10. štev.
V Novem mestn 15. maja.
1886.
Dolenjske Novice.
Izhajajo 1. in 15. Tsacega meseca. Cena jim je za celo Kdor lĚeli kako oznanilo v„t)olenjake Novice" na-leto 1 gld,, za pol icta 50 kr. — Naročnino in dopise tisniti dati, plača za vsako vrsto z navadnimi irkami sprejema J. Krajec v Novem mestu.	8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr,^ trikrat 15 kr.
Kake dolžnosti imamo Dolenjci proti naši novi kmetiški áoli v Germu že zdaj?
Posrečilo se nam je Dolenjcem vendar enkrat limetisko solo zatlobiti. (jrad Germ, z 51 orali in TTSD" skupnega zemljišĚa — stavbnisča, vrta, njiv, seuožeti, pai«, lioste puSČe — in 4 orale 735D'' vinograda in ])ftŠe v Oerovrn pri Smoleni vasi, vse to je kupljeno. Kupiti se áe namerava, in kakor se od vseh strani sliši, kupiti se tudi mora, Ěe već oralov vinograda v trski gori pri Novomestu. Meseca oktobra t. 1. preseli se zdajšna deželna vino in sudjerejska šola iz Slapa pri Vipavi že v Germ. Z 1. novembrom se ima že v Grermu poduk pričeti. Nova kmetiška šola v Germu bo gotovo obi no kmetiška šola, ker sicer bi jej ne trebalo toliko njiv in senožeti. S samo strogo vino in sadjerejsko šolo, kakoršna je dozdaj na Slapu hila, pač ni vstreženo kranjski deželi v obče, in Dolenjski še posebej. Da bi se pa za Kranjsko kar dve kmetiŠke Soli osnovale, vino-sadjerejsko na Dolenjskem in sploSno kmetiško v Ljubljani — kakor nekateri sanjarijo — tega se pa ]tač ni nadjati. Odvei dobrega, in za naše razmere gotovo tudi nedosegljivega bi bilo to.
Zdaj nastane vprašanje, ali smo mi Dolcnjci že dovolj storili, da smo se po naših poslancih, deputacijah i. t. d. za kmetiško šolo na Dolenjskem toliko časa Itrepko potezali, dokler jo nismo dosegli ? Ali naj zdaj novo šolo že samo sebi prepustimo, ali ue potrebuje od nas Dolenjcev, bodisi kmetovalcev ali ne kmetovalcev, nikake podpore več? O nikakor ne! Še pred ko se kmetiSka šola v Germu prične, imamo Dolenjci že dosti in velikih dolžnosti do nje. Skusimo jih našteti. Ako hočemo, da bode dosegla naša nova kmetijska šola tisto korist za celo Kranjsko, in za Dolenjsko šeposebuo, katero od nje pričakujemo, skrbeti moremo že zdaj pred vsem na to, „da bode ona več ko le mogoče, in pravih učencev imela." Žali Bog! da je pri nas ne le najpriprostejai kmet, ampak tudi že v obČe bolj izobraženi večji kmetovalec, posestnik, kaj rad mnenja, da se umnega kmetijstva ni treba še
le v šolah in od „gospodov" ali „ŠkricoT" učiti, am|)ak da se lahko vsak kmetiški mladenič priuči kmetijstva v zadostni meri doma od očeta. „A kaj je potrebno da gre taut v kmetiŠko šolo? Doma naj pridno koplje, orje, sploh dela, in štedljiv ali šparoven naj bode, pa bo dober gospodar". Tako slišiš govoriti naše kmetovalce, manjše in veče, dosti prepogostokrat. In vendar tem« nikakor ni tako. Poklic človeštva je, da dosledno s svojim umom v vseh strokah včdno napreduje toraj tudi v kmetijstvu. Ako tu ali tam kmetovalec ne napreduje, zastane z& drugimi sosedi, in — slabo mu gre. Zakaj niso naša vina, sloveča? Zakaj inm naše žito tako nizko céno? Z«kaj pride vsak količkaj fin kmetiSki izdelek, n. pr. sir, vino i. t. d, k nam že \?. jituje dežele? Zakaj se noče naša domača živina tako céniti, kakor je drugod i. t. d. Zato, ker se pri nas še vedno tako gospodari, kakor se je pred stoletji. Drugod so pa med tem napredovali, učili so se več, boljši in cenejši pridelovati in izdelovati, za to vas pa zdaj tlačijo. Učili so se pa vse to v šolali, ne pa doma pri „stari navadi".
Naših izobražencev na Dolenjskem, posebno naše prečastite duhovščine, je skoraj dolžnost, manj ali celo čisto neizobražene kmetovalce na novo kmetiško šolo upozoriti in jih nagovarjati, da siliti, da dajo svoje sinove v njo. Dopovedati jim pa treba, da ne dajo tiste sinove v kmetiško šolo, katerih ae hočejo doma iznebiti, češ; „no naj pa gre v kmetiško šolo, če bode dobro dovršil, ho pa lahko kam t službo prišel, „Ne, ne! v kmetiško šolo morate poslati ravno tiste sinove, katert mislite doma na domu, na kmetiji obdržati, kajti drugače ne bo dosegla šola svojega namena. V Šolo na Slap poslalo se je, kakor za gotovo vémo, veČ dolenjskih fantov ; pa kaj je s to Dolenjski danes koristilo, ko so se skora vsi ti fantje na Hrvaško, Štajersko i. t. d. v službe podali ? — V kmetiško Šolo ni treba še posebno takih mladenčev pošiljati, kateri niti kme-tujočih staršev sinovi niso, ampak sinovi učitaljev, uradnikov i. t. d. Taki stikajo po dovršeni šoli le po — službah, ne redkokrat še celo žendarmerij-skih, finančne straže i. t. d. Kmetijska šola naj se
ima pa še najmanj za ^spokorišče" malo-pridiiiii iàntîiliiiov, ampak za izgojevalLšíe bodočih poštenih, marljivih, (štedljivili) Sparovnih kmetovalcev. Dolžnost naše dolenjske inteligence, posebno prečastite dnhovšíine je tako rekoč tudi to, da ona bolj priiirostejsim našim gospodarjem do-pové, da niso gospodje, kateri bodo na koietiški soli podučevali in gospodarili ; v kmetijstvu nevešči, posebno pa nepraktični „Škrici", ampak jaki kmetovalci, ako tudi sami ne kopljejo, ali drvarijo. Gospodarstvo na zdajšni vino-sadjerejaki šoli na Slapu se sploh hvali kakor izglćdno, ki donaĚa lep čisti dobiček. Tako bo gotovo tudi ono v Germu, dasiravno je zdaj jako zanemarjeno.
