da sprejme nov socialni sporazum, ki bi zagotovil zmerno rast plač v daljšem časovnem obdobju in s tem prispeva k konkurenčnosti Slovenije" (OECD 2013, str. 7). ANG_ The research project generated several in-depth, well-grounded studies on extremely topical issues that will contribute to informed policy discussion and will ultimately lead to more effective economic policy measures. Long-term results of the project therefore has the potential to contribute to a more efficient allocation of production resources, especially of labour, and therefore to faster economic growth, as well as to the strengthening of the welfare state: • The project rigorously, at a high professional level, assessed the effects of recently implemented, important legislative changes in Slovenia, thus providing a basis for evidence-based policymaking. The project thus allows the Ministry of Labour, Family, Social Affairs and Equal Opportunities to rely on well-established facts about previously applied measures. This will contribute to a more effective selection of the future policy measures as well as enable the Ministry to identify systemic gaps and effectively overcome them. • The subject-matter of the project - particularly how effective is the Employment Relationships Act on reducing segmentation and increasing access to jobs, and what is the impact of high level of the minimum wage on employment, particularly of young and low-paid workers - has been in the focus of economic debates in the country and has featured prominently in the dialog between Slovenia and the European Commission. In one of the recent communications, the European Council voiced a concern over the limited progress in implementing its previous recommendation on the minimum wage and over the progress on reducing labour market segmentation (Council Recommendation of 8 July, 2014, on the National Reform Programme 2014 of Slovenia). Similarly, on the topic of minimum wages, OECD Economic Survey on Slovenia (2013, p. 7) recommends: "Following a 23% hike in 2010, the authorities should ensure that the minimum wage declines relative to the median wage over time and adopt a new social agreement introducing wage moderation over an extended period of time to support Slovenia's competitiveness." lO.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov 1 Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F 14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F 18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F 24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.35 Drugo Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v Komentar ll.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visokošolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O O O o G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu O O O O G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije O O O O G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih O O O O G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti O O O O G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti O O O O G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave O O O O G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete O O O O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj O O O O G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura O O O O G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva O O O O G.09. Drugo: o o o o Komentar 12.Pomen raziskovanja za sofinancerje11 Sofinancer 1. Naziv Naslov Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja 1 1 Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 13.Izjemni dosežek v letu 201512 13.1. Izjemni znanstveni dosežek 13.2. Izjemni družbeno-ekonomski dosežek C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba i vodja raziskovalnega projekta: raziskovalne organizacije: Univerza na Primorskem, Fakulteta za Milan Vodopivec management ŽIG Datum: 18.3.2016 Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2016/3 1 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku) Nazaj 2 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikost pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikost pisave 11) Nazaj 4 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta, napišite obrazložitev. V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikost pisave 11). Nazaj 5 Navedite znanstvene dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 6 Navedite družbeno-ekonomske dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Družbeno-ekonomski rezultat iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbeno-ekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno-ekonomskega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen, izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat projekta ... - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 7 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ni voden v sistemu COBISS). Največ 2.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 8 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja Nazaj 9 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 10 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 11 Rubrike izpolnite / prepišite skladno z obrazcem "izjava sofinancerja" http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/, ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija -izvajalka projekta. Nazaj 12 Navedite en izjemni znanstveni dosežek in/ali en izjemni družbeno-ekonomski dosežek raziskovalnega projekta v letu 2015 (največ 1000 znakov, vključno s presledki). Za dosežek pripravite diapozitiv, ki vsebuje sliko ali drugo slikovno gradivo v zvezi z izjemnim dosežkom (velikost pisave najmanj 16, približno pol strani) in opis izjemnega dosežka (velikost pisave 12, približno pol strani). Diapozitiv/-a priložite kot priponko/-i k temu poročilu. Vzorec diapozitiva je objavljen na spletni strani ARRS http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/, predstavitve dosežkov za pretekla leta pa so objavljena na spletni strani http://www.arrs.gov.si/sl/analize/dosez/. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2016 v1.00 7D-D7-F0-D4-69-0E-3A-DE-0F-5C-0D-6F-D8-9F-5F-36-57-67-E8-B4