Glasilo krščanskega delovnega ljudstva bhnln vsak Četrtek popoldne; v slučaju praz* ■sika dan poprej - Uredništvo: Ljubljana, Stari kg »II - Nelranklrana pisma se ne spre|ema|o Posamezna številka Din 1-50 — Cena: za 1 mesec Din 5--, za četrt leta Din 15-», za pol lela Din 30--; za Inozemstvo Din 7-- (mesečno) - Oglai. po dogovoru Oglasi, reklamacije In naročnina na uprava Jugoslovanske tiskarne, Ro porlatnl oddelek. Poljanski nasip SL 2 - Rokopis' se ne vrača ja Naše dolžnosti. Čeprav so oaisi zelo hudi, stopamo v novo leto bodro in z upanjem. Kapitalizem neomejeno vlada, toda dobrih elementov nima danes za seboj nobenih. Vsak pošten človek, učenjaki in preprosti, duhovni in posvetni, politiki in mepolitiki — vsi so prepričani, da je kapitalizem današnjega časa rakrana človeške družbe in da je le-to treba nujno ozdraviti tega zla. Kapitalizem je razdrl bratovsko skupnost ljudi, vzdržuje ločitev med bogataši in nemaniči, se množi od tujega truda in ljudi samo izrabljal v svrho vedno večjega pridobivanja, od katerega jih ima nekaj ogromen dobiček, velika večina človeštva pa komaj kos kruha. Zato je tudi upadla morala, ker vlada med razredi sovraštvo, ker eni Boga pozabijo v razkošju, drugi pa v revščini, ker je poteptano človeško dostojanstvo in je duh zasužnjen materiji. Krščanski socialisti imajo med vsemi delavskimi strankami pred seboj največjo in najtežavnejšo, pa najvažnejšo nalogo. Da nimamo za seboj tolikih mas, kakor druge del. stranke, nam ne sme niti najmanj jemati poguma in veselja do dela. Zato je pa mu naši strani resnica. Mi kličemo: Vun z materializmom, s kapitalističnim mišljenjem iz naših src! Borimo se za boljši kos kruha delavcu, za dom, v katerem bo imel v družini svoje svetišče, za njegovo enakopravno soudeležbo v pridobitnem življenju, obenem pa dvigajmo njegovega duha, iztrgajmo ga iz brezboštva, vzgojimo ga za borca za najvišje vzore čim veka in človeštva! Z močno organizacijo, politično šolo, izboljšujmo javne razmere in delovne pogoje, obenem pa poprimimo krepko, intenzivno za kulturno delo, da iz delavca vzgojimo človeka, dobrega, res socialno čutečega in nesebičnega. Ob novem letu je treba našemu delavcu reči resno besedo. Vse premalo se še brigia za svoje koristi, za svojo organizacijo, predvsem pa za svoj tisk. Organizacija je edino bojno sredstvo zatiranih, delavski tisk pa vliva v vsakega, ki ga bere, delavsko zavest, ga bodri in z nevidnimi, a krepkimi vezmi veže člane organizacije med seboj, da so eno. Tvoja dolžnost pa ni samo »Pravico« brati, ampak ji tudi vsak važnejši dogodek, ki se tiče delavstva, sporočati, potem pa jo razširjati, zanjo agitirati, ji pridobivati novih naročnikov. Po novem letu pa boš imel še eno dolžnost, da boš bral in razširjal zlasti med delavsko mladino »Ogenj«, ki bo glasilo Krekove mladine. Delavska mladina je danes pri nas strašno zanemarjena, zapuščena in hodi svoja pota brez opore in nasveta. »Ogenj« bo navduševal mlade delavce in delavke za vse dobro, jim bo kazal moralna! načela in podlage, na katerih mora počivati človeška drulžba, jim bo nudil znanje in srčno izobrazbo, bo globoko krščanski, obenem pa neutruden, neustrašen in neomajen borec za pravice od kapitalizma1 tlačenih. Tako bomo vzgojili mlada srca za službo dobremu, za boj proti krivici in za obnovo človeške družbe. Krščanskosocialni delavec, delavka, trdo si služiš svoj kruh, toda misliti moraš tudi nai vse svoje brate, na svoje socialne dolžnosti, na svojo organizacijo, Žrtvovati se moraš za krščanski socializem! To je naše novoletno voščilo vsem našim pristašem. Le po požrtvovalnosti, če bomo sebe vedno zapostavljali interesom našega stanu, če nam bo organizacija več kot mi simi, bomo dosegli vspehe. In pa korajža ter veselje! čltajfe »Pravico«! Političen pregled. Politično življenje je v Belgradu rad,i katoliških božičnih praznikov povsem zamrlo. Skupščina je za nekaj časa cdgodena, odbori čez praznike tudi niso delali. Ministri so deloma odšli domov. Ta mir bo trajal do konca pravoslavnih božičnih praznikov, ki bodo koncem prihodnjega tedna. Upati je, da bodo odbori v kratkem dokončali razne zakone, ki so sedaj v razpravi. Davčni odbor je sklenil, da se dohodnina odpravi za celo državo. S tem je padel eden izmed davkov, ki je težko zadel Slovenijo. Mesto dohodnine se bodo povišali drugi davki. Slovenija s tem gotovo ne bo zadovoljna. Za naše razmere je dohodnina primernejša in pravičnejša. Dohodnina se v načelu odmerja na podlagi dohodkov, ki jih ugotovi davčno oblastvo na podlagi drugih podatkov, ki so oblastvu na razr-polago. Drugi davki se pa ne ravnajo po dvigu in ipadcu donosa, zato so v slabih letih težko znosni. Na meji se zopet, vršijo vpadi bolgarskih komitašev. Zato je notranji minister ukrenil vse, kar je potrebno, da se ne bi prebivalstvo vznemirjalo. Pregled nazaj in naprej. lndustrijec, pa tudi pameten kmet in obrtnik, napravi ob koncu leta račun o svojem gospodarstvu, da vidi, ali je njegovo delo in gospodarstvo napredovalo, ali nazadovalo. Stanovski, strokovni in javni zastopi ali uradi pa napravijo tak pregled čez celo panogo ali stan, ki ga zastopajo ali upravljajo. To je važno vsled tega, da se vidi, v čem je bil napredek, kje se je pa nazadovalo, v čem so hibe, kje je zastoj razvoja in kdo je glavni krivec slabega položaja. Le na podlagi takega točnegiai in objektivnega pregleda je mogoče nadaljnje uspešno in boljše delo. Tudi mi, ki hočemo močnega pokreta in strumne organizacije, se moramo ob koncu starega leta ozreti nazaj na naše delo, predvsem pa na položaj, v katerem se je gibalo naše delavstvo in organizacija. Naši rudarji privatnih in državnih podjetij se pogrezajo v vedno slabši položaj. Jedro položaja, okrog katerega se suče usoda naših rudarjev, je »Trboveljska premogokopna družba«. TPD si je znala s svojo močjo, ki ji jo daje skoro nepreračunljiv kapital, ustvariti dejansko premoč nad državo. Njeno stališče