GEOLOGIJA 46/1, 41–48, Ljubljana 2003
Anizijske in ladinijske plasti v profilu nad Sredni{ko grapo pod Kri‘no Goro, osrednja Slovenija
Anisian and Ladinian Beds in the Cross-Section above Srednik Valley at Kri‘na Gora,Central Slovenia
Matev‘ DEM[AR & Stevo DOZET
Geolo{ki zavod Slovenije, Dimi~eva 14, 1000 Ljubljana, Slovenia
E-mail: matevz.demsar@geo-zs.si; stevo.dozet@geo-zs.si
Klju~ne besede: Stratigrafija, litologija, srednji trias, Posavske gube, Slovenija Key-words: Stratigraphy, lithology, Middle Triassic, Sava Folds, Slovenia
Kratka vsebina
Ozemlje Kri‘ne Gore in {ir{e okolice grade mezozojske in paleozojske kamnine. Med njimi se zelo pogosto pojavljajo tudi karbonatne anizijske in pestro razvite pisane ladi-nijske kamnine, ki se izklinjajo bo~no in v navpi~ni smeri ‘e na kratke razdalje, kar je posledica ‘ivahne tektonske dejavnosti, vulkanizma in dejstva, da le‘i to ozemlje na pregibu med Dinarsko karbonatno platformo in Slovenskim bazenom. Ladinijske kamnine le‘e diskordantno na anizijskem dolomitu. V ladinijskih sedimentih so dokaj raz{irjene {koljke Daonella lommeli (Wissmann). Na ladinijskih plasteh le‘i cordevolski dolomit. Meja med njimi je v Sredni{ki grapi mo~no tektonizirana.
Abstract
The Kri‘na Gora and wider surroundings are built of the Paleozoic and Mesozoic rocks. Pretty extended among them are the carbonate Anisian and heterogeneously developed variegated Ladinian rocks wedging out laterally and vertically already at short distances as a result of active volcanism, tectonics and the fact that this region is situated on the margin between the Dinaric Carbonate Platform and the Slovenian Basin. The Ladinian rocks lie discordantly upon the Anisian dolomite. In the Ladinian sediments pelecypods Daonella lommeli (Wissmann) are rather extended. The Ladinian beds are overlain by the Cordevolian dolomite. The boundary between them in the Srednik Valley is strongly tektonized.
UVOD
V zahodnem podalj{ku Posavskih gub sva za {tudij stratigrafije in litostratigrafsko raz-~lenjevanje srednjetriasnega zaporedja plasti izbrala profil nad Sredni{ko grapo pod Kri`no Goro (Sl. 1).
V   geotektonskem pogledu pripada raziskano ozemlje zahodnemu podalj{ku Posavskih gub oziroma Dinaridom, v geografskem
pa [kofjelo{kemu hribovju. Profil poteka v smeri pribli`no sever–jug po zahodnem po-bo~ju Kri`ne gore ob gozdni poti, ki pri~enja pri kmetiji Mlinar in kon~a severovzhodno od Praprotna nad glavno cesto [kofja Loka– Selca. Ob omenjeni gozdni poti so v smeri od severa proti jugu lepo razgaljene permo-karbonske in grödenske, zgornjepermske (D e m { a r & D o z e t , 2002), skitske, anizij-ske, ladinijske in cordevolske plasti.
42
Matevž Demšar & Stevo Dozet
Sl. 1.   Lega raziskanega profila nad Sredni{ko grapo pod Kri`no Goro
Fig. 1. Location map of the studied cross-section above Srednik Valley at Kri`na Gora
V profilu pod Kri`no Goro le`e anizijske plasti konkordantno na skitskih, ladinijske pa diskordantno na anizijskih kamninah. Na ladinijskih plasteh le`i dolomit, ki najverjetneje pripada cordevolskemu dolomitu.
Pionirske geolo{ke raziskave na obravnavanem ozemlju je opravil Kossmat (1898, 1903, 1910).
Triasni vulkanizem na raziskanem prostoru sta opisala Rakovec (1946) in D u -hovnik (1956).
Litolo{ki razvoj in geokemi~ne zna~ilno-sti zgornjepermskih, skitskih in anizijskih plasti na `irovskem ozemlju sta opisala Grad in Ogorelec (1980).
Geolo{ka zgradba tega ozemlja je bila najbolj vsestransko raziskana in opisana pri re-
Sl. 3.   Legenda k sliki 2 Fig. 3.   Explanation to Fig. 2
gionalnem geolo{kem kartiranju za Osnovno geolo{ko karto SFRJ na listu Kranj (Grad in Ferjan~i~ ; 1974, 1976).