Da, za veliko število pravih učencev naše nove kmetiŠke sole v Germu, naj bi dolenjsko raz-umiiiStvo skrbelo že zdaj še v drugem obziru. Slabi, da jako slabi Časi so dandanes za Icmeto-valca. Denar je postal tako redek, da je groza. Že prav trden kmet toži, da komaj in komaj skupaj spravi denar da plaČa posle in delavce. In marsikateri lioljši gospodar bi dal zuabiti še prav rad svojega gospodarskega naslednika v kmetiSko šolo, ako — ako bi imel toliko denarja, da bi ga doma lahko z hlapcom nadomestil, vrhu tega pa Še v Šoli, ako tudi malo, za sina lahko plačeval. Kar eden ne zmore, zmore več njih skupaj. To velja tudi za ta sluČa;-j. NaSa kmetijska podružnica, naša, posebno mestna in trška obEinska zastopstva, uaSa prečastita duhovščina, sploli vsa naša dolenjska inteligenca naj bi na to delala, da bi se k 10 deželnim štipendijam, katere preidejo iz Slapa v Grm, še veČ druzih ustanovilo. Ustanovilo naj bi se na primer za vsak okraj po dve okrajni štipendiji, kakoršnili se je za štajersko vino-sadjerejflko šolo v Mariboru do 30 ustanovilo. Brez velikega števila Štipendij ni velicega števila učencev pričakovati, kajti to ni nikjer, pri nobeni kmetiski šoli slučajno, toraj tudi pri naši novi v Grmu ne bode.
Častita dolenjska inteligenca! Ne pustimo naše nove kmetiške Šole na cedilu, še pred ko se je pričela, ampak delajmo zanjo, da bode taka kakorŠno si želimo.
Kako ravnati s pozeblimi tertami.
(SpiBiU A. (iKuliti.)
Mraz nam je 8. t. m. po nekterih krajih terte zelo poškodoval in naše opravičeno upanje po tem, kakor je lepo kazalo, šlo je po vodi. Ker je bilo tertje že tolikanj odgnalo, bo žalibože kaj malo grozdja, in gledati moramo na to, da terte okrepčamo, da nam prihodnje leto obredijo; kajti po tej ujmi so dotične terte zbolele, in kakor moramo bolniku, bodisi človeku ali živini prav skrbno streči, da se pospeši zdravje, tako
tudi tertam. Opirajoč se na izskušnje pri hudem mrazu 16. aprila 1. 18(>'2. opazovati nam je pri ravnanji s tertami dvoje.
Pri tertah, pri kterih so glavna očesa čisto uničena, gledati je, da se redilne moči, shranjene v stranskih in spečih očesih, oživé in okrepé. To pa le ondaj dosežemo, ako zabranimo, da (sok) muzga ne izceja in da se le toliko novih mladih vzredi, kolikor jih treba za razvoj terte v prihodnjem letu.
Zarad tega naj se poškodovane mladike, vendar le, ko so že čisto suhe, z oatrim nožem ali škarjami pri reznicah (Ščapili) odrežejo, a pazi naj se, da se kako oko ne rani.
Ti z nova razvijajoči se pognatki prepustijo se lastnemu razvoju, dokler se ne opazi, se li kak grozdek prikaže od druzega očesa navzgor. Taki češuljki sicer dozorć, a le na pol ; kjer se pa noben grozdek ne pokaže, pustite naj se samo dve mladike, druge iia se izčesnejo, da se cela tertna moč v teli dveh strne.
Te nove mladike se ob kolu privežejo, ker se tako pospešuje rast, S])oduja pa se prikrajSa, ko doraste % metra. Na ta način postane močna in za prihodnjo rezanko pripravna.
Také mladike porast^) in v poletji o ugodnem vremenu plodna očesa vzredć.
Pri šparonih se suhe in na novo pognale mladike, da gre delo hitreje, iztrebijo in šparoni sami, ko že niso veČ muževni, odstranijo.
Pri tertah, pri kterih nektera oČesa se niso popolnoma zberstela, kakor se semtertja pri ti čni, Černi tični in kraljevini nahaja, se šparoni lahko pusté, ker se sme pričakovati, da bodo rodili. Razume se, da se morajo tudi pri teh mladike primerno privezati in pazno z njimi ravnati. — Zakasnenci omenjenih tert so mi leta ISTji. obilo in dobro obrodili. Seveda je bil mraz za 3 tedne poprej in vreme prav ugodno.
Ćul sem od mnogih strani, da ne bodo letos v poškodovanih nogradih veČ delali. To bi bilo nespametno. Ravno, ker gre za to, da se terte ohranijo in okrevajo, ne smemo nobenega navadnih del, niti druge kópi, niti vezanja opustiti.
Po strašni toČi 18. julija 1873, ko še skoraj sledu ni bilo o kaki rasti, dal sem koncem avgusta obtolčeno tersje odstraniti in nograde okopati ; debelo so se mi sogorniki smejali ter me potratnika imenovali. Premodri prerešetovalci imeli so v svojih vinogradih jedva 4—5 palcev dolge mladike in v spomladi nič rezank, v mojih vinogradih pa so bile 4—5 čevljev dolge, krepke mladike. Moji vinogradi bili so že leta 1874. zopet v redu, a drugi so se v 3—4 letih odah-nili, še le potem, ko so staro tersje iztrebili.
Toraj z dobro voljo na delo !
Dolenjska revščina in bremena,
I.