zmaga povsod, kjer gre za pravice rudarjev'ali koristi države. Borba rudarjev gre za boljši pravilnik v »Bratovskih skladnicah«, gre za tem, da se rudarja za starost preskrbi, da se mu zasigura stalnost itd. Borba TPD pa tudi ddžlave gre pa proti rudarju, katerega naj bi se metalo sem in tja kakor orodje, izkoristilo do skrajnosti kakor mrtev stroj, nato pa naj bi imel samo še pravico čakati dneva, ko umrje s svojo družino od lakote. Druga rud. skupina je brez moči, to je pokazala zadnja enketa v Trbovljah; ,v »Bratovskih skladnicah« odločuje TPD, to pa je dokazala zadnja seja Glavne bratovske sktednice v Ljubljani. — Rudarji! Kje je vzrok vašega propadanja? Ali ne v tem, da so vaše organizacije skoroda na tleh? Kaj pa kovinarji? Kar se tiče Bratovskih skladnic, so na istem kot rudarji. Kovinarje še posebej bije včasih dejanska, večkrat pa fingirana stagnacija in kriza v industriij. Kot demokle-jev meč visi nad Kranjsko ind. družbo negotovost, ali naj se prenese obrat v notranjost države, ali naj ostane na Go- renjskem. Y Strojnih tovarnah se igra z vajenci nadaljuje. Westnova tovarna se je zadnje leto igrala z delavci kot še nikdar. V ostalih obratih ni nič 'boljše, preganjanje je veliko, zaščite zaupnikov dosedaij ni bilo Od nobene strani. Kovinarji! Kako stoji vaša organizacija? Položaj viničarskega stanu je težek. Njih borba gre v glavnem za tem, da se uzakoni viničarski red, ki bo uredil težko viničarsko vprašanje. Ker se vi-čarji predvsem dobro organizirajo, je gotovo, da bodo tudi v borbi za viničarski red zmagali. Viničarji, naprej po začrtani poti! Položaj tobačnega delavstva je skrajno slab. Plače niti od daleč ne dosegajo skromnega minima. Groze še redukcije plač in staleža. Borba delavstva gre za uveljavljenjem pravilnika o pravičnih plačah in pokojninah. Zato se bori pa le en del tobačnih delavcev organizirancev, to je naša Zveza v Ljubljani, ostali stoje kot mrliči ob strani. V ostalih delih države pa se monopolno delavstvo niti ne zgane in sploh ni organizirano. Tobačno delavstvo! Ali vidiš, v čem je tvoja nemoč? Ali ne čutiš potrebe močne strokovne organizacije, ki bi obsegale vso Jugoslavijo? Upokojenci vseh vrst hodijo okrog le še kot sence. Ti so predmet največjega norčevanja. Rešitev njihovega vprašanja je odvisna od močnih ali slabotnih strokovnih organizacij. Železničarji s strahom čakajo, kaj jim bo prinesla nameravana komercializacija drž. železnic. Ali bo njih položaj potem boljši ali slabši, je negotovo. Edina rešitev njihovega vprašanja je v enotni in močni fronti z ostalim proletariatom. Storite tako! Naši papirničarji pravijo, da stoji organizacija trdno. Prav je tako. Vsaj Vevče, Goričane in Medvode tako govorijo, zato tudi uspehi. Ali vseeno smo še daleč od cilja. Kdo je temu kriv? Gotovo tiste papirnice, ki niso organizirane in ostale stroke, ki so preslabo organizirane. Piapimičarji! Še trdneje in vsi v organizacijo! Kažite vsaj vi pot ostalim trpinom delavcem! Najžalostnejše poglavje delavskega položaja tvori tekstilno delavstvo. Plače 1, 2 in 3 Din mai uro, vpijejo do neba. Tekstilno delavstvo je predmet najogab-nejšega izkoriščanja. Toda polagoma vzhaja zavest. Z organizacijo se je vendarle začelo. Pojdite z upom na uspehe v novo leto! Tako bi lahko obdelali vse panoge delavstva in bi ugotovili pri nekaterih skrajno slab, pri drugih boljši, na splošno pa mizemi položaj našega delavstva v preteklem letu. Iz pregleda pa- je jasno razvidno, da tam, kjer je dobra organizacija delavstva in se je delalo, je bil položaj boljši, kjer pa organizacije ni, je bilo delavstvo slepo orodje kapitalistov. Težek položaj bo delavstvo sam prisilil k združenju za borbo. V upanju, da se bo to spoznanje rodilo o novem letu, pojdimo na delo vsi, upa polni zmage v 1. 1928.! Pred bolem v nemški kovinski industriji. V Nemčiji, kjer se je težka industrija pa tudi železicpredel ujioča industrija na šiiroko rarijonalizaraila predvsem na račun delavstva ter se taiko v teku zadnjega; teta mnoge okrepila, se pripravljajo morda že za koncem tega leta gotovo pa začetkom prihodnjega odločilni boji. Vse izgleda tako, da bodo ti boji, ki »o sedaj na obzorju, odločila mnogo, mnogo. Tudi v Nemčiji, kakor povsod drugod že sedaj, kljub vsem lepim) zu-nanjostiuri, delavstvo in mali kmet, ki tvorita preko 70 odstotkov vsega nemškega ljudstva, dejansko v javnosti ne pomenita nič. Takoj po vojni ise je zdelo, da se bo uveljavil proletarec, da bo Nemčija prva proletarska država na za-padu. Toda kmalu »e je meščanstvo opomoglo in sedaj vedno bolj prodira v ospredje. Danes je Nemčija, kakor se zdi, na tehtnici. Meščanska frcnita je enotna in gospodarsko močna, delavstvo pa jle razdvojeno* Miorda bodo vprav ti boji popolnoma odločili. Zakaj gre? Kakor znano (o temi srno pisali), se je poleti bil v Nemčiji boj za zmanjšani delovni čas predvsem za osemnmiik. Delavsko ministrstvo je tedaj izdalo posebno uredbo, ki ureja delovni čas v vseh podjetjih in. ki bi imela* stopiti v veljavo 1. januarja 1928. Industrija je morate tedaji pod splošnim pritiskom kloniti. Sedaj; pa, ko se bliža čas, da stopi uiredba v veljavo, se je začela s podjetniške strani splošna kampanja proti socialnim »bremenom«, ki da jih industrija nič več ne zmore, da je stanje industrije »katastrofalno«. Take in podobne stvari, ki smo jih vajeni; tudi pri nas, so začeli podjetniki spuščati v časopisje, da bi tako pripravili javnost na eventualne dogodke v bližnja prihodnjosta. Dokaz, da pri tem ne gre za navaden spor v kaki industrijski panogi, je vsa sistematika taktike podjetnikov, ki delajo vse kakor po načrtu in skušajo pripraviti delavstvo v razburjenje ter da bi ono izačelo z bojem. Značilno je tudi, da se je boj izrazito začel v najmočnejši1 panogi nemške industrije, kjer bi bilo prizadetih ogromno število delavcev. Delavci postavOjiajo tako .minimalne zahteve in pogoje, da hi jih vsak človek, ki ima količkaj