Dr. O. I.: 10 ČMI KRIŽ PEI HKASTOVCU. Zgodovinska povest. Luči na oltarju so plapolale v vetru, ki je postajal vedno bolj silen, da se je komaj slišala konečna molitev, ki so jo opravili vsi pred oltarjem. Obred poroke je bil končan. Župnik in Štefan Niirnberger pristopita in srčno čestitata. Herberstein stisne župniku krepko roko ter pusti v njegovi desnici velik cekin, ki ga sprejme župnik po prvotnem obotavljanju z zatrdilom, da ga hoče hraniti kot dragocen spomin. Istotako obdari starega cerkovnika v zahvalo, da je bil priča. Z veliko hvaležnostjo je sprejel ta obilni dar. Plemič Štefan Niirnberger je stopil poslovivši se od župnika h konjem, jih odvezal ter zasedel prvi svojega belca. Pred cerkvenimi vratmi se poslovijo vsi trije od župnika še enkrat ter krenejo po poti proti Lormanju. V tem trenutku so se razgrnili temni oblaki, da je pogledala luna na cerkvico in če bi se kdo ugledal, bi videl človeško glavo, ki se je pokazala v tem trenutku izza grmovja — dvoje oči je gledalo sovražno za odhajajočimi svati — bil je Mihael Trenak. — Ko se je vrnil mladi graščak zvečer pozno domu in imel v svoji sobani še vedno luč, kar ni bila njegova navada, je postal oskrbnik Trenak, ki je sedaj zasledoval barona še z večjo pozornostjo, še bolj radoveden. Ravnanje mladega Herbersteina se mu je zdelo vedno bolj sumljivo, slutil je, da se pripravlja nekaj zaradi Agate iz Štraleka. Ostal je tedaj v svoji sobi, ki jo je imel tik pred izhodom iz grada. Ko je odbila v grajski kapelici ura deset, je zapazil, da se premika v graščakovi sobani luč. Ko naenkrat ugasne in sliši po stopnicah korake, takoj ugane, da hoče mladi graščak oditi. Zato stopi iz sobe in se stisne pri izhodu v temen kot, da more vse opazovati. In res zdajci je prišel Friderik Herberstein pred vrata, kjer je držal njegov hlapec konja, kateregamladi graščak takoj zasede in polagoma odjezdi k vratom, katere vratar takoj odpre; se spoštljivo prikloni svojemu gospodu, ki mu pokaže s prstom, da naj bo tiho. Grajski vratar še začudeno gleda za odhaja- l jočim gospodom, češ, kam pa sedaj v tako pozni uri. Pri tem pa je prezrl, da je smuknila mimo njega črna postava, ki ni bil nikdo drugi kakor grajski oskrbnik Trenak. Previdno je le-ta sledil Frideriku Herberstein noter do cerkvice sv. Jakoba, kjer se je previdno skril in opazoval vse, kar se je zgodilo v cerkvi. Tako tedaj, je jezno siknil Trenak, ko je videl odhajati Herbersteina s svojo nevesto, vzel si svojo golobičico, a čakaj, ne boš se veselil njene posesti dolgo, meni je bila namenjena, a ošabna, kakor je bila, me je zavrgla, sedaj pa ti gorje, še boš krotko jagnje, zadoščenje moram imeti za to, kar si mi storila. In izginil je v temnem gozdu in se podal proti gradu, kjer je prišel skozi pristranski, tajni vhod, do katerega je imel vedno ključ v grad, ne da bi ga kdo opazil. Mladi graščak Herberstein je spremljal nevesto in očeta na njun dom. Nameraval je odriniti že prihodnje jutro, a oče in nevesta sta ga preprosila, da je ostal celi dan; saj ni mogel odreči svoji ženi njene prve želje. In kdo ve, kdaj se vidita zopet, saj daljna je njegova pot in nevarna. In sedela sta zopet sama v večernem hladu pod koBato lipo. Držala sta se za roke ter pogo- varjala in nista zapazila, da so že davno priplavale svetle zvezdice na nebo, med njimi pa se je pomikala luna in obsevala srečno dvojlco. Bil je trenutek, ko sta se udala sreči in upu, da ostane vedno tako. A človeško življenje je vedno slovo in ločitev, kar vzljubimo, moramo zopet zapustiti, dalje nas tira usoda in odreči se moramo najljubšemu. Tudi za novoporočenca je prišla ta ura, prva polna grenkobe. Svetlo solnce je že priplavalo izza vrhov in pregnalo temne sence, po dolini so se vlačile leno zadnje jutranje megle, tam v logu je prepeval kos ob žuborečem potočku svojo veselo-otožno pesem in vsi drobni krilatci so se pridružili s svojimi nežnimi glasovi. Tam pri gradiču pa sta stala mladi Herberstein in njegova Agata. Jemala sta slovo. Z drhtečimi rokami je izročila svojemu soprogu tanko, zlato verižico, na kateri je visela z zlatim okvirom obrobljena Agatina slika. Krčevito se je oklenil-a Herbersteina, sklonila svojo glavo na njegove prsi ter zaihtela: »Friderik, bodi ti to drag spomin, da te zvesto in iskreno Ijubim do smrti; in če me več ne bo, vedi, da sem pri tebi in čuvam nad teboj do zadnje tvoje ure. Bog te obvari, moj dobri Friderik.