Ozemlje, ki ga obravnavamo, zajemajo v najnovej{em ~asu detajlne geolo{ke raziskave za Geolo{ko karto Slovenije M 1:50 000, ki jih izvaja Geolo{ki zavod Slovenije.
STRATIGRAFIJA Anizij
Na raziskanem ozemlju in v njegovi {ir{i okolici je anizijska stopnja razvita karbonatno oziroma izklju~no kot dolomit. Ve~i-noma je mo~no pretrt, saj je marsikje kontakt s sosednjimi kamninami tektonski. [e najbolj je ohranjen nad Sredni{ko grapo pod Kri`no Goro, kjer smo ga litostratigrafsko raz~lenili v {tiri enote (Sl. 2, 3) in sicer: 1 – bazalni plo{~asti dolomit, 2 – plastnati dolomit, 3 – stromatolitni dolomit in 4 – masivni dolomit. Dolomit, ki smo ga uvrstili v anizij-sko stopnjo, le`i konkordantno na skitskem drobnogomoljastem (kodrastem) apnencu s {koljko Costatoria costata (Zenker), diskor-dantno na njem pa le`i skladovnica ladinij-skih sedimentnih in vulkanskih kamnin s {koljko Daonella lommeli (Wissmann).
Plo{~asti in plastnati dolomit. Nad Sre-dni{ko grapo pod Kri`no Goro pri~enja ani-zijska skladovnica s 15 m debelim litolo{kim stolpcem, ki je sestavljen iz treh delov. Kon-kordantno na vrhnjem temnosivem do sivka-sto~rnem, plo{~astem in redkeje plastnatem (2–25 cm), srednjezrnatem skitskem sparit-nem apnencu (Tab. 1, sl. 1) z vlo`ki (10 cm)
Legenda k sl. 7 Explanation of fig. 7
1 plastnati apnenec, 2 plo{~ati apnenec, 3 go-moljasti apnenec, 4 laporni apnenec, 5 laporovec, 6 apnen~ev konglomerat, 7 plastnati dolomit, 8 masivni dolomit, 9 dolomitna bre~a, 10 stro-matolitni dolomit, 11 laminirani dolomit, 12 masivni tuf, 13 pasnati tuf, 14 plo{~ati tuf, 15 dis-kordanca, 16 prelom, 17 makrofavna, 18 mikro-favna
1 bedded limestone, 2 platy limestone, 3 nodular limestone, 4 marly limestone, 5 marlstone, 6 limestone, 7 bedded dolomite, 8 massive dolomite, 9 dolomite breccia, 10 stromatolitic dolomite, 11 laminated dolomite, 12 massive tuff, 13 banded tuf, 14 platy tuff, 15 unconformity 16 fault, 17 macrofauna, 18 microflora
Anizijske in ladinijske plasti v profilu nad Sredi{ko grapo pod Kri`no Goro, osrednja Slovenija       43
Sl. 2.   Geolo{ki stolpec anizijskih in Fig. 2. Geologic column of the Anisian and
ladinijskih plasti v profilu Sredni{ka grapa Ladinian beds in the cross-section Srednik Valley
44
olivnosivega-apnen~evega laporovca in la-pornega apnenca le`i okoli 7 metrov debel paket slabo plastnatega rjavkastosivega dolomita pe{~enega izgleda in otipa, ki zlahka razpada v dolomitni pesek. V srednjem delu bazalne anizijske enote je 3 metre debel interval svetlosivega debeloplastnega (30– 70 cm) sparitnega dolomita. Prvo anizijsko litostratigrafsko enoto zaklju~uje 5 metrov debela skladovnica temnosivega do sivkasto-~rnega plo{~astega (1–5 cm in 5–10 cm), drobno- in srednjezrnatega, izrazito drobnolami-niranega in drobnopasnatega bituminoznega dolomita. Plo{~asti dolomit je podobno kot glavni dolomit mestoma stromatoliten. Med plo{~ami dolomita se pojavljajo redke 10 do 20 cm debele plasti svetlorjavosivega zrnatega bituminoznega dolomita.