smisla pravičnosti, moral brez pomisleka sprejeti. Za delavstvo težke industrije naj se že enkrat izvede itrodelnd delovni čas, to je osern-umik na podlagi zakonite uredbe. Kršč. strokovna) zveza kovinarjev se že dolgo zavzema za to zahtevo. Piri tem naj se izravnajo plače. Tudi za delavstvo v plinarnah, cementarnah, pri visokih pečeh veljaj osemiumik. Tarifni zaslužek pro-fesionista, ki jle star 21 let, se določi od 1. januarja 1928 na 12 Din na uro, kar naj bo obenem podlaga tudi za akordno delo. Plače vajencev in mladoletnih se morajo zvišati. To velja za te industrije. Za industrijo, ki predeluje železo, se mora skleniti posebna tarifna pogodba. Ves boj reakcionarnih kapitalističnih podjetnikov gre proti osemurnemu delavniku, proti socialnim »bremenom«, kti bi jih najrajši popolnoma zvalili rnai ramena delavcev, hočejo se oprostiti tarifnih pogodb in tudi delavsko ministrstvo hočejlo odpraviti. Težka industrija je že v jeseni izačela zbirati bojna fond in sicer za vsakega delavca pet zlatih mark na mesec. Pri dobri konjunkturi, katere dobiček sto že nekaj časa sem spravljali v žep te podjetniki, je to popolnoma mogoče. O tem bo govoril tudi nemški parlament. Misli proletarca ob koncu starega leta. Samo še par dni in zatonite bo zopet eno za proletarca skrbi in bede in trpljenja polno leto. Marsikateri, ki so bili pred letom še med nami, jih danes ni več. Da, ni jih, omagali so pod težo življenja, končali pod pritiskom današnje kapitalistične družbe. Dosegli so to, česar jim svet ni hotel dati — p r a -v)i co. Kako hitro zginevajo časi, tožijo tisti, ki ne okušajo grenkosti življenja, ki ne poznajo revščine in pomanjkanja, ki ne čutijo bolesti in ne poznajo solza proletarskih žena. V prostornih, toplih in z vsem razkošjem opremljenih sobah si razdeljujejo mastne profite, izžete iz delavskih žuljev, odtrgane od ust proletarskih otrok in oblite s solzami proletarskih žena. 0, da razumemo njihove tožbe, vemo, da se v prostornih in toplih sobah pri obloženi mizi ne dolgočasijo. Vemo tudi, da si znajo> poiskati razvedrila in zabave, saj tisočakov zato ni škoda. Morda se tudi zavedajo sodbe, ki bo prišla vse prehitro, da se zavedajo, kolikim družinam so' ubili očeta in jim s tem odvzeli zadnjo oporo v njihovem življenju, da se zavedajo, koliko žrtev so pahnili v prezgodnji grob, koliko so jih poslali v bolnice in sirotišnice in koliko žrtev so postavili na cesto, ki s strahom in obupom gledajo v bodočnost. Pijani od prevelikega razkošja ter omamljeni od zlatega teleta se jim zdi, dia bo prišel prehitro čas, ko bodo tudi oni stopili pred tistega, ki plačuje vsakomur kolikor zasluži. Kako dolgi so dnevi, tedni, meseci in leta, tožijo tisoči, milijoni, ki s trudom in znojem globoko pod zemljo, v temnih in zakajenih tov a an a h in delavnicah, na prostem, v mrazu in vročini s praznimi želodci čakajo na drobtine, ki 'bodo padle od mize kapitalista. Nastopilo bo novo leto, ž njim novo trpljenje, nove krivice in morda še večje 'kot v starem letu. Zopet se bo nadaljevala stara pesem. Zobje proletarcev bodo škripali, pesti' stiskale, revščina se bo nadaljevala in padale bodo zopet nove žrtve nenasičene kapitalistične družbe. Proletarci! Gorenja slika | dar našnje kapital, družbe nas mora zginiti, ako nočemo, da pademo popolnoma pod kolesa življenja. Sklenimo sedaj ob novem letu vsi, ki služimo s poštenim delom svoj vsakdanji kruh, da ne bomo več hlapci kapitalizma, da je dovolj suženjstva, dovolj solz in zdihovanja ter da je mera' potrpljenja napolnjena. Povejmo kapitalistični družbi, da imamo tudi mi pravico do človeka vrednega življenja, povejmo jim odločno, da sadovi naših žuljev niso samo za poedin-ce, ampak v prvi vrsti za tiste, ki delamo in ustvarjamo zemeljske dobrine. Sklenimo, da gremo vsi enotno v organizacijo, ker le organizirani se bomo v stanu boriti proti organiziranemu kapitalizmu, ki nas tlači in ki hoče izmozgati zadnjo kapljo krvi nam in našim družinam. Novo leto naj nas zbudi k novemu življenju. Pričnimo z novimi močmi, z novim duhom in z novim pogumom že v začetku leta, da ne bo konec še žalostnejši kot to leto. P. L. Jugoslovanska strokovna zveza. Mariborsko okrožie JSZ. Maribor. Spored predavanj socialne šole JSZ v Mariboru za mesec januar 1928: pondeljek, dne 9. januarja, Simon Gregorčič, simbol domovinske ljubezni. Predava g. profesor dr. Dornik. — Petek, dne 18. januarja skioptično predavanje. — Ponedeljek, dne 16. januarja: Hranilnice, posojilnice in zavarovalni>-ee. Predava bančni uradnik g, Kunej. — Petek, dne 20. januarja: Nadaljevanje: Hranilnice, posojilnice in zavarovalnice. — Ponedeljek, dne 23. januarja: Denarni promet in menično pravo. Predava dirigent Zadružne gosp. banke g. F. Jerebič. — Petek, dne 27. januarja: Nadaljevanje o meničnem prave. — Ponedeljek, dne 30. januarja: Samouprava občin. Predava obl. posl. g. Jože Stabej. Predavanja se vršijo na Koroški cesti 1. Začetek vsakokrat točno ob polosmih zvečer. — Tovariši, prijatelji, naš čas zahteva resnih in izobraženih ljudi, zato pridno posečajte našo delavsko šolo. — Odbor. Strokovna zveza rudarjev. Hudajama. Tovariši! Pozivamo vas, da poravnate te dni članarino do konca 1. 