Da W Slovencem boljši iasi nastopili, o tem se trudijo domoljubni in učeni možje že skoro 60 let. Takih domoljubov pa je bilo pred 50, 40 in 30 leti le malo. Na čelu jim je stal slavni Bleiweis. Borili so se t prvi vrsti za svoje pošteno slovensko ime, za pravice slovenskega jezika. Ta borba je imela nekaj vapeha. Slovenskega je:sika si nasi nasprotniki ne upajo več zaničevati, in če bi Slovenci odločno vselej iu povsod terjali, da uradniki, župani in učitelji slovensko pišejo, izginila bi nemSčina iz vseli onih mest, kjer je treba ni. Poleg ponemčevanja je pa Slovence in Dolenjce od nekdaj trla in stiskala se revščina. Poneniče-vanja smo se nekoliko otresli, revščine pa se ne. Zavoljo tega moramo gledati, da se Slovenci opo-inoi't;mo Ěe v zadevi premoženja, kakor smo se gledé jezika in narodnosti že na svoje noge postavili, vsaj neknlijvo.
V Ljubliani živi domoljub slovenski, ki menda najbolje zasluži, d;i bi ga Slovenci na enak način spostovali, kakor so dr. Bleiweisa. Menimo g. dr. V OH n jaka, deželnega odbornika. Ni mesto tu, niti namen nas, naštevati njegove slovenske zasluge. Omeniti hočemo le to, da je ta blagi domoljub v ^ladnjih letih lotil se premišljevati, od kod izviraj« vzroki, zakaj kmetski stan propada. Spisal je o tem vprašanji že več jedenmtih spisitv. Kaj zanimiv in podučljiv sestavek je v „Letopisu" „Slovenske luatiee". V njem govori o splošni bedi ljudski po širokem svetu, po Avstriji, po Slovenskem, pa ti"di po Dolenjskem. Pripoveduje, kako in zakaj se delavcem po labrikah, rokodelcem slabo godi, zakaj propada kmetski stan itd. Med vzroki pripoveduje, da stiskujejo krnela dolgovi, davki, razne prislojbine, razkosanje zemljišč, dote, dedni deleži, stroški za sile, cerkve, obleko, zabavo, botriuje, svatbe, kj;jige, časopise, pijačo. Da pokrije vse te ogromne stroške, ima kmet premalo dohodkov, ko za svoje pridelke toliko ne skupi. Kadi tega raste revščina od dné do dnii, od leta do leta. Kako ])a temu uboštvu v okom priti, o tem so premišljevali in premišljujejo modri ljudje, in napisali so cele knjige raznih nasvetov. A!i niso še uganili in ga menda ne bodo pravega pomoČka! Iz prelepega spisa g. dr, Vošujaka hočemo mi bralcem „Dol, Novic" povedati to, kar on sam po svojem obširnem spisu pripoveduje o dolenjskih razmerah. Leta 1883. so došli z Dolenjskega na vprašanja deželnega odbora razni odgovori o stanji kmetijstva. — Iz Črnomlja se ja poročalo : „Kmetstvo je v najslabšem stanu. Gospodarji preseljujejo se v Ameriko. Le v zadnjih dveli letih (1881, 1882) je 2000 Belokranj-cev odplulo čez moije. Zemljišča se pod ceno pro-
dajajo, večjidel jih kupujejo upniki sami in priliko jih razkosavajo".
Iz Smiliela (iz katerega? ni poredano) se glasi poročilo : „Kmet ima pri svojem trudu le slabo hrano in vmes tudi strada, ima slabo obleko, da po zimi prezeba, posteljne oprave pa manjka skoro pri vsaki liiši". — Iz Hinj se je pisalo: „Skoraj polovica kmetov nima svoje, ampak le rejno živino". Iz Cerkelj pa: „Večinoma gre vse rakovo pot, samo ljudstvo se dobro množi. Novih koč je obilno, in to je kmetu v veliko škodo". — Iz Smarjete se je pisalo: Veliko hiš je, ki celo leto kruha ne pečejo. Govejo živino imajo mnogi le v „činžah". Na majhne parcele ujiv ali kohisekov stavijo nove hišice, da se nezmerno množijo družine, ki nimajo od česa živeti ". F'nako žalostno se glasi veČ druzih poročil.
Na Dolenjskem iu sploli v vinorodnih deželah so zlasti vinogradi v drobne kose razdeljeni, da merijo posamezne parcele le do 100 in 200 kvadratnih metrov. Ce taka parcela spada h kaki kmetiji, dobro, potem se lastniku ni treba zanašati le na trgatev. Ako ])a napravijo, kar postaja Čim dalje navadneje, iz vsakega vinskega In-amiČa ali hleva stanovanje, in ako lastnik nima druge zemlje, nego svoj vinogradič, potim nastane v neugodnih letinah, in teh je po največ, silna beda in prava lakota. Ako je n. pr. (kar poroča okrajno glavarstvo iz Krškega) v eni vasi, v kateri je bilo po urbarijalnili knjigaii pred 200 leti četvero celih kmetij, zdaj 60 lastnikov, potem se ni čuditi, da večina nima vprežne in sploh nobene živine. Le v šmiheljski iari pri liudollovem se je postavilo v poslednjili desetih letih 55 kajž in s tem se je pridobilo 55 novih družin, katere so skoraj /se beraške. Kupujejo se pa take parcele in postavljajo ce na njih koče po največ iz dot in dednih deležev, kateri so torej eden glavnih vzrokov, da propada kmetski stan. Na drugem mestu govori zopet knjiga: „Sploh se o])azuje, da čim bolj se razkosava zemlja, tem manjša živina se redi pri hiši. Veliki kmet ima konje in vole, krave in prašiče; pri manji, toda še precej obširni zemlji opušča uajprej konje. Z vsakim kosom zemlje manj ima tudi manj živine, le še enega vola, kateremu kravo pripreza ; potem le še krave, s katerimi vozari. Na še manjšem posestvu redi le še po eno kravo in kako telico, na pritlikovem gospodarstvu stopi na mesto krave koza in končno, kjer še za kozo ni krme, ostane le še — hišni zajec".
Nov nasvet, kako pomagati Dolenjcem.
(Konec.)