Plastnati dolomit. Plo{~asti dolomit prehaja navzgor kontinuirano brez prekinitve sedimentacije najprej v 2 metra debel, te-mnosiv, plastnat (10–40), zrnat dolomit, nato pa v 33 metrov debelo skladovnico, kjer se menjavajo od 25 cm do 200 cm debele plasti sivega, srednjetemnosivega, temnosivega in sivkasto~rnega mikritnega in sparitnega dolomita z vlo`ki svetlosivega dolomita predvsem v vrhnjem delu skladovnice. Poleg plastnatosti v tem dolomitu ni drugih teks-tur niti fosilov.
Horizont stromatolitnega dolomita. Nad litostratigrafsko enoto plastnatega dolomita le`i v profilu Sredni{ke grape 5 metrov debel horizont litolo{ko izrazitega, plastnatega (25– 50 cm) srednjetemnosivega, srednjesivega do srednjesvetlosivega, stromatolitnega, pasna-tega in laminiranega dolomita (Tab. 1, sl. 2).
Masivni dolomit. Zgornji del anizijske skladovnice je na obravnavanem ozemlju sestavljen iz srednjesivega in srednjesvetlosi-vega zrnatega masivnega, mestoma zelo de-beloplastnatega dolomita. V strukturnem pogledu pripada ta kamnina dobro in sred-njezrnatemu dolosparitu. Masivni dolomit je namre~ ve~inoma bolj ali manj rekristalizi-ran in ka`e saharoidno strukturo. Rekrista-lizacija in mo~na tektonska pretrtost sta uni-~ila oziroma popolnoma zabrisala strukturo in teksturne zna~ilnosti prvotnega sedimen-ta. Le na redkih mestih opazujemo v tem dolomitu slabo ohranjene stromatolitne skorje ter ostanke prvotne fosilne vsebine. Zato je masivni dolomit brez pomembnej{ih fosilov, v anizijsko stopnjo pa je uvr{~en glede na stratigrafsko lego, litolo{ko sestavo in
Matev` Dem{ar & Stevo Dozet
po analogiji s podobnimi razvoji v zahodnih Posavskih gubah, kjer so v anizijskih plasteh najdeni fosili (B u s e r , 1979).
Vzorci anizijskega dolomita imajo ve~i-noma nizek energijski indeks in so brez fosilov. ^e izvzamemo plastnatost, se v anizijski skladovnici teksture pojavljajo le v horizontu dolomita s stromatoliti, izsu{itvenimi porami in nadplimsko bre~o, ki ka`ejo na nastanek v litoralnem okolju na obse`ni in stabilni karbonatni platformi.
Med Strmico in ^epuljami je razkrit kontakt postopnega prehoda med anizijskimi in skitskimi plastmi. Konkordantno na skitskih plasteh le`i tu 15 do 20 m skladovnica kamnin, kjer se menjavajo 40 do 80 cm debele plasti svetlosivega mikritnega apnenca in sivkasto~rnega drobnozrnatega dolomita, ki je v~asih laminiran.
Zahodno od Kranja le`i ob cesti Javor-nik-P{evo v vrhnjem delu anizijskega dolo-mitnega zaporedja paket apnenca z vlo`ki skrilavega laporja in glinavca. Apnenec je temnosiv, plastnat (10–30 cm) in ima mikrit-no strukturo. Mestoma je lapornat in gomo-ljast. Enake plasti so v vrhnjem delu anizij-ske skladovnice razvite tudi severno in zahodno od tod na podro~ju Jo{ta, Gladkega hriba in Bladovice.
V vrhnjem delu anizijske skladovnice se v Posavskih gubah pogosto pojavlja plo{~ast srednje temnosiv zrnat dolomit. Tega v profilu pod Kri`no Goro ni nikjer zaslediti. Lahko, da je v celoti erodiran.
Ladinij
Koncem anizijske dobe se je ozemlje ob zahodnem robu Posavskih gub pod vplivom pove~anega delovanja epirogenetskih sil dvignilo. Nastalo je lokalno kopno, ki je bilo tektonsko razkosano in izpostavljeno eroziji. Lokalno erodirani dolomit je dal material za nastanek bazalne ladinijske bre~e. Velike ko-li~ine tufov v ladinijski skladovnici ka`ejo, da so v tem ~asu delovali vulkani. @ivahno tektonsko in vulkansko delovanje sta omogo-~ili hitro spreminjanje sedimentacijskih pogojev in s tem pestro sedimentacijo. Na ob-mo~ju {elfa se je najve~ vsedal zelo droben vulkanski material in nastajali so tufi.
