Spodbudua pisma svojemu prijatelju. I. P i s m o. ,,Ako pa kdo za svoje, in zlaatl ze domnče nima skerbi, je vero zatajil, in je hujšl od nevernika". (Sv. Pavl 1. Timot. 5, 8.) Ljubi moj! Važne so te besede vclikega aposteljna vsakemu stanu in slehernemu človeku. In res, kdor ne skerbi za svoje domače, ni vreden, da bi se imenoval kristijan! On je še hujši od neumne živine, kajti še npumna živina skerbi' za svoje, in jih ljubi po svoje. Glej, Ijubi moj, te ojstre aposteljnove besede obračajmo učitelji tndi na se in na našega ,,Uč. Tovarša!" Zdi se mi, da so prav primerne; ,,Tovarš" je naš domovinec, list vseh slovenskih učiteljev. Komur tedaj za našega ,,Tovarša" mar ni, tak se mi zdi, kakor bi ne skprbel za svoje domače. Da pa se šteješ tudi ti, ljubi moj, v versto onih učiteljev, ki našega ,,Tovarša" še po obrazu ne poznajo, tpga jaz od tebe ne bil nikdar pričakoval, ker poznam te iz najinih šolskih let, da si prav verl mladeneč. Kaj te je vendar premotilo, da si se tako spremenil in da si tako oterpnil!? — Rekel si mi uni dan, da si lahko dober in verl učitelj brez ,,Tovarša"! — Mogoče; toda jaz mislim , da bi bil ti še bolji učitelj, ako bi bral naš domači šolski list. Da pa ti malokdaj kaj bereš, in da se tudi kaj malo spisovati vadiš, pričajo mi tvoji listi, ki mi jih pišeš! Ti praviš, da f?i lahko dobpr učitelj, če tudi ne bereš podučnih pedagogičnih spisov. Jaz pa pravim, da je to nemogoče. Le poslušaj, kaj ti sedaj povem! Ko sem bil še v pprvi službi pred peterai leti, sem imel priliko opazovati dva kmeta. Eden je prav uiarljivo bral naše ,,Novice", drugi pa ,,Novic" še po imenu ni poznal. Verjemi mi, ljubi moj , da je bil med tpma dvema kmetoma razloček, ko med dnevom in nočjo! Pervi je imel prav čedno hišico. Za hišo je imel kaj lep sadni vert, v kterein je bilo ranogo lepega in žlahtnega sadnega drevja. Imel je svoje polje prav čedno obdelano. Bil je prav verl in reden kmetovalec. Večkrat je k meni prišel in me kako koris(no iu podučljivo knjigo na pdsodo prosil, kajti po ,,Novicah" spodbujen je imel veliko veselje do branja. Drugi krnetovalpc pa je imel svojo hišo vso nečedno, tako da se je človeku studilo, ko je v njegovo hišo stopil. Na vertu je rastlo, kolikor je le samo hotlo. Za polje pa je imel tudi prav malo skerbi , kakor je bilo viditi. In kaj misliš, ljubi moj, od kod ta razloček raed tema dvema kmetoraa, ki sem ti ju ravno opisal? wNovice" so to storile. Kar so kmetiške in obertniške ,,Novice" kmetoni, obertnikom in rokodelcem, to in še več so dobri pedagogični listi nam učiteljem, kajti ,,Novice" obdelujpjo tvarino, ktpra bolj telesu, nego duhu koristi; pedagogični listi pa obdelujpjo bolj duševno polje; duša pa je imenitniša od telesa. Da pa te preveč ne oplašim, ljubi moj, tako ti moram povedati, da se nisi še iznevpril, ako te ni volja si ,,Tovarša" naročiti. A povem ti pa, da je to tvoja lastna škoda, ako ,,Tovaršatt podiš od svojih vrat, in ga ne pustiš k sebi. Dobro prevdari to, ljubi moj, a stori, kar se ti bolje in koristniše dozdeva! Ako so pa morebiti tvoje denarne okoliščine krive, da si »Tovarša* ne naročiš, se pa k meni potrudi, in rad ti ga bom posodil, ker sem vedno tvoj zvesti in odkritoserčni prijatelj Ivan Zarnik.