Moda ali Šega je čudna stvar. Ùovek ima v ve-likej meri to lastnost, da rad posnema to, kar je drugje videl. To lastnost opazujemo posebno pri
navadnem ali na malo izobraženem prebivalstvu. Dokaz temu je prikazen, da se je v dveh desetletjih na Kranjskem, na kmetih naž kmečki stan kar predrugačil. Zaíel se je dru-gafie nositi in oblaSiti — začel je gospodo posnemati; v no3i, v jedi in pijači. Le oglejmo si odraslo mladež — obojega spola — ob nedeljah, ako od daleč mladeniča ali dekleta zagiedaS — meniS — da je gospod ali „frajlica" ; ravno takov kroj nekako ima njih obleka, iz ravno tacega siiova je obleka narejena kakor gosposka. — Ustopimo zjutraj v navadno kmečko biSo. Namesto dobrih in mastnih žganjcev vidiš čašo kave na mizi. Tedaj ravno ista jed — kakor pri gospodi. Že skoraj vsaka dekla ali hlapec bi rada pila zjutraj kavo — ono žlohudro, ki ima tako malo redilnih snovi v sebi. — Potem naj pa celo do-poludne pridno in težko dela! Ni Čuda, daje tako kosilo možem premalo, in ker ga je žgaujcev sram, — pa za „frakeljček" zagrabi; ž njim si hoče želodec umiriti in moč dobiti. — Kakor v tej reči gospodo posnemajo, tako jo tudi v pijači — pri pivu.
Ker je nekoliko let aem vinska trta na Kranjskem slabo rodila, pa so iiaái krčmarji posegli po tujih, dostikrat ponarejenih vinih. Ni čuda, da se je gospoda skoraj popolnoma od vina do piva nagnila. Krčmarji pa so tudi kmalu sprevideli, da gospoda ne daje pravega dobička; marveč le priprosto ljudstvo, ki izpije vsako mešanico, ves zadnji ostanek, zadnjo kapljico še tako slabega piva, plača pa ravno tako pošteno — kakor gospoda — ne da bi godrnjalo. To so porabili popolnoma za svoj žep. Začeli so pivo kmečkemu stanu ponujati. Aioravno jim od začetka nikakor ni dišalo — vendar — ker nova stvar vleČe, ker so ga videli pri gospodi piti, — moralo je dobro biti — poprijel! BO se ga ljudje. Iz tega sledi, da se dandanes na Kranjskem, smelo trdim, piva kakor vina iztoéi in popljr. (Letos se bode morebiti na boljše obrnilo). Da, ako bi kmečki stan od te pijače kake koristi imel, naj jo pije, pa vsaj se vé, na kakšen goljuliv način dandanes pivovarji s strupenimi rastlinami močno pivo izdelujejo, samo, da je za njih ceneje in da morejo krčmarjem več dobička dajati, da ga ti raji prodajajo.
Na deželi — v majhnih mestih, trgih in vaseh na Kranjskem — pripeti se največkrat, da imajo krčmaiji slabo pivo. Kakor nimajo naŠi pivci nikjer prave mere, tako jo tudi pri pivu nimajo. Toliko časa ga „sekajo", dokler denar imajo.
Tako pitje gre na račun domačega pridelka. Samo ob sebi se ume, da krčmar manj vina iztoči, da mu ni dosti na tem, da bi ga več iirodal ; da le dosta pive proda. Ta mu daje lep dobiček in nima nobenih sitnosti s kupovanjem — kajti postavi
mu ga pivovar v hišo, ni treba ni sodov, ne nobenih sitnosti — samo, da ga plača.
Začelo je torej pivo na Kranjskem domačemu vinu zelo škodo delati. Temu se je treba odločno v bran postaviti, posebno zaradi tega, ker tuja vina niso dosta boljša. Treba je radi tega prodajo tujih pijač omejiti, ker so občiiftmu zdravju v kvar. V dosegu tega namena kaže nam naravni razum, da se napravi na Kranjskem deželna naklada na pivo. / njo moremo sredstva dobiti, da se naSe sedanje slabe ceste na Dolenjskem popravijo, zboljšajo in v prihodnjo prav dobro vzdržavati morejo. Ako je to doseženo, dobila je Dolenjska pot do večjega prometa — ž njo more se vinska kupčija z dolenjskimi vini pomnožiti in v ceni povišati. Kakor bode naše dolenjsko prebivalstvo sprevidelo, da dobi njih letni pridelek — vino — ceno, in da ga je lahko prodati —povzdignila bode se v hipu dosedaj zanemarjena vinoreja in kletarstvo; vinorejska šola postala bi takoj največji blagoslov za vso vinorodno Dolenjsko.
Deželna priklada na pivo ni nova misel. To že nameravajo nekoliko let, le pravi čas, zdi se jim — ni še prišel. Jaz pa menim, pravi čas je tu. Le vprašanje je, če bodo pa tudi za naj potreb nišo stvar hoteli uporabljevati denar, ki ga jim bode nova deželna naklada donaŠala. Da bi jjri tem ne hoteli na Dolenjsko pozabiti, iu da ne bi Dolenjsko samo z obljubami tolažili — marveč v resnici kaj koristnega in potrebnega učinili.
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu?
Državni zbor je zopet začel svoje delovanje 5. t. m. Obravnavajo se Jako važne reči, »lasti tudi kar se tiče kmetijstva. Brž početkom so govorili o nekej prošnji iz Češkega, naj se vendar omeji prosta ženitev tacih, ki nič nimajo. Vi kmetje paČ dobro veste, da vam dela veliko škodo, ako se ženi vsak iiemanič; hlapcev in dekel dobite težko za drag denar, njih otroke morate pa rediti. Zato bodete pač prav dali našemu vrlemu poslancu Klunu, da se je pri tej priliki prav možato potegnil za vas, ter zahteval, naj dela vlada na to, da se prosta ženitev omeji v deželah, ki je ne marajo. — Obravnava se tudi postava, kako se bode kmetom odpisal davek pri škodi, ki jo delajo vremenske nezgode. Tudi tu sta se oglasila za besedo dva slovenska poslanca VoŠnjak in Pfeifer.
Naša Avstrija je razdeljena na dvoje : Ma-žarji imajo svoje ministre v Pesti, mi pa na Dunaju, vladarja presvitlega cesarja, vojsko in nektere druge reči imamo pa dkupno. Zarad skupnih reči
je med obema polovicama posebna pogodba, ki traja le deset let. Ravno letos jo bode treba ponoviti. Obravnavanje o tem se je v državnem zboru že začelo. V prihodnjih listih bomo o tem gotovo še rekli marsikatero.