V obravnavanem profilu so ladinijske plasti razdeljene v {est litostratigrafskih enot (Sl. 2, 3) in sicer: 1 – bazalna karbonatna
Anizijske in ladinijske plasti v profilu nad Sredi{ko
bre~a, dolomit in apnenec, 2 – pe{~en tuf z vlo`ki in le~ami apnenca, 3 – dolomitna bre-~a in dolomit s prehodi v apnen~ev bre~o-konglomerat in apnenec, 4 – glinavec, lapo-rovec in lapornat apnenec z daonelami ter tankimi vlo`ki dolomita in tufa, 5 – masiven in plastnat tuf, 6 – plastnati apnenci in tuf.
Bazalna karbonatna bre~a, dolomit in apnenec. V profilu pod Kri`no Goro, sta v najspodnjej{em delu ladinijske skladovnice, tik nad anizijskim dolomitom, plastnata, srednjetemnosiva do svetlosiva, drobno- in srednjezrnata dolomitna bre~a ter bre~ast dolomit, v zgornjem delu pa je srednjete-mnosiv plastnat mikriten apnenec s tankim vlo`kom bledozelenkastega tufa. Debelina bazalnega ~lena ladinijskega zaporedja se-dimentnih in vulkanskih kamnin v raziskanem profilu ni stalna; bo~no se spreminja od 5 m do 25 m, ponekod pa vulkanske kamnine le`e neposredno na anizijskem dolomitu.
Pe{~eni tuf z vlo`ki in le~ami apnencev.
Nad na{tetimi bazalnimi karbonatnimi kamninami z vlo`kom tufa le`i bledozelenka-stosiv, ~e je preperel, rumenkasto, oran`no-in rjavkastosiv, masiven, debelozrnat, pe-{~en tuf oziroma tufski pe{~enjak z redkimi do nekaj metrov debelimi vlo`ki in le~ami srednjesivega do temnosivega mikritnega in sparitnega apnenca. Tuf s tankimi vlo`ki in le~ami apnencev je debel okoli 35 m.
Dolomitna bre~a in dolomit s prehodi v apnen~ev   bre~okonglomerat   in   apnenec.
Sestava tretje ladinijske litostratigrafske enote se v profilu nad Sredni{ko grapo lateralno precej spreminja. V~asih gre za svetlo- do olivnosiv masiven do slabo plastnat zrnat bre-~ast dolomit in drobno- do srednjezrnato dolomitno bre~o, ki vsebuje 5 metrov debel vlo`ek ~rnega in olivnosivega plo{~astega gli-navca, lapornega glinavca, laporovca, lapor-nega apnenca in tufa. Skupna debelina opisanega zaporedja kamnin zna{a 20 metrov.
Bre~asti dolomit in dolomitna bre~a z gli-neno-lapornato-apnen~evim vlo`kom prehaja bo~no v 30 m debelo skladovnico, ki jo v spodnjem delu srednjetemnosiv do temno-siv, srednjezrnat apnen~ev bre~okonglome-rat (Tab. 1, sl. 3), v zgornjem delu pa sred-njesiv, temnosiv in sivkasto~rn, mikriten in zrnat debeloplastnat apnenec.
Glinavec, laporovec, lapornat apnenec z daonelami ter vlo`ki tufa. ^etrta lito-stratigrafska enota je sestavljena iz sivka-sto~rnega in ko je preperel, temnoolivno-
grapo pod Kri`no Goro, osrednja Slovenija       45
sivega glinavca, laporovca, apnen~evega laporja in lapornega apnenca. Glinavec in la-porovec sta plo{~asta, laporni apnenec pa tankoplastnat in mikriten. V na{tetih lapor-natih kamninah se dobijo odtisi {koljk, ki pripadajo vrsti Daonella lommeli (Wis-sma n n ) (Tab. 1, sl. 4). Med opisanimi la-pornatimi kamninami se pojavljajo redke plo{~e rumenkastosivega drobnozrnatega dolomita in zelenkastega pasnatega tufa. Stratigrafska lega drobnozrnatega dolomita {e ni natan~no dolo~ena s fosili.
Masivni in plastnati tuf. Peto litostrati-grafsko enoto delimo v dva dela. V spodnjem delu je masiven zelenkast in rumenkast tuf, ki je nagnjen k hitremu preperevanju in se menjava z zrnatim tufskim pe{~enjakom. Tudi zgornji del te enote sestavlja tuf, ki pa je zelo kompakten ter jasno pasnat in plastnat (10–40 cm) (Tab. 1, sl. 5). Pasnatost kamnine nastopa zaradi razli~ne velikosti zrn. Menjavajo se pasovi temnozelenega pelitnega tufa ter bledozeleni precej svetlej{i pasovi psamitnega tufa.