1927, da moremo v redu poslati obračun centrali. Sklep odbora je tudi, da po možnosti pobira naročnino za »Pravico« vsaj za tri mesece naprej, ker s tem olajšamo delo upravi lista. V tekočem letu so nekateri plhčali celoletno naročnino za »Pfavioo«, kar je poposebno hvalevredno. Tovariši, točnost je v organizaciji potrebna, držimo se je! — Odbor. Zveza tovarniškega delavstva. Jesenice. Dne 4. januarja 1928 se bo vršil važen sestanek naše strokovne skupine ob 8 zvečer v Kat. del. domu. Na dnevnem redu je priprava za občni zbor, snovanje krajevnega brezposelnega in bolniškega fonda in razno. Udeležba članov in članic, dolžnost. Ker je treba dobrih sklepov za občni zbor, zato pridite, da se temeljito pogovorimo. Prevalje. V nedeljo 8. januarja 1928 ob 9 dopoldne se bo vršil v prostorih gostilne Niko Kristan na fari izredni občni zbor SZTD v Prevaljah z dnevnim redom: 1. poročilo o reorganizaciji JSZ, 2. sprememba pravil, 3. slučajnosti. Vabljeni vsi člani, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže. — Odbor. Viničarji. Ljutomer. Ker pisec članka 25 letnice obhajanja viničarjev admontskega posestva v zadnji »Pravici« z dne 22. decembra 1927 opisuje neresnico in s tem blati naš ugled, sem primoran, da povem javnosti resnico. Ker sta omenjena viničarja meni podrejena, lahko povem, da M. Ritonja ni dobil odkaza za svojo 25 letnico službovanja, ker mu je njegova žena oslabela in se je on postaral, ampak, ker vsled onemoglosti ni mogel več vršiti svoje službe v tako velikem vinogradu brez mladih moči; se mu je dalo na razpolago, da se pre- seli iz Hovca v Gresovščak v manjšo viničarijo, v kateri* je bolj lahko delo in primemo njegovim močem. Seveda te ponudbe on ni hotel na noben način sprejeti in si je sam prostovoljno poiskal drugega gospodarja. Kako naj mu potem vodstvo Samostana pripozna odškodnino. Istotako je tudi viničarijo F. Tomažič; ki jo je oskrboval njegov sin Vinko, kateri je prostovoljno odpovedal službo in se preselil drugam, je njegov oče cb slovesu sprejel 300 Din za njegovo vestno službovanje. Toliko javnosti v vednost in poročevalec naj drugič poroča resnico in ne blati vodstva in mene na nepremišljen in neresničen način. — P. Kosnik, oskrbnik. — Popravek radevolje priobčimo, ker nam je na tem, da se vsepovsod uveljavi resnica in pravica. — Uredništvo. i ' Železničarski vestnik. Specijalno zdravljenje v. Mariboru. Oblastna uprava humanitarnih fondov direkcije drž. železnic v Ljubljani otvo-ri s 1. januarjem 1928 v Mariboru specialistično zdravljenje ženskih bolezni, oziroma za porodništvo. Primarij g. dr. Josip Benčan, specialist za ženske bolezni in porodništvo, bo ordiniral za upravičene družinske člane članov boln. fonda v svojih privatnih prostorih v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 6 (Zadružna gospodarska banka) vsak delavnik od 11. do 12. ure in od 14. do 15. ure .izvzemši oblastveno priznane praznike. Istotako se otvori s 1. januarjem 1928 specijalno zdravljenje notranjih in pljučnih bolezni za člane bolniškega fonda in njih v to upravičene svojce. Tozadevna pogodba je sklenjena od strani železniške uprave z g. docentom dr. Iv. Matko, sipecijalistom za notranje in pljučne bolezni. Specijalist dr. Matko bo ordiniral v Mariboru, Slovenska ulica št. 4 vsak delavnik od polosmih do devetih, od 11. ure do pol 13. ur in od pol 15. do pol 17. ure izvzemši oblastveno priznane praznike. Le v nujnih, res neodložljivih slučajih sprejemata oba gg. specijalista tudi izven teh navedenih ur. Za ta specijalna zdravljenja veljajo pa posebna navodila, kakor sledijo: 1. železniški zdravniki pošiljajo bolnike (bolnice) v svrho preiskan ve ali zdravljenja k specijalistu, kadar jim razpoložljiva preiskovalna sredstva ne zadoščajo za brezhibno ugotovitev bolezni ali kadar dotedanji način zdravljenja ni imel zaželjenega uspeha. 2. Specdjalist sprejema le bolnike, ki mu jih pošljejo železniški zdravniki s posebno nakaznico za specijaliste event. receptom. Specijalist ne sprejme nikogar samo na podlagi članskega lista. 3. Bolniki morajo priti pravočasno v ordinacijo in jih sprejema specijalist poi vrstilnam redu, kakor so prišli v čakalnico im kakor privatne bolnike, specijalist nii zavezan ordinirati normalno preko» določenih ordinacijakih un 4. Vsak bolnik.se mora legitimirati z nakaznioo ipri specijalistu, kii si ga vpiše v zapisnik, kjer si zabeleži uspeh svoje preiskave. Eventualna navodila za žel. zdravnika se sporočijo vedno v zaprti kuverti pristojnemu železniškemu zdravniku. Bolniki se morajo obnašati napram specialistu vedno dostojno in za družinske člane je odgovoren uslužbenec. Ce ima bolnik kako utemeljeno pritožbo, naj jo predloži službenim potom oblastni upravi humanitarnih fondov. Vendar smo zopet enkrat dosegli to, kar je bilo v Mariboru že res skrajno potrebno. Reorganizacija direkcije drž. železnic v Ljubljani. S 1. januarjem 1928 se v smislu Uredbe o organizaciji ministrstva za promet in prometne službe reorganizira ljubljanska direkcija po posameznih oddelkih in sicer tako, da bo obsegala direkcija le štiri glavne oddelke in to: Oddelek I obči oddelek, oddelek II prometno-komercijalnj oddelek, oddelek III. gradbeni oddelek in odddelek IV pa strojni oddelek (ma-šinski). Vsak posamezni oddelek bo razdeljen v odseke, ki se zaznamujejo s tekočimi arabskimi številkami. Posamezni odseki se pa zopet razdelijo v skupine (referate), ki se pa označujejo z malimi črkami abecede. Kontrola dohodkov in odsek za povračilo voza-rine preide v sestavo Kontrole dohodkov Generalne direkcije, vendar pa ostane Kontrola dohodkov in odsek za povračilo vozarine še na dosedanjem mestu in se administrativno in disciplinsko podredi občemu oddelku Oblastne direkcije. To prehodno stanje velja do 31, marca 1928. Reklamacijski odsek komercijalnega oddelka se do tozadevne odredbe Generalne direkcije začasno prideli komercijalnemu odseku pro-metno-komercijalnega oddelka. Isto velja tudi za statistiko komercijalnega oddelka. Glede ekonomske službe še veljajo nadalje navodila ljubljanske direkcije pod št. 41591-27. Posle sedanjega oddelka za računovodstvo in finance, kakor jih predvideva pravilnik O. R. F., vodi do nadaljnega računski odsek občega oddelim. Tako počasi izginja avtonomija ljubljanske železniške direkcije! Naše strokovno delo. Za vojake, ki so odslužili svoj rok. Jugoslovanska strokovna zveza je poslala ministru vojne in mornarice ter ministru soc. politike vlogo, v kateri zahteval, da se zakonito uredi to, da bodo delavci, ki so odslužili svoj kadrski rok, takoj, ko se vrnejo domov, zapet sprejeti nazaj na prejšnje mesto v službo. Za sanacijo bratovskih