Poštne hranilnice pri nas jako dobro napredujejo. Hvala Bogu, da je tako; kaže se, da vsaj nekteri znajo „šparati". Tudi mi jih priporočamo iz celega srca našim bralcem. Ako imaš odvei 50 kr. — le na bližnjo pošto z njimi v hranilnico! Ako tako delaš, videl bodeš kmalu, da tvoj trud ni zastonj ! Delavci, hlapci, dekle vi tega ne pozabite!
Nadvojvoda AlbrBht potuje po Bosni in Her-ce.govini. Govori se, da gre tje doli letos tudi na§ presvitli cesar.
Po Istri in v Trstu nas Slovenes zatirajo, kolikor morejo. V Kopru na priliko sodnija ni hotela sprejeti slovanskega dopisa. Minister je vendar ukazal, da mora sprejemati take dopise. Le tir-jajmo, pa bomo prejeli.
Na Ogerskem se v državnem zboru pogovarjajo o domoliranskej postavi ali o postavi o imej vojski, ktero je že sprejel naš državni zbor na Dunaju.
Kaj je novega po širokem svetu?
Med Prusijo in Rimom se je sklenil mir. 13 let se je bojevalo nemSko cesarstvo zoper katoliško cerkev; sedaj je apre,videl mogočni minister Bismark, da je mir vendar Ijoljsi kakor vojska.
Na Laškem bodo nove volitve. Verni, cerkvi vdani katoličani se jih ne bodo vdeleževali, ker so papež rekli, da naj tega ne storé. Pa res, kako bi mogli verni katoličani poslati svoje poslance v Rim, ki je po krivici ugrabljen papežu?
V Londonu se razpravlja postava, ki ima povrniti ubogim katoliškim Ircem nekaj starih pravic. Upati je, da bode zmagal zagovornik te postave, minister (lladeston.
Na ápanjskem je zmagala vlada pri volitvah, Kraljica Kristina, naša princesinja, bode imela sedaj vendar bolj mirne ure.
Tudi na Srbskem so se izvršile volitve, kakor je želela vlada.
Na Grškem se še veduo kuha. Grki bi se najraje bili s Turkom, ako bi vedeli, da bodo zmagali. Velevlasti so jim ukazale, da naj orožje odlože, ali ti se kujajo. Oblasti so torej rekle, da ne pusté nobene grške barke iz doma, nobene domu. — To jih bode morda izpostilo. Vendar pa je mogoče, da bomo v kratkem sliSali, kako doli Grk strelja Turka, Turk pa Grka !
Gospodarske stvari. Poduk našemu kmetu.
Ne izročaj sinu ali hčeri zadolženega gospodarstva. Prvi vzrok, da se marsi-
kateremu kmetu trda godi, da je morebiti že na boben prišel, bili so njegovi starisi, ki so mu izročili zadolženo zemljišče. Ako ooČeš svojega sina v velike stiske in zadrege spraviti, ako želiš kmetijstvu napredek, izuči svojega sina najprvo dobro v umnem kmetovanji; potem pa ne ceni svojega zemljišča, kedar ga otroku Izročaš, previsoko, in ne nakladaj nanj prevelikih bremćn. Zemljišča dandanes nimajo veČ tako velike vrednosti, in sicer zato ne, ker so davki visoki, delavci dragi, a pridelki dober kup. Če imaš majhno gospodarstvo, izroČuj ga sinu kolikor moči brez bremćn, zvlasti mu velikih dot za druge otroke ne nakladaj. —■ Bratje in sestre brž odrastd in hočejo imeti svojo doto. Kje naj je dedič vzame? Iz hranilnice dobi le malo, in že to po mnogih stroških in mnogem trudu; ali naj gré odrtnikov prosit? če že moraš storiti kaj za druge nepreskrbljene otroke, obloži ga s tem, da ima dajati temu ali onemu vžitek v naturi, to je toliko in toliko žita ali druzih pridelkov, kajti mnogo lajše je kmetu plačevati s pridelki, katerih mu je itak težko dobro prodati, kakor z denarjem. Se vé, to se ravna po različnih okoliščinah ; vsak na? svet ni za vsak čas primeren. Ali jedno stvar naj si vsak kmet dobro zapomni, in ta je: Le na nezadolženem gospodarstvu je moči marljivomu kmetu se vzdržati, in le nez a dolžen o zemljišče donaša nekaj dobička, ako ga obdeluješ s svojimi močmi, to je z otroci, katerih ti ni treba plačevati. To so skušnje mnogih let, ki ao se pri marsikatenh gospodarstvih jasno dokazale.
Obdeluj le toliko polja, koliko r ga leliko dobro obdeluješ! Na to pravilo umnega gospodarstva se zeld rado pozabi. Marsikateri kmet želi imeti mnogo njiv in bi rad pridelal vsega obilo. Po nekoliko ima sicer prav, zvlasti ako ima gnoja, živine in družine dovolj in ako mu je moči delavcev po ceni dobivati. Vseh teh p )gojev pri manjših kmetovalcih navadno ni, zat(i mu tudi ne svetujemo, da bi veČino svojega zemljišča v polje spreobrnil. Naj ima rajše veČ dobrih travnikov in senožeti in naj se rajŠe peČa z živinorejo, kajti slabo obdelana, premalo pognojena njiva ne donaša zaželjenega dobička. Sploh pri nas dandanes travnik boljše plača trud, kakor njiva. Ako imas toliko polja, travnikov in senožeti, da poleg svojih otrok še mnogo poslov in najetih delavcev potrebuješ, svetujemo ti, daj nekoliko obilega zemljišča v najem. To naj stori vsak gospodar, kateremu za primerno plačilo dobrih poslov dobiti ni moČi, in kateremu se nasprotno zanesljivi najemniki ponujajo. Posli in delavci opravljajo jim naročeno delo navadno bolj površno, zvlasti če jim gospodar ni vedno za hrbtom. Zato utegne kmet boljše izhajati, če dsi toliko zemljišča, ko-
likor ga sam s svojimi otroci obdelovati uk more, rajše T najem pridnim, poštenim najemnikom, katerim z Teřjim veseljem delajo, ker se za-se trudijo.