« Še en objem, še en mil pogled in Herberstein je zginil po poti proti Hrastovcu. Še enkrat se je ozrl in zamahnil z roko Agati v pozdrav, ki je stala na robu griča, bridko ihteč. Še en pozdrav — in nista se videla več. Tako je ostala Agata sama na Štraleku. Bili so nepozabni dnevi do časa, ko je bil še Herberstein v njeni bližini, uživala je srečo, o kateri je toliko sanjala — a sreča je nestanovitna in to je morala občutiti tudi Agata v polni meri. — Ivan Friderik Herberstein je prišel z razdvojenim srcem v Hrastovec. Bled in ves zamišljen je stopil na vse zgodaj k svoji materi, da se poslovi. Graščakinja Margareta ga je sprejela navidezno hladno, a tudi njej je trgala žalost srce, ko je videla, da jo zapusti njen sin, ki je bil njen ponos in se poda v daljnje kraje, odkoder se vrne še le po dolgem času, mogoče pa tudi nikdar več. Pri tej misli je postala otožna, saj je ljubila svojega sina in hotela je le njegovo srečo. Nemo se je priklonil Herberstein svoji matcri, kateri je spoštljivo poljubil roko. Bil je v polni vojaški opremi in kaj krasno se mu je to podalo. Ž nekim tajnim ponosom je gledala graščakinja svojega sina, in bilo ji je za trenutek, da bi se ga oklenila ter mu povedala, kako ga ljubi. A bilo je to le za trenutek. Spomnila se je, kako sramoto ji je napravil sin, ko je odklonil zaroko z Zofijo iz Vurberga, vsled česar je nastalo nesoglasje med obema graščinama tako, da Štubenbergovi ne pridejo več v Hrastovec in so dali tudi čutiti, da jim jc vsak obisk od strani Herbersteinov neljub. »Poslavljam se, spoštovana mati,« povzame besedo mladi baron, »kakor vam je znano, moram na vojsko proti Turkom.« »Zvedela sem o tem in ni mi vseeno, da moraš oditi,« pjavi graščakinja navidezno mirna. »Upam, da se kmalu vrnem, ta čas se bo že nekako opravilo, saj so zanesljivi ljudje doma in grajskega oskrbnika se tudi ne sme prezreti.« Graščakinja Margareta je nekoliko prebledela, ker je čutila, kakor bi to merilo na to, da ona bolj upošteva njegove nasvete kakor sinove. »Mihael Trenak je pošten mož, ki ima veliko skušnjo,« povdarja graščakinja, »njemu je tudi popolnoma zaupati.« »O tem se da še govoriti,« reče Herberstein z nekim prezirljivim nasmehljajem. »Nikar ne žali moža, ki je že toliko storil za nas in ki želi tudi tvojo srečo.« »Mojo srečo, o vem, kaj je on vse nameraval, spoznal sem ga dobro.« Graščakinja se je čutila prizadeto, ker je sin uganil, kdo je nasvetoval zaroko njenega sina z Zofijo Stubenberg. Zato se razvname in rezko odgovori: »O gotovo, gospod Trenak je imel najboljši namen, da se poročiš s plemenitašinjo, ki je enakovredna z našim plemstvom ter prepreči nesmiselno zvezo z ono nepomembno žensko.« In jezno so se zabliskale njene oči in videti je bilo, da<se ji je tresel glas od razburjenja. »Mati,« vzklikne sin, »ne žalite Agate, ona je dobra, ona je blaga, saj ona je moja . . .« Hotel je reči — žena — a v trenutku se je spomnil, da bi napravil svoji Agatl velike neprilike, ko bi že sedaj jzdal to tajnost, ker je vedel, da bi jo graščakinja neusmiljeno preganjala. »Ali se še nisi spametoval, nesrečni sin,« se razljuti graščakinja, »ali nimaš čuta plemenitosti v sebi, da se ponižaš do tega dekleta, ki te lovi v svoje mreže; ne bi se jczila, ako bi jo imel kakor igračo, katero bi vrgel od sebe, kadar bi se je naveličal, da pa še sedaj misliš na to nečimurno žensko, me silno žalosti.« »Mati, ne otežkujte mi slovesa, ne morem si pomagati, da ne poznam druge kakor Agate, da pa mi branite mojo srečo, me boli najbolj.« »Nespametnež si, da se ukvarjaš s to mislijo, upapi, da se v vojski spametuješ in me poslušaš, ko se vrneš in izpolniš mojo željo.« »Ne odneham, mati, prosim vas iskreno, bodite usmiljeni z menoj.« »Ne privolim nikdar, da se poročiš s to navadno žensko,« reče odločno graščakinja in se vzpne iz stola ter stopi pred svojega sina in ga motri s pogledom, ki je kazal vso gnev in sovraštvo do Agate. »Mati, potem mi vaša1 volja ni več ifterodajna, potem ravnam po svojem.« i|!* "t »Tako si proklet in ne poznam te kot*svojega sina in vedi, one ženske ne boš imel nikdav, zatg ii jamčim jaz graščakinja Margareta Herbee-fs stein, rojena grofinja Valmarana.« »Vi hoiete mojo nesrečo, me pahnete od sebe, a mati, vse ima svoje meje in srečni tudi vi ne boste,« reče mladi Herberstein z zvenečim glasom in povzdignjeno roko; »Bog mi je priča, da vas spoštujem — a vi me črtite zaradi Agate — a vedite, da pride še čas, ko boste obžalovali svoje dejanje, a prepozno bo.« Dalje bo sledilo.