skladnic. Ministrstvu za šume in rude, min. za soc. politko in Jugoslov. klubu je poslala JSZ protest, da je diailo 'ministrstvo za šume in rude Gl. bratovski skladnici v Ljubljani taka navodila, da je Gl. bratovska skladnica sklenila dne 27. t. m., da se zvišia doba za dosego polne pokojnine rudarjem na 40 let in da se zviša prispevek od 5—7 odstot. in da ni ministrstvo za šume in rude poskrbelo do-sedaj za tak način sanacije Bratovskih skladnic, da bi se rudarje tako katastrofalno ne udarilo za njihove pravice, ampak, da bi k sanaciji oz. kap. kritju prispevala država in podjetje. Proti novim neposrednim1 davkom. Finančnemu ministrstvu in Qlavni direkciji neposrednih davkov je poslala JSZ ostro protestno resolucijo proti nameravanemu protiustavnemu zvišanju davkov privatnih nameščencev, katerega bi plačeval tudi znaten del industrijskega in obrtnega delavstva. Proti temu zvišanju organizira JSZ v celi Sloveniji protestne akcije, zakar prejmejo organizacije navodila in materijah Proti zasebnim posredovalnicam za službe.1 Ministrstvu soc. politike je poslala JSZ predlog, da se ukinejo v smislu zakona o zaščiti delavcev vse privatne nezdrave posredovalnice za službe, ker je stopila uredba o Javnih borzah dela že v veljavo. Prizadeto ministrstvo'nam je poročalo, da se bo to vprašanje ure* dilo takoj po novem letu z generalnim rešenjem ministra. Reorganizacija zavarovanja. Jugoslovanska strokovna zveza je prejela v študij predlog uredbe o reorganizaciji' okrožnih uradov, s katero bo postal tudi Okrožni urad za zavaro-vanje delavcev v Ljubljani po zaslugi dr. Gosarja v bolniški panogi avtonomen. Uredba' bo izdana v januarju 1928. JSZ za viničarje. Predsedniku oblastnega odbora v Mariboru je poslala JSZ vlogo, zakaj se ni predložil zadnji seji oblastne skupščine predlog za viničarski red. Odgovor bomo objavili v »Pravici«. Nadaljnja posredovanja. Pri vladnem komisarju mestne občine v Ljubljani je JSZ posredovala, da se delavcem na mestni pristavi plača praznik sv. Štefana. Pri ministru soc. politike je JSZ posredovala, da se hitro izda še pravilnik o delavskih legitimacijah ter o odpiranju in zapiranju trgovin. Delavska zbornica.„ Delavska zbornica je kupila od krajnega šolskega sveta celjske okolice poslopje stare okoliške ljudske šole za ceno 250.000 Din. Delavska zbornica bo poslopje preuredila in bodo dobile tam svoje prostore strokovne organizacije, Borza dela in delavska kuhinja. Uredila se bo tudi čitalnica, prenočišče za potujoče delavce in nekaj stanovanj. Vsa celjska javnost pozdravlja ta korak Delavske zbornice, krajnemu Soškemu odboru in okoliški občini pa daje priznanje za veliko razumevanje socialnih in kulturnih nalog javnih institucij. Filip Uratnik: Naše socialno zavarovanje in njegovi nasprotniki. (Nadaljevanje.) III. V koliko vpliva socialno zavarovanje na ceno produktov in na rentabili-teto podjetij? Predpis davika na poslovni promet je znašal v Sloveniji leta 1925. 42'1 mil. dinarjev, predpis dajatev za nezgodno in bolniško zavarovanje pa 38 miljonov dinarjev. Leta 1926. je bilo razmerje 37’lj: 42 milijonom dinarjev. Iz tega bi sledilo, da so vsi izkupički v industriji in obrti obremenjeni s socialnimi dajatvami v povprečju z 1%. Od tega se odbija 0-4% delavcem, 0-6% pa podjetnikom. Konkretno je odstotek obremenitve tam, kjer se izda več za mezde in plače večji, tam kjer se izda zanje manj, pa manjši. <5e se zde te številke komu visoke, jih naj primerja s sledečimi številkami: v Sloveniji porabimo za živita letno okrog 2500 milijonov, za pijače okrog 800 do 900 ^milijonov, za obleko in obutev letno okrog 600 milijonov dinarjev, skupno torej okrog 4 milijarde. Tudi od tega dajemo za nezgodno in starostno zavarovanje okrog 1%, ali 40 milijonov dinarjev. To je za osigunanje 80.000 delavcev zavarovanih pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v bolezni in nezgodah! Ali naše narodno gospodarstvo pri teh številkah res ne more najti kritja m hrano in zdravila tistim, ki so bolni? Ali bi se res ne moglo najti kritja za hrano onemoglih? Naj navedemo še nekaj primerov, kako vpliva to na rentabiliteto posameznih večjih obrti in industrij. V gospodarski in lesni industriji je zaposlenih po Sloveniji povprečno 10.000 delavcev. Ti plačajo m zavarovanje 5b milijona bolniškega in nad 13 milijona nezgodnega zavarovanja. Vrednost gozdne produkcije pa znaša gotovo 500 do 600 milijonov dinarjev. Povprečna obremenitev plm* lesiai, ki stane okrog 500 dinarjev, znaša okrog 8 do 10 Din in ne more vplivati odločilno na rentabilb teto; Ako bi znašala obremenitev 30 Din, kakor navaja to ing. Marinkovič, bi moral biti obremenjen plm* lesa z mezdami 375 Din tako, da bi znašala obremenitev z mezdami in socialnimi dajatvami nad 400 Din! Lesno in gozdarsko podjetje, ki bi obratovalo v tako neugodnih legah, da bi moralo izdajati toliko za mezde, bi res težko izhajalo. Pa ne naidi soeialhih dajatev, temveč zato, ker bi obratovali v legah, kjer se obratovanje radi lege več ne izpLaiča. Primerjajmo pa s to obremenitvijo lesne industrije drugo obremenitev, katere pa gospodarski krogi ne omenjajo tako pogosto, kakor socialnih dajatev in nikdar v prvi vrsti. Zaloge se obračajo v lesni trgovini po ing. Marinkoviču manj, nego enknait na leto. Za v plm3 rezanega lesa investirano zalogo v vrednosti 400 Din se plača obresti: ako je kapital po 5 % — 20 Din, ako je po 10% — 40 Din, ako je po 15% — 60 Din, ako je po 20% — 80 Din. Oblačilne obrti zaposlujejo drugih 10.000 delavcev našega zavarovanja in plačajo za bolniško zavarovanje okrog 2 milijona dinarjev. (K temu pride še nezgodni prispevek.) Vrednost njih produktov pa se more ceniti na 600 milijonov dinarjev. Obremenitev znaša tu 0'5%. Ako ne bi bilo zavarovanja, bi mogel kalkulirati čevljar pri čevljih za cena 2 Din ugodneje, kar bi ga najbrže iz gospodarske krize ne rešilo. Trgovino obremenjujejo socialne dajatve z okrog 0-5%, trgovec