Debelina obravnavane litostratigrafske enote zna{a od 25 do 30 metrov.
Plastnati apnenci in tuf. Najmlaj{a li-tostratigrafska enota ladinijskih plasti Sre-dni{ke grape sestoji iz razli~nih apnencev in tufov. V spodnjem delu obravnavane enote je debeloplastnat, srednjetemnosiv mikriten apnenec z vlo`kom pelitnega tufa in apnen-~evega konglomerata. Debelina tega apnenca je 5 metrov (Tab. 1, sl. 6). Navzgor sledi bledozelenkastosiv in rumenkastosiv, masiven tuf (5 metrov), najmlaj{o ladinijsko enoto pa zaklju~uje srednjetemnosiv, plastnat, mikriten in zrnat apnenec, ki ga je tudi okoli 5 metrov. Talninski apnenec in apnenec v krovnini sta lahko delno nadome{~ena s tu-fom iz srednjega dela najmlaj{e enote.
SKLEP
Na obmo~ju Kri`ne Gore in v njeni okolici, ki geotektonsko pripada zahodnemu po-dalj{ku Posavskih gub, so anizijske plasti zgrajene izklju~no iz dolomita, v sestavi la-dinijskega zaporedja pa se prepletajo razli~-ne sedimentne in vulkanske kamnine. Med sedimenti prevladujejo klastiti, vulkanske kamnine pa predstavljajo tufi.
Skladovnica precej ~istega dolomita, ki le`i konkordantno na skitskem temnosivem,
46
Matevž Demšar & Stevo Dozet
plo{~astem in plastnatem, drobnogomolja-stem apnencu s {koljkami Costatoria costata (Zenker) in diskordantno pod ladinijskimi plastmi s {koljko Daonella lommeli (Wis-s m a n n ) pripada aniziju. Sestavljajo jo sle-de~e {tiri litostratigrafske enote 1 – bazalni plo{~asti dolomit, 2 – plastnati dolomit, 3 – stromatolitni dolomit in 4 – masivni dolomit. Ladinijsko zaporedje sedimentnih in vulkanskih kamnin pri~enja z dolomitno bre~o. Nad bre~o prevladujejo piroklasti~ne kamnine z le~ami razli~nih karbonatnih kamnin. Celotna skladovnica sestoji iz {estih litostra-tigrafskih enot. Starost zaporedja vulkanskih in sedimentnih kamnin je dolo~ena s {koljko Daonella lommeli (Wissmann).
Na prehodu v karnijsko dobo se je dno {elfa dvignilo do te mere, da so bili dani pogoji za nastanek nove stabilne karbonatne platforme in cordevolskega apnenca, ki je bil pri kasni diagenezi spremenjen v dolomit.
Zahvala
Ministrstvu za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije in Geolo{kemu zavodu Slovenije se zahvaljujeva za financiranje si-stemati~nih in detajlnih geolo{kih raziskav na obmo~ju zahodnega podalj{ka Posavskih gub.
Tabla 1 – Plate 1
Plo{~asti in plastnati temnosivi apnenec vrhnjega dela skita
The platy and bedded dark grey limestone of the uppermost part of Scythian
Srednje svetlosivi plastnati stromatolitni anizijski dolomit The medium light grey bedded stromatolitic Anisian dolomite
Temnosivi debeloprodnati masivni ladinijski apnen~ev konglomerat The dark grey coarse-pebbled massive Ladinian limestone conglomerate
Lapornat apnenec s {koljko Daonella lommeli (Wissmann)
Marly limestone with the pelecypod Daonella lommeli (Wissmann)
Zelenkastosivi laminirani in pasnati ladinijski pelitni tuf The greenish grey laminated and banded Ladinian pelitic tuff
Vrhnje plasti temnosivega ladinijskega apnenca s tankimi vlo‘ki tufa in vlo‘kom apnen~evega konglomerata
The topmost beds of the dark grey Ladinian limestone with thin intercalations of tuff and an interbed of limestone conglomerate
1
2
3
4
a
6
Anizijske in ladinijske plasti v profilu nad Sredi{ko grapo pod Kri`no Goro, osrednja Slovenija       47
1
3
2
5
48
Matev` Dem{ar & Stevo Dozet
Anisian and Ladinian Beds in the Cross-Section above Srednik Valley at Kri`na Gora, Central Slovenia
Summary
In the Kri`na Gora area (Fig. 1) and its surroundings, belonging geotectonically to the western prolongation of the Sava Folds, the Anisian beds are built exclusively of dolomite, whereas in the Ladinian stratigrap-hic sequence various sedimentary and volcanic rocks interweave.