Pi£e se nam:
Iz Temenske občine pri Litiji. — Vi.e drBgo leto „Dol. Novice" izhajate, in vendar iz TemeniSke občine nié noveja ne prinesete, zakaj to? Morebiti zato, ker je premalo naročnikov, da bi „Dol. Nov." brali in kaj v njih naznanili. Sicer je kaj veselega takó malo, žalostnega pa vsigdar dovolj. Zatoraj tudi jaz, ki te vrstice pišem, naznanim le neki žalosten dogodek.
Dné 26. apriia t. I. zvečer eo se fantje iz bližnje okolice žugajoči eden drugemu za tepež pripravljali; kar pa že ni tepcž, ker je eden teh fantov tako hndo razrezan in vselfin, da BO mu zdravnik rane šivati in da jo imela C. kr. gosposka Zatiska opraviti. Bog bo li mogel pužko ëe kedej sukati, je namreč vojak. Ne morem zfimolfati, da ne bi zapisal par besedi o fantih naSe okolice, zdaj jim pri tepežu ne zadostuje več palica, ampak mora biti nož, sekira, vejnik, pa tudi pužka Se ni preveS. Žali Bog, to je keržanaka ljubezen eden proti drugim, ta ljubezen pelje po naj bližnji poti k porotni sodbi, in k velikim boleiinam in uboštvu. Takih žalostnih dogodkov bi zamogel še več naznaniti, da pa ne vžalim naših čaatitih bralcev, končam. Pa še to naj omenim, kar berem na 9. Stev. „Dol. Novic" iz Podružnico Kranjske gore 25. aprila t. 1, Temu Častitemu pisalcu se čudno in neverjetno zdi, kako se dote obljubu-jejo , ako ni tiati, ki obljubi, zmožen plačati ; potera kako hiše rastejo kakor gobe, in kako bi bii tisti, ki se na prosto ženijo, kmetom na Škodo! Meni se pa častiti pisalec Čuden zdi; zatorej dostavek vredništva govori prav po mojem mnenju.
Domače vesti.
(Presvitli cosar) so darovali požarni hrambi v ViSnji gori 80 gld.
(Notar T Zatičini) je postal g. Plan-tan, rojen NovoraeSčan, ki je zdaj na Dunaji. Namesto umrlega notarja Po to čn i k a oskrbuje notarijatska pisanja v Trebnjem in Žužemberku g. dr. Poznik iz Novega mesta,
(Imenovan) je za zemljiškega knjigovodjo v Metliki g. Crče k iz Ljubljane; goap. Samsa je šal iz Metlike v Kamnik.
(Mraz) je v noči od 7. do 8. maja veliko škodoval vinogradom okoli Kostanjevice, Čateža pri Brežicah, nekoliko tudi okoli Krškega in Novega mesta.
(Častite bralce) „Dolenj. Nov." opozo-rujemo, da blagovolijo prvi članek današnjega lieta brati, ker je za Dolenjsko važen.
(Iz Kadovice) se nam piŠe: V saboto je mraz po naših vinogradih mnogo Škode napravil. Po nižinah izgleda trtje, kakor da bi bilo požgano. Po višinah ni toliko škode. Enaka nesreča je zadela tudi eosedne vinske gore; Vi-došiče, Drašiče, Vivodino i. t. d. — Žalostno.
(Občni zbor kmetijske družbe Kranjske) bode 26. dné maja t dvorani mestne hiše v Ljubljani.
(Slana mraz) je poparila sadeže po vsem Slovenskem. Kako veliko škodo je napravila po vaših vinogradih veste vi Delenjci le predobro. Ali še hnje je drugod. V Bosni je pal sneg. Na Poljskem in Kuskem ga imajo toliko, da je kakor v hudi zimi. Vbogi ljudje!
(V Kolpo) je pal letos spomladi M. Spudič iz Keštovcev. Vrli B. Culik iz liadovič ga je rešil gotove smrti. Deželna vlada mu je dala zato 26 gld. 25. kr. nagrade.
(Med pogane) je šlo to leto 206 novih misijonarjev. Tako dela naSa cerkev. Največ je med njimi Francozov — 130.
(„Kruh nebeški") je znana knjiga, zlasti častilcem sv. R. Telesa. Cena te od vis. Č. g. župnika Zupančiča spisane knjige kaže pač dovolj vže to, ker je sedaj zagledala uže tretji natis. Namen jej je pred veem počeščevaiije sv. ReŠnjega Telesa; vendar pa je vrejena tako, da je popolna molitvena knjiga za vaacega kristijana. Izdala je ta tretji natia „Vincencijeva družba v Ljubljani". Priporočamo jo torej prav toplo našim čitateljem zarad lepe vsebine — in pa se posebej zarad dobrega namena, kajti čisti dobiček pride v podporo dobrodelnemu ,Yin-cencijevemu družtvu." Cena je knjigi v kato-liŠkej bukvami v Ljubljani vezanej v pol uunju 70 kr,, v usnju 90 kr., v usnju z zlatim ob-rezkom 1 gld, 20 kr.
Kleinmeyrova tiskarna v Ljubljani je izdala knjižico, ki nas je neizrečeno razveselila — ker je na Slovenskem prva v tej stroki, „Umno ribarstvo" spisat Ivan Franke. G, pisatelj nam rise ob kratkem (knjižica ima samo 50 strani) v lepej slovenščini, kako se ribe umetno izrejajo. Piše sam v predgovori: V angležkem, francoskem, nemškem jeziku je spisano dobrih knjig, o ribarskeni gospodarstvu. Malokteri naših ribar-jev pa se mora poučiti iz neslovenskih knjig, zato bode morda marsikomu došla ta knjižica, v kterej so razložene najvažniše vednosti, potrebne umnemu ribarju. — Mi le pristavimo: Sezite po knjigi, in ravnajte se po njej kteri morete, in marsikak stotak bode prišel v deželo za okusne ribe! Kavno tu je izàla knjiga Zla-
torog, ktero je spisal po siovenakej pravljici iieinški R. Baumbah. Preetava je Jako lepa, bere se kakor bi bila početkoma slovensko pisana. Zvutianja oprava knjige je res krasna. Poslovenil je pravljico g. Anton Fantek.