pa more 025% še odbiti. Tudi tu’ je primera z obrestno režijo poučrua. Ta režija obremenjuje trgovino v posebno neugodnih slučajih s celimi 4% do 5% prodajne cene. Tudi industrije so obremenjene s socialnimi dajatvami redko višje nego z 1% izkupila. iNlaijvišja, a še vedno relativno mala je obremenitev v rudarstvu, ker prihajajo tam mezde kot strošek sorazmerno visoko v poštev in ker imamo tam po-četke starostnega zavarovanja. A tudi te industrije socialna bremena ne bodo uničila. Vrednost premogiai, izkopanega na leto v naših rudnikih, znaša 360 milijonov, izdatek za bolniško, nezgodno in starostno zavarovanje pa bo- znašal, kadar odpadejo izredni prispevki aai investicije bolniških blagajn le 18 do 19 milijonov Din, torej okrog 5%. Ta bremena podražijo tono premoga za 10 Din. Ako pa bo odpadel izreden prispevek za sanacijo zavarovanja! (za stare rentnike), se bo znižala ta dajatev na 3-9% od vrednosti premoga. Socialne dajatve dosegajo v tej industriji — polovico izkiaizanih prebitkov. Za same upravne stroške socialnega zavarovanja izda (ako računamo te izdatke z 90 Din na osebo): Podjetje z 5 delavci — 450 Din na leto; podjetje z 10 delavci — 900 Din na leto; z 50 del. — 4500- Din; z 100 del. - 9000 Din; z 300 del. — 27.000 Din; z 1000 del. 90.000 Din na leto. Pocenitev upravnih stroškov bi mogla znašati samoobsebi razumljivo le en del te vsote. (Zavarovanje bratovskih sklad-nic je aai 20% ceneje.) Polovico upravnih stroškov pa nosijo pri tem še delavci. Iz tegai je razvidno, kako deplasira-no je, ako spravljamo problem pocenitve upravnih stroškov pri delavskem zavarovanju v zvezo z gospodarsko krizo in zboljšanjem rentabilitete posameznih gospodarstev. Kakor je treba povsod štediti in tudi tukaj, 'kar tudi mi ob vsiaiki priliki na-glašamo, toda ne moremo dovolj ostro podčrtati: Dobički iz te štednje bodo za posamezen gospodarski obrat majhni. Vezanje štednje z gospodarsko krizo ustvarja nevarne iluzije. Posledica teh iluzij bi lahko bila, da bi se poseglo po materijalnih dajatvah za bolezen in onemoglost, da bi efekt štednje za posamezna , gospodarstva ne bil tako smešno nizek. Mnogi hočejo zavestno zadeti te ma-terijalne dajatve, govore pa o upravnih stroških, ker je to bolj humano, kakor pa odrekati bolnim delavcem, ki si pri 1000 Din mesečne plače niso mogli zbrati prihrankov, pravico do kruha in zdravil. Tedenske novice. SREČNO IN VESELO NOVO LETO vsem sotnidiukom, prijateljem in žita-teljem »Pravice« želi Uprava. Uredništvo. Veselo noro levo želajo vsem prijateljem in čitateljem »Pravice« sledeči1 fantje-mornarji: Križanič Josiip, Franji Cerar, Janez Šuštar, Omahna Aloji, Petrovič Milorad, Josip Uhler, Anton Bizovičar, Strčič Ivan, Kraljič Franjo* Kaštelan Vladimir, Čušus Petar, vsi 1. četa pom. arsenala. Konrad Petrovič in Justin Ivan, Kr. brod »Sokol«; Savenc Franjb' ih Močnik Janez, Kr. brod »Ga- .leh«. Začetek kršč&nsko-socialne delavske organizacije med Slovenci opisuje II. zvezek Krekovih Izbranih spisov. Tam so objavljene tudi razne pesmi, ki jih je zložil Krek delavcem in delavkam, in dve povesti iz delavskega Življenja. Ta snopič Krekovih Izbranih spisov je torej izrazito delavski/ in ne moremo si misliti zavednega slovenskega delavca brez te knjige. Kako naj jo naročiš, ako je še nimaš? Takole: stopi v svoji župniji do poverjenika Mohorjeve družbe in plačaj naročnino za 1929 v znesku 20 Din. Kot član Mohorjeve družbe imaš potem pravico, da naročiš knjigo pri Družbi sv. Mohorja v Celju po ceni, ki ie določena samo za ude, namreč za 28 Din. Popravi! V zadnjem članku uredbe o posredovanju dela, dajanju neposredne podpore nezaposlenim delavcem, dajanju cenenih posojil za gradbe delavskih stanovanj se nam je v tretjem odstavku vrinila neljuba pomota. Tam stoji: ne sme pa dobiti zadruga posojila, če čistega dobička ne razdeli med svoje člane, ampak vloži v svoj rezervni fond. Pravilno se pa mora glasiti: Zadruga more dobiti posojilo^ le, če čistega dobička ne razdeli med svoje člane, ampak ga vloži v rezervni fond. Dr. Brejc ponesrečil. Pretekli petek se je na zledenelih tleh v Ljubljani (ponesrečil dr. Brejc, ko je ob 9 zjutraj hotel iti iz stanovanja v Gradišču v svojo pisarno na Miklošičevi cesti. Padel je na tlaku in si zlomil nogo. Prepeljali so ga v Leonišče. Izvolite brati: Cenjene gospodinje, poizkusite, da je Kolinska res izvrsten pridatek za kavo, ki kot dobri domači izdelek zasluži, da se Uporablja v vseh rodbinah. Ob koncu leta se našim spoštovanim odjemalcem za naklonjenost najtopleje zahvaljujemo in želimo vsem veselo in srečno Novo leto! Kolinska. Devet rudiarjev podsulo. V rudniku za bavksit v Kruševem v Dalmaciji se je podrl rov in je pri tem podsulo devet rudarjev. Padlo je nanje okoli 150 ton zemlje. Vsd ponesrečeni rudarji so bili oženjeni in zapuščajo skupno 37 sirot. Vajenec zabodel vajenca. V Zagrebu sta se v trgovini v Jurišičevi ulici sprla dva vajenca. Pred otvoritvijo trgovine so se uslužbenci trgovine šalili med seboj, ali radi šale se je čutil težko prizadetega vajenec Josip Hrbut, ki je naenkrat izvlekel iz žepa nož in pričel z njim suvati na levo in desno. Svojega Nova povest „Pravice“ S prvo številko v' novem letu prične o našem listu izhajati nova izvirna povest: „Milica, otrok bolesti Ganila bo nešteto mladih src, nešteto nagubanim licem bo iztisnila solze. Istočasno bo pa pokazala ogenj odpore, ogenj odločnosti, da se tudi delavskim otrokom da prilike iskati in najti o pravem času zdravje. tovariša Dragutirta Šetino je tako sunil v stegno, da se je deček onesvestil. Prepeljali so ga v bolnico, kjeT so ugotovili težko poškodbo in veliko izgubo krvi. Uradni list št. 127 od 22. decembra objavlja med drugim uredbo ministra za socialno politiko o organizaciji posredovanja dela, dajanja neposredne podpore brezposelnim delavcem in dajanja cenenih posojil za zidanje delavskih stanovanj. Ne kuri z ogljem v zaprti sobi! V