— 136 — - ; Dva prazna klasa. (gj^Bf^e že tako in je, da otroci, ki bi jim bilo naj-]s|fj!2[ bolj treba, najmanj poslušajo v šoli. To je QkjP pa tudi znano v otroškem svetu, da hočejo ^¦r^P biti oni, ki so v šoli zadnji, na vasi prvi. Prazen klas pač najvišje dviga glavo, ker je lahka. Da je bil take vrste šolar tudi Draževčev Matic, uganc lahko vsakdo, kdor pogleda niegovo podobo. Takole po konci je stopal po vasi, klobuk nekoliko po strani, ki brez perja ni bil nikoli. No, v ustih pa pšeničen klas! Ponosno ga je utrgal na sosedovi njivi, vtaknil v usta in jo mogočno mahnil po vasi. Pa samo danes tako. Videli smo ga pa že tudi, ko se je kadilo za njim. Znal je namreč bolj držati cigarcto kot pa pisalo. Kakor je bil na vasi ponosen in oblasten, toliko je bil pa v šoli krotak in ponižen pri izpraševanju. Nič pravdanskega se ni zvedelo od njega. Kot kak hlapec, tako velik je sedel poleg Ločnikovega Ma-tevžka; vendar je Matevžkova glavica imela vse kaj druzega v sebi kot Matičeva. O, kolikokrat so bili njegovi odgovori v šoli v razvedrilo, saj jo je pa v svoji nevednosti tako na-pačno zavil, da otročički niso mogli smeha zadrževati. Njemu ni bila nikaka težava narediti iz Heroda Judeža Iškarijota ali iz sv. Jožefa nebeškega Očeta ali ustvariti ribe pod nebom in ptice v vodi itd. Pri gospodu učitelju je bilo istotako. Iz trikrat pet je naredil samo deset, iz dvakrat tri pa osem. Ako je narisal konju noge in kravi rilec, ni bilo pri nje-govi nepazljivosti nič izvanrednega. Le v enem pred-metu je daleko presegal vse svoje součence po spret-nosti, namreč v telovadbi. Nihče ni znal tako skakati, nihče tako plezati, nihče lako prevračati kozolcev kot Matija Draževec. Na to je bil pa tudi ponosen. Še to ga ni nič dražilo, če so mu učitelj katerikrat pomen-ljivo zakl cali: nSkakati znaš pa res dobro ; to se vidi, da si — lehak !" Nič ni mislil Matic pri teh besedah.