Omenimo ěe tretje knjige, ki je v tej založbi zagledala zadnji čas beli dan, ki je sicer nemSka, a tiSe se naše ožje domovine, ter se zove ,Die landwirtschaMichen Gesetze nnd Ver-ordnungen des IlerzogtliumB Krain." Postave in ukazi dežele Kranjske, ki se tičejo kmetijstva. Gospod profesor Linhart je dodal razlago in opombe. Priporočamo tudi to koristno knjigo Veščim nemďkega jezika, kojim je mar napredek iiaSega kmetijstva, ali prepričani smo, da bi knjiga veliko bolj dosegala svoj namen, ako bi bila slovenska. Opomnimo pa nanjo še prav posebno naše čč, gg. učitelje.
Razne vesti.
*	(Nonavadcn krčmar.)V noki krĆmi sedijo pivei in ae pogovarjajo, pa eden grje govori ko driigi zamÈevaje božje reći. To sliši kromar, posten kristjau, stopi k zidu, sname s stene razpelo (kruciliks) in ga hoče ven nesti, Bogakletaiki omolknejo, iu eden izmed njih vpraša krčmarja, «akaj to? Krćiiiar mu pa odgovori: „Ke spodobi se ue, da vas Ta sliši." — Osiip-njeni spraznejo kozarce in se osramotcni splazijo iz gostivniue.
*	(Dolenjsko vino v starih časih že inienitno). Več tako dobrib letin, kakor je bila lanska, bodo pripomoglo, da bode dolenjsko vino zopet tako »Lavno, kakor je biio v Btarib ćasih. Dimitt pripoveduje v svoji zgodovini po Vaivazorj« sledeću: Leta 1575 so sklenili kranjski deželni stanovi (zdaj deželni abor), naj bi se «a Kranjsko,nastavi I kletar (Kcllermoister), kakor ga je imela Štajerska. Priporočali st) m to službo nekega Pranea pl. Saj or-j a iz Soteske. Dali so mu 100 gl, plače. (To je bila takrat že lepa plača). Njegova naloga je bila vina preiskovati in jim cene določevati. Ta je menda pripomogel, da se je začelo v Ljnbljani točiti tudi dolenjsko vino, kateremu so po nemško takrat rekli j.Marcliwein", to je vino iz marke. Dolenjska stran Se je v starih časih namreč zvata „slovenska marka". Točil je v Iji\ibljani to vino imeniten krčmar in mestni fivetovalee Kunipcrger v neki hiši na starem trgn «raven vodnjaka, prodajal v jiosodah po 4 solde. Poprej so pa v Ljnbljani le vipavsko in laško vino tonili. To so opustili radi tega, ker je bila benefika Vojska trte iikončala ])o Furlanskem iu v istri. Zdaj je pa dolenjsko vino prišlo splob v veljavo in je na zadnje slovelo kot najboljše namizno vino.
*	(Skopa žena.) Na Knskem umrla je stara Židinja (judinja), ki je bila brez mere skopa. Pred 30 leti jej je mož umrl, po kterem je podedovala 35.000 fnbljev, ktere je na visoke obresti dajala. S skopostjo in odernštvom naraslo se je njeno imetje na 2 milijona rabljev, to je blizo tri in pol milijone goldinarjev, Pri vsej bogatiji pa je razcapana hodila in samo ob kinhn iu čebulji živela. — Lo za priboljšek kupila si
mesa, toda le zaostalo in smrdljivo, da je bilo ce-®oje. — Trdijo, da je vžitck spridenega mesa tudi
vzrok njene smrti. — Vse njene vrodnostoe papirje, dolžne pisma i. t, d. imela je vedno pri sebi pod njeno strgauo jopo, — Skoro vse mesto bilo jej je doliSnik, in polagoma priivojila si je 150 hiš.
*(Loterija zapeljiva vesa!) Nentuao je, v loterijo staviti. Loterija se je v naSem cesarstva vpeljala 1751, 1., je tedaj 118 let stara — res velika starost — al sramotna starost! Loterijske skrivnosti so: 1. zaleti ambo (dvojko). 90 številk, ki jih ima navadna loterija, se more 4005krat sestaviti po dve številki. Ker pri vsaki loteriji 5 številk na dan pride in je med temi b številkami 10 taeih dvojk, tedaj je eeló celó malo upanja, da kdo ambo zadene, ker med 400kratoim sreČkanjeni so more le ena amba zadeti. Kako pa je pri terni (trojki) ? Pri 90 številkab je ] 1,148 tern. Ker je med 5 številkami vsake loterije 10 tern, tedaj ae more med ll,784kraimra sreč-kaujem komaj ena terna zadeti. Med 90 številkami pa je 2,555,190 kvatčrn in 43,9-49.2(î8 kviatera — po takem vsak labko sodi, da ni akor uič upanja, da bo ravno njegova kvatèrna ali kvintťirna potegneua. — Potem je pa se drnzih taeih „pravic", ki jih ima loterija, da ljudje nosijo denar v loterijo, pane vidijo dobitka. Veliko railjonov gold, znosijo ljudje v loterijo čez leto in dan, in vsali vé, da veiSina ljudi, ki v loterijo stavijo, so ljudje revnišega stamí, ki krvavo krajisarje potrebujejo, ali namesto da bi ga nesli v hranilnico, ga neaó v loterijo. To so tedaj krvavi žulji, ki jib ljudjé loteriji žrtvujejo.
V mesecu aprilu v Novomesto vraiiu]i)fia se pisma:
MLoliael Soa, Weisskirchen — .íobaan Gramar, Graz — Mathias Matzollo, Fiirstenleld — .lobann Longar, Laibach — Maria ŤírctiČ, Laibaeh — Franc Masajodeo, Laibaoh — Anton Asredkar, Penzberg, recom, — Johanna Robas, MUttling — lima ŠuštersiČ, Laibatdi — Anna Kainer, Laibaeh — Irma Gossak, Graz — Josef Pamsak, Cilli — Maria Baasler, Ljubljani — Franz Murgelj, Kamnik — Marija Plut, Clinton Co. Jova N, Amerika — N. N., župan 3emiČ-u — Jobanti Goršbe, S, llalstct St. Cliiago lllimis, (N, Amerika) Constantin Damjos, Lugek — Martin Stanisa, Lions Clinton Coieva (N. Amerika, recom.