Zagrebu so preteklo sredo zjutraj opa-(zili sostanovalci, da njihov sosed delavec Vid Antončič proti svoji navadi še ni vstal. Nekateri, delavci so stopili v sobo in našli Antončiča nezavestnega ležati na postelji, soha pa je bila polna ogljikove kisline. Antončič si je na večer kupil nekoliko oglja, da ogreje svojo mrzlo sobico, toda ogljikovi plini so ga hitro uspavali in bi ga kmalu zadušili, če ga ne bi ljudje še pravočasno našli. Gladovna stavka jetnikov. V Glav-njači v Belgradu je pričelo pretekli četrtek 30 političnih jetnikov z gladovno stavko. Otrok se je zadušil. Nai Peharjevem marofu blizu Ptuja se je pripetila težka nesreča, (katere žrtev je postal tri leta star otrok. Najemnica Marija Baumann je odšla z doma in pustila svojega triletnega otroka v varstvu njegovega 12 letnega brata. Ta je naložil v peč poln naročaj drv in se šel igrat. Blizu peči je stala stara omara, ki se je vnela. Nastal je silen dim, v katerem se je triletni otrok zadušil Nesrečo preiskujejo oblasti. Velika stavkal v Dugiresi. Položaj v Dugiresi se nahaja še vedno na mrtvi točki. Število štrajkujočih, ki je znašalo zadnji čas 600, je po poročilih listov naraslo na 1600. Doslej je bilo izplačanih stavkujočim iz fonda 150.000 Din. Od sedaj, dalje bo delalo samo še 300 delavcev, pa tudi ti ne bodo delali več dolgo. Zdi se, da se bo položaj po novem letu zelo poostril. .Koliko je odšlo to leto Jugoslovanov črez morje? V prvi polovici leta 1927. se je odpeljalo črez morje 10.696 Jugoslovanov, od teh 8.640 moških in 2056 žensk. Največ (41217) jih je odpotovalo v Kanado. V Argentino jo šlo iskat sreče, 2.266 oseb, v Združene države 1.811, v Brazilijo 1.085, v Avstralijo 596. Največje število izseljencev (4.309) je dala Hrvatska in Slavonija, za tema Vojvodina, nato Slovenija (1.457), potem po vrsti Dalmaci a, Srbija, Bosna s Hercegovino in Črna gora. Od 10.696 izseljencev je pripadalo rimsko-katoliški veri 8.430. Koliko so poslali naši prekomorski rojaki denarja v domovino? Izračunali so, da je prišlo od naših izseljencev v prošlem letu v Jugoslavijo 17 milijonov dolarjev (to je okrog tisoč milijonov dinarjev). Lepa vsota! Ostanite zvesti / Pridobite novih! Prijatelji na delo za „Pravicouj Brezdomci. Ne. To rti domovina. Mesto niriia tiste moči v sebi, da bi ljudi privezalo n?se. Tiste večne romarje. Vsa okolica naokrog tvori zrastle občine. Ni ptičkov kosov, da bi bingljali z napetih žic. Na dvoriščih ne cveto kostanji. Ali pa-tam ob mestni progi.. Da, prav v najglobljem zmislu je to mesto prebivališče brezdomcev. Kajti nima prostora za svoje ljudi. Kaikor Betlehem je to mesto. »Kakor med svoje je prišel, oni pa ga niso sprejeli.« Pa imajo dovolj prostora tista mesta na zapadu. Tam, kjer stoje vile z belimi vrtnimi ograjami. S svetlim peskom posutimi steza-‘rti?. S skrbno gojenim umetnim grmičevjem. Z lepo obrezanimi zelenimi ploskvami. S ši®okimii garažami. Med njimi so veliki svetli prostori za dva otroka gosposke hiše, ki gojita šport. Kaj pa na severu? In na severovzhodu? V predmestjih, kjer vihrajo visoki dimniki kot črni prapori? Ne, tu pa v resnici ni prostora. Bratje, poglejmo berlinsko bolniško blagajno! Statistika 1919-20! Zapomnite si številke! 51.332 bolnikov v enem poslopju! V poslopju, ki v njegovih sobanah živi ponekod razkošno življenje sedem ali več oseb! 51.33Ž! Pomislite, to je polovica sto-tisočega mesta! Poslušajte dalje! Ista statistika. 3.071' bolnikov brez postelje! Med temi 599 na pljučih bolnih. Dva v eni postelji! Poslušajte dalje! V zavetišču na Frobelstrafie je vsako noč 5.000 ljudi brez strehe. Včasih celo 6.000. V^ako jutro ob 6 jih postavijo na cesto. Da se lokal osnaži i da brezdomci dobijo zavest, da še dolgo ne dobe stalnega stanovanja. O, ti brezdomovinsko mesto! Kdo naj v takem mestu oznanja dekalog? Saj moraš dati ljudem najprej stanovanja i mirni dom. To je bil načrt Emanuela Kettelera. Mrtvega main-škeda škofa in westfalskega plemenit-nika. Ki sta mu ležala v krvi zelena lovska (pokrajina i mestni vzduh cvetoče lipe. Ker pa je bil svečenik, je vzljubil nove pokrajine, ki mu jih je Previdnost odločila. V tiste pokrajine je spremljal romarje zadnjega stoletja. Ljudi iz velemesta. Govoril je: »Položil sem škofovsko prisego, da bom sirotam in vdovam oče. Da bom ubogim pomagal do pravice. To prisego bom izpolnjeval. Kadar bom spoznal velemesto, takrat mu bom oznanjal evangelij. Kadar bom zgradil temelj narave, kj se vzpne nad njo svetišče nadnarave.« Velemesto je zločin nad človekom. Zato, ker j© razdiralec organičnosti. Zato, ker je sproščanje vseh strasti. Zato, ker je razvalina kulture. Bratje! Torej ga preustvarimo. Razbijmo ga i ga nadomestimo in obkrožimo z novim življenjem! Dr. Karl Sonnenschein. Mariborska oblastna skupšiina. Pri zadnjem zasedanju mariborske oblastne skupščine so vložili naši delavski poslanci sledeče predloge: Podpisani poslanci Slovenske ljudske stranke kot zastopniki delavstva, pozivamo oblastni odbor, da energično posreduje, da ministrstvo socijalne politike v Belgradu upošteva pri reorganizaciji zavarovanja delavstva sledeče: 1. Da se izvede v smislu zakona o zavarovanju delavcev bolniško zavarovanje za stalne poljedelske delavce. 2. Da se izvede splošno starostno zavarovanje vseh delavcev kot to določa člen 31. ustave in § 209. zakona o zavarovanju delavcev. Dalje zahtevamo, da se za tiste rentnike, ki so bili ponesrečeni pred mesecem julijem 1922, ko je stopil zakon o zavarovanju: delavcev v veljavo, ministrstvo socijalne politike nakaže oblastnemu odboru v Mariboru iiz podpornega fonda poseben kredit za prizadete nezgodne rentnike v mariborski oblasti, kateri prejemajo rento reci: Din 1.30 mesečno. Zadeva je nujna zategadelj, ker je beda nevzdržna. Maribor, dne 22. decembra 1927. Oblastni poslanci: Urtirtjek Jakob, Rozman Peter, Kores Martin, Sagaj Alojzij. Krekova mladina. Srečno in vselo Noto leto želi vsem podružnicam in članom centrala. Z novo korajžo in doslednostjo na delo v N o vehi letu! Ogenj krščansko socialistične mladine: Takoj po novem letu ga razpošlje-mo. Ža člane Krekove mladine je list obvezen, a bo aktualen za vse proletarce, ki verujejo v odrešenje naših dni — iz lastne moči! Naročite ga sigurno in čimprej! (Naslov: »Ogenj«, Ljubljana, Stari trg 2-1.) I* centrale: Statistik att' november še' niso poslale pbdružnice:: Ljubljana-grad, Moste, Preska, Sneberje in Jesenice. — Clartarino dolgujejo: Moste, Zalog, Kočevje, Sv. MiklavŠ, Ljutomer in Zavrč. Ljubljana. 