66 Hmeljar, letnik 83 Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije 19. junija 2021 je toča najbolj poškodovala hmelj na območju k.o. Ojstriška vas. Odbitih je bilo do 80 % vrhov. Ta dan je padala toča tudi na območju k.o. Gomilsko in Vransko. (Foto M. Tevž) V času od 31. 7. do 3. 8. 2021 je močan veter naredil veliko škode v slovenskih hmeljiščih. Na tla je pometal ogromno število vodil. Še posebej prizadeta so bila hmeljišča na območju Kaple, Ojstriške vasi, Letuša in Ormoža. Veter je v posameznih žičnicah pometal na tla prav vsa vodila. (Foto: M. Tevž in F. Puklavec) Neurje s točo, ki se je razbesnelo 8. 8. 2021, je prizadelo hmeljišča na območju od Grajske vasi do Levca in na območju Šmarjete (Celje). Vseh prizadetih hmeljišč je bilo skoraj 500 ha (poškodovanost od 30 ‒100 %), od tega je bilo 100 ha hmeljišč zelo poškodovanih (poškodovanost več kot 80 %). Toča je poškodovala tudi rastlinjak na IHPS. (Foto: T. Tavčer) Hmeljar, letnik 83 Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije 67 10. 8. 2021 je toča poškodovala hmeljišča na območju Gortine in Mute ter 15. 8. ponovno hmeljišča na območju Radelj ob Dravi, ki jih je poškodovala že 27. 5. 2021. (Foto S. Pogladič) Dozorevanje hmelja v letu 2021 Dr. Barbara Čeh, Monika Oset Luskar in Darja Zupanc, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Storžki sorte Savinjski golding so prešli v tehnološko zrelost okrog 19. avgusta na večini lokacij v Spodnji Savinjski dolini. Izjema so bila hmeljišča, ki jih je v zgodnji vegetaciji poškodovala toča in so prešla v tehnološko zrelost nekaj dni kasneje. Dolžina storžkov je ostala na 27 mm, masa 100 suhih storžkov se je ustalila pri 10,4 g, izmerjena vsebnost alfa-kislin je bila glede na lokacijo med 2,3 % in 2,8 % v zračno suhem hmelju (storžki z 11 % vlago). Storžki so imeli sicer značilno barvo, vretenca so v večini ostala cela, vendar so bili storžki letos relativno bolj drobljivi kot sicer. Na Koroškem je ta sorta prešla v tehnološko zrelost okrog 25. avgusta, ko je na nekaterih lokacijah v Savinjski dolini le-to že prešla. Trajanje tehnološke zrelosti pri tej sorti je zelo kratko, do okrog 7 dni, zato je zelo pomembno, da si delo dobro organiziramo in je imamo nasajane toliko, da jo zmoremo v tem kratkem času obrati. Sorta Styrian gold je prešla v tehnološko zrelost okrog 26. avgusta. Storžki so bili prožni, so se odbijali od površine, bili so zlato zeleni in so šumeli. Vsebnost alfa- kislin se je ustalila pri 2,1 % do 2,4 % v zračno suhem hmelju (storžki z 11 % vlago), masa 100 suhih storžkov je bila med 7,8 in 9,4 g, dolžina 24 mm. Tudi sorta Aurora je v Savinjski dolini prešla v tehnološko zrelost okrog 26. avgusta. Ta sorta je bila sicer letos zaradi različnih in neprestanih vremenskih ujm med letom zelo neizenačena glede na lokacijo. Storžki so bili od zelo drobnih za to sorto do normalno velikih, so šumeli, vendar pa so nekateri ostali medli. Vsebnost alfa-kislin se je ustalila in je bila glede na lokacijo med 7,7 % in 8,6 % v zračno suhem hmelju (storžki z 11 % vlago). Masa 100 suhih storžkov je bila med 9,3 in 10,9 g, dolžina storžkov 22 mm. 31. avgusta je v Savinjski dolini prešla v tehnološko zrelost tudi sorta Bobek. Vsebnost alfa-kislin se je ustalila pri 2,7 % do 3,6 % v zračno suhem hmelju (storžki z 11 % vlago), masa 100 suhih storžkov je bila 9,5 g. 3. septembra sta v Savinjski dolini v tehnološko zrelost prešli še sorti Celeia in Styrian Wolf. Trenutne meritve so pri sorti Celeia kazale vsebnost vlage med 80 in 81,5 %, dolžina storžkov se je povečala na 29 mm. Masa 100 suhih storžkov se je ustalila pri 12,2 mm, vsebnost alfa-kislin med 3,0 % in 3,3 % v zračno suhem hmelju (storžki z 11 % vlago). Storžki sorte S. Wolf so bili zeleni, zaprti, kompaktni in so že dišali. Vsebnost vlage je bila 73 do 75 %, masa 100 suhih storžkov med 10,3 g in 11,5 g, vsebnost alfa-kislin 13,3 % v zračno suhem hmelju (storžki z 11 % vlago). Na Koroškem je sorta Styrian Wolf prešla v tehnološko zrelost okrog 6. septembra, sorta Celeia pa še nekaj dni kasneje.