Among the Ladinian sediments clastic rocks prevail and volcanic rocks are represented exclusively by tuffs. The stack of pure dolomite, lying concordantly over the Scythian dark grey, platy and stratified fu-coid limestone (Pl. 1, fig. 1) with the pelecy-pod Costatoria costata (Zenker) and discordantly under the beds with the pelecypod Daonella lommeli (Pl. 1, fig. 4) belongs to Anisian. It is composed of the following four lithostratigraphic units: 1 – basal platy dolomite, 2 – bedded dolomite, 3 – stromatoli-tic dolomite (Pl. 1, fig. 2) and 4 – massive dolomite.
In the basal Anisian dolomite unit prevail platy laminated dolomites where laminae of micritic and microsparitic dolomite alternate. Beside stratification the bedded dolomite is according to up to the present data lacking of other structures and fossil remains. The massive dolomite is poor in sedimentary structures and fossils as well.
The beds of the Anisian dolomite show a low energy-index and they do not contain any fossils.
The Ladinian succession of sedimentary and volcanic rocks begins with a dolomite breccia. In the Ladinian stratigraphic sequence prevail pyroclastic rocks (Pl. 1, fig. 5), interrupted repeatedly by interlayers and lenses of various carbonate rocks (Pl. 1, fig. 6). The Ladinian stratigraphic sequence consists of six lithostratigraphic units.
Concordantly upon the Ladinian beds lies a light grey to white, coarse-grained, strongly porous dolomite belonging most probably to the Cordevolian dolomite.
If we exclude the stratification in the Ani-sian dolomite column sedimentary structures occur only in the horizon with stromatolites, dessication pores and intraformational
breccia showing an origin in a littoral environment on the vast and stable carbonate platform. At the end of the Anisian period under the influence of increased activity of epeirogenic forces the investigated area elevated. Local mainland being exposed to erosion originated. Locally eroded dolomite gave a material for origin of the basal Ladinian breccia. A large quantity of tuffs in the La-dinian stratigraphic sequence proves the volcanic activity in that period. Vivacious tectonic and volcanic activity enabled fast changes of sedimentary conditions and heterogeneous sedimentation. In the shelf area mostly a very fine volcanic material was accumulated and various tuffs originated.
At the end of the Ladinian period the sea-bottom elevated establishing quite well conditions for precipitation of various carbonate rocks and for origin of the Cordevolian carbonate platform.
REFERENCES
B u s e r , S. 1979: Tolma~ lista Celje L 33–67, Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1:100 000. – Geo-lo{ki zavod Slovenije, 72 p., Beograd.
D e m { a r, M. & D o z e t , S. 2002: Nekaj razvojev permskih plasti zahodno od [kofje Loke. – Geologija, 45/1, 189–200, Ljubljana.
Duhovnik, J. 1956: Pregled magmatskih in metamorfnih kamnin Slovenije. – Prvi jugosl. ge-ol. kongres, 1, 23–26 (Bled, 1954), Ljubljana.
Grad, K. & Ferjan~i~, L. 1974: Osnovna geolo{ka karta SFRJ, list Kranj 1:100 000. – Zvezni geolo{ki zavod, Beograd.
Grad, K. & Ferjan~i~, L. 1976: Tolma~ za list Kranj L 33–65. Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1:100 000. – Zvezni geolo{ki zavod, 70 pp., Beograd.
G r a d , K. & O g o r e l e c , B. 1980: Zgornje-permske, skitske in anizi~ne kamenine na `irov-skem ozemlju. – Geologija, 23/2, 189–220, Ljubljana.
Kossmat, F. 1898: Die Triasbildungen der Umgebung von Idria und Gereuth. – Verh. Geol. R.-A., 86–103, Wien.
Kossmat, F. 1903: Überschiebungen im Randgebiet des Leibacher Moores. – Comptes Ren-dus g. Congr. Géol. Intern. De Viennes, 509 pp., Wien.
Kossmat, F. 1910: Erläuterungen zur geologischen Karte de Öster.–Ungarn Monarchie. SW-Grupe, Nr. 91, Bischoflack und Idria, 104 pp., Wien.
R a k o v e c , I. 1946: Triadni vulkanizem na Slovenskem. Geografski vestnik, 18/1–4, 139-170, Ljubljana.