2-2. decembra so je vršil pogreb naše vrle tov. Meri Gorenc. Na zadnji poti smo jo spremili vsi člani Krekove mladine. V imenu vseh članov iti članic se je od- nje poslovil tov. Kocbek, vsem pa so stale solze v očeh, ko smo se poslavljali od njenega groba. Spavaj mimo, draga tovarišica, mi se Te bomo vedno spominjali! Moste. V petek, dne 30. decembra, nhdialjuje predavanje o krščanskem sodjalizmu tov. Franjo Satler. Krekova socijalna šola se riadkljiije po 6. januarju. Delavski odter. V okrilju cedttale Krekove mladine se je ustanovil »Delavski oder«, ki bo imel skrbeti za to, da pridemo do delavske’drame. Dta-nl&teki odseki so dobili s tem svojo centralo, svojo voditeljico. Podrobna ijavodila slede. Razširjajte »Pravico«! Dopisi. Jesenice. Dne 26. t. m. smo izvolili na Jesenicah za župana Andreja Cufer-ja s 17 glasovi izmed 33. Zanimivo je bilo pri volitvah svetovalcev. Klub SLS je imel interes na tem, da se izvoli prvi svetovalec ali podžupan tudi naš pristaš, in je tudi bil izvoljen naš pristaš Markež Valentin. Pri drugi volitvi je bilo izvoljenih jpet svetovalcev naših pristašev in pet iz drugih kubov. Delavska zveza je v odboru zastopana po 4 odbornikih, izmed njih je eden svetovalec. Kristanovi socialisti imajo 3 odbornike ter so pred volitvami župana preStali kilometrsko izjavo, ki je bila ena sama jeremijada nad tem, ker volivci niso dali občino njim v roke, odrekli so se vsakemu delu že vnaprej, kar si je treba zapomniti. Mi ipač ne moremo njč zato, če jih ljudje ne marajo. Kmečko delavski blok kakor tudi tako-zvana »Gospodarska stranka« sta se izjavili, da bosta pri delu sodelovali. Klub SLS z dvema odbornikoma radikaloma upa, da se bo delo v občini vršilo lojalno in sporazumno, kar bo občini •in občanom le v korist. Tržič. Tem potom podajamo nekaj številk iz proračuna tržiške mestne občine za leto 1928. Naš namen je, zbuditi med delavstvoiiri zanimanje za občinsko gospodarstvo, ker tudi delavstvo prispeva velik del k pokritju občinskih stroškov. Izdatki: uprava 79.803 Din, pisarna 63.186 Din; finančni odsek 82.897 Din; pouk in izobrazba 103.066 dinarjev; socijalna politika 111.050 dinarjev; ceste in pota 92.900 Din; tržni in policijski odsek 14.000 Din; vodovod 40.000 Din; zdravstvo 123.500 Din; vojaški odsek 10.000 Din; gozdni odsek 31.900 Din; finančni kontroli 5.100 Din. Skupaj 757.402 Din. Ta vsota se krije z dokladami na razne opojne pijače, na živino in meso ter 250 odstotno doklado na prizadete dokladam podvržene drž. davke, kar bo prineslo 275.212 Din. Dohodkov iz rednega občinskega gospodarstva je predvidenih 155.132 Din. Prostovoljni prispevek predilnice znaša 325 tisoč dinarjev. Ostali primankljaj pa pokrije ostanek letošnjega proračuna, kateri bo znašal okoli 5.000 Din. Hudajanua. Pri zadnjem izplačevat nju, dne 16. t. m., se je dogodil slučaj, da smo mogli rudarji čakati na izplačilo preko pol ure črez redni čas. Ker je pa pri nas jama ponekod zelo mokra, delavci premočeni in v tako hudem mrazu čakati na dve osebi preko pol ure, to je krivica, katera je za obsojati. Zahtevamo, da se v bodoče ta nedosta-tek odstrani in da se g. računovodja drži bolj reda in točnosti. Nos. Naš nos je treba večkrat osnažiti. To storimo itakole: Potisnimo nos v vodo, ali pa ga umijmo z dvema ali tremi prgišči vode. Nato ga obrišemo od zunaj z brisačo, od znotraj z žepnim robcem. Z golim prstom nikdar ne pojdimo v nos in ne vrtajmo v njem. Če pa bi že morda to storili, si umijmo zai ta in prejšnji slučaj roke in očistimo nohte. Na ta način se bomo obvarovali mnogih bolezni v nosu, v glavi, grlu in pljučah. Dihajmo vedno skoz nos. Navajajmo k temu otroke, šolarje, in tudi odrasle. S tem se varujemo pre-hjajenja. Šolarji se vadijo pravilnega dihanja, ki je važno pri delu, tekanju, telovadbi itd. Odrasli ljudje pa se ne navadijo, oziroma . opuste neprijetno smrčanje v spanju, ki izvira samo od dihanja skozi usta. Razno. Mahatma Gandi umrl. V Indiji je umrl pretekle dni eden največjih mož sodobnega časa. Osebnost Gandijeva se postavlja v vrsto največjih duševnih in političnih voditeljev in velikanov lahko rečemo vseh časov. Beseda Gandi pomeni za Indijca vse: svoboda, socialna enakost, vlada poštenja in pravice. V letih 1920 do 1925 je bil Gandi voditelj, velikega indijskega naroda v borbi za njegovo politično, kulturno in gospodarsko samobitnost. Dosegel je za svoj čas primeroma velike uspehe, vendar večjih realnih pridobitev mi mogel doseči, ker ni računal z ljudmi, kakoršni so, ampak kakoršni bi morali bitk -Daši vidnega uspeha njegovega dela dane« še ni, je vendar gotovo, da je Gandijev duh tisti, ki bo vodil Indijce v boju za njihove naravne pravice. Zvon ga je obglavil. Nekemu 50 let* nemu možu v Bologni, ki je bil znan vsled svoje spretnosti v takozvanem »potrkavanju«, je odbil, ko je vršil ob priliki nekega pogreba zopet svojo službo, velik zvon glavo. Brezposelnost v Avstriji. Po pravkar objavljeni statistiki je bilo v Avstriji sredi meseca decembra vsegaj skupaj 181.117 brezposelnih, ki so vživali podporo. Od tega števila odpade na Dunaj (mesto) 75.348 oseb, Dunaj (okolica) 9870, Wiener-Neustadt 17.063, Št. Polten 10.471, Gmiind 2371, Sauerbrunn 4477, Linz 22.661, Salzburg 3246, Graz 22.282, Celovec 7365, Innsbruck 4664, -Jugoslovansko tiskamo«: K. C e č. Izdajatelj: Dr. Andrej Gosar. Urednik: Srečko 2 um er.