Oarovi za prsnovljenje frančiškanske carkv« v Rudolfovem:
(Dulje in konev.)	gld.
Častiti goepdđ Jj,'. Kiju&evâak..........5.—
» fl 'Ig Vr. zopût..........3.—
„ V- Hub ............5.. Al. I>..............5.-
Notmenovaiia................2.—
Hpoât. A.na, SUniSa, .............L—
H tom jonjamo priobSerati imena fantitili daroralcsT, ktorim klitamo aeffini: „Bog porom: I" —
P. Hugolin Sattner.
Smeânice.
Kdo je na dobičku pri pravdah? „No jenjam, ćc bi mogel tudi zadnji krajcar zapravdati" razsaja sosed na desni. „Ne nebata, èe bi mogel tudi bajto zastaviti, da bom dohtarja plačeval" — se dére sosed na levi. Dohtar pa se na tihem smeja in pridno
82 strftTi.
DOLENJSKE NOVICE.
štev. 10.
—	kravo molze „ťefl: kdor v pravdo sili, temu ae denar ne Bmilî!"
Navada železna sraj(;a. Boloik: Tri leta mi že ofii nagajajo. Povsod že pomoči išćeru, pa povsod 7aHtouj. Morebiti mi Vi gcspod veste kaj svetovati, eaj re bo Vai^a «koda, — Dohtar: Kakor na Vašim obrazu berem, ga preveè pijete; zato so oČi Čedalje huje. Ako ne pustite vina, bote na zadnje še oslepeli. Prvo je tedaj, da prevdaiite: ali bo bote vinu odpovedali ali pa očćm. Eno mora bili. Pomislite. kaj Vam je ljubše; čez en teden pa spet pridite; potem se le se bova pogovorila, kaj bo dalje storiti.
—	Dohtar: No, prijatelj, kaj ste sklenili? — Bolnik: Gospod! na vse kraje sem premišljeval. — Dohtar: In kaj mislite storiti? — Bolnik: Da bom vendarle
—	pri vinu ostal. Videl seui že zadosti ua tem norčavem svelu, pil ga pa še vho premalo. „Nov."
Loterijske srečke. Bradée 1. maja	IR 6 27 90
Trti 8. maja	27 79 51 84 12
Svarilo.
Ker ae pa<l mw.tfin ioienot» iil-riilni Btrojl (uiaŇtne) twd> Hlalirjřir kot moji, ud lufcnJAnJvKn aroiita prndnjnju, «▼«rim trdaj vBakcK« laatlt^r« kiipva oiT trtcii preTS-
Tltt pVtttl«.
Šivalni stroji.
Ei
Najboljši Howe-, Sinyer iu Cirkular šivalni stroji z Ô letnim poroštvom {garancijo) prodaja od 40 gl- naprej.
Ita It« moji iivulni Ktroji ponebus ilobri. znaj« tinti í^aKtíti kiipri [iťicall. liïltri jib i^o m^ W IS Ut rabijo. ^__
w
■eo
âivalni stroji.
A
J. OGOREUTZ,
V Novem incstu. Federn Matrazen
[2-5]
Tndi prodaja od 7 do 8 gld. leseno Federn Matraze od giv. e. k. priv. tovarne iz Dunaja, katere drage „Drat Matratzen" popolnoma nadomcstujejo.
Federn Matrazen
UdgoTunii urudiitlf, iKilajatul) m imluinik J. Krnjuv.
Podpirani p. n. občinstvu najuljudncje naznanja, da je na glavnetu trgu v Novem mestu v hifii g. Durlnija otvoril delavnico 2a vsakoverstna dela, spadajoča v stroko
urarstva.
Nco{|!;ibiio potrebeu pomoćeli za svinjorejo Mr. Tettey-eva
Popravljanje ur izvrševalo se bode vedno točno, vestno in po prav niiki ceni ter z jamstvom.
Tndi se dobivajo pri njem vsakovrstne uro po najnižji cetii.
Na obilno naročbo priporočajoč se posebno vlsokočastiti duhovščini.
Spoštovanjem
[42-1)	Alojzij Uajec.
Eisla Bu n tirja oia
odstrani gotovo vsa kurja očesa, bradavice, žulje in
vse nepravilne kožne snovi, in to brez bolečine in nevarnosti. — Cena steklenici 85 kr. — Dobiva se pri
Dom. Kizssoli-ju, [la-si
v lekarni pri „Aageljn" v Novem mestu.
m- €¥#t
po dr. M. lírankovič-u. — Cena 50 kr. Dobiva so pri DominilC Kiz^Oli-ju lekarju pri „ Angelju" v Novem mestu.	1-20-3]
Izvrstna, po mnogoterih izkustvih utrjena, z najlepâim v&pehom rabljena štupa za vsakojake svinjske bolezni in najboljši pomogljej proti kugi. — Dobiva se j)a v zavitkih (paketih) po 12 in 3H kr.
Fabrikacija in glavna zaloga pri lekarju
Dom. Hizzoli-ju v Novomest«.
Pravo to zdravilno «tupo ima tudi v Gradcu Alojzij Assmann — v Mariboru M. Hcrdajs in v Krškem Friderik Bomehes.	U«-:^]

V. H. ROHRMANN,
naslednik JOS. STUZELBE v IJubljani kupuje v vsaki množini po najvišji ceni: češminjevo lubje, norice (Belladonna), jeternik (Leberkraut), sladke koreninice, volovski jezik, ^marnice, kuhinjske kosti, [26—Ď] i. t. d.
Na Dolenjskem prevzame
, blago iz prijaznosti gos])a
Marija Ilohrmann
v Iliulolfovcm (Novem mestu), kjer se tudi razno milo (žajfa) In sveče pri enaki kvaliteti po ravno isti ceni dobé, kakor kje drugod, ako se resnična cena pove.


Novomosto. — ïïatiHnil J. Krajec.