Št. 100. V Gorici, v soboto dne 2 septembra 1911 Uhaja trikrat na teden, in sicer t torek, četrtek in loboto oh 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana : vse lefo ... . 15 K k »V • » *> 9» Posamične številke stanejo 10 vin. V Gorici se prodaja pSoča" v ¦ '/,.. eh tobakarnah. f-'{:S „S6vAu ima naslednje yredne dežel-ift viOb novem leg:i naj sprejema ladjedelnica v službo. ; Picciilt!- ve dobro, da niti ni toliko sposobnih furlanskih delavcev, da bi mo- , gli zasesii vsa primerna mesta v ladje- j delnici; njegov namen je !e gonja protislovenskim delavcem. To gonjo pa hoče \ najlažje privesti do uspehov po tej poti, Če govori o zapostavljanju domačih, to je | furlajiski;i delavcev. Domač je pri te vr- | j te-ljudeh le Furlan. goriški Slovenec n. I pr., ki pros; za službo v ladjedelnici ter • ji dobi, mu je tujec, katerega treba za- sajen, je razkrila sliko razmer v imenovana ladjedelnici, Orožriiški nadporočnik Dimnici je rabil ostre 'besede o ladjedel- j niči ter je rekel, da je tam gnezdo irre- I dentovcev. No, če so počistili gnezjdo irredentov-cev, so storili le svojo dolžnost, pregrešili ( pa bi se proti svoji dolžnosti, ako bi po- , slušali »Ptccobve« matadorje, ki hočejo imeti na vsak način v ladjedelnici v Tržiču -- gnezdo irredemtovcev; operirali bi s tostranskimi Furlani, ker ni regnikolov... So pač razni razlogi, pred vsem pa sposobnost slovenskih delavcev, da se jih sprejema v ladjedelnico v službo. Ne gre tu za nobeno protekcijo, ampak za pravico. Ne sme se zgoditi in tudi se ne zgodi, da bi laški irredentovci pregnali sloven- ! skega avstrijskega delavca iz ladjedelnice v Tržiču! - Vsi v to poklicani, varujte slovenskega delavca! iz kakega posebnega vzroka ali pa na vi- j I-šje povelje se nadaljuje sprejemanje slo- ! venskih delavcev, dočim so furlanski de- j n lavci primorani izseljevati se v Ualnic kraje. 24. avgusta n. pr. je bilo sprejetih 11 slovenskih delavcev, dočim so zavrnili 4 Furlane. Dnč 25. avgusta so sprejeli 3 miza rje, tudi Slovence. V zadnjem času sta dobila službi tudi dva slovanska uradnika. To slaviziraječo manijt, ».^važnejšega industrijalnega podjetja v kraju, ki se imenuje vrhu vsega »tržaško«, uganjajo nekateri podnačelniki, fanatični panslavisti. Po vda r jamo, da sprejemanje in odpuščanje delavcev je odvisno edinole od na- l -liti po svetu s trebuhom za kruhom. Irrcdentovceru v Tržiču in Trstu tudi ni res dost! /a furlanske delavce. Če bi s ntli regnikoli zopet v ladjedelnico, bi h'trt: pozabili na »domačine«, niti besedice b; ne zapisali v obrambo teh, ako bi jih odklanjal« v ladjedelnici ......ker bi bili vsi z.rdovcljni in srečni, da delajo regnikoli v avstrijski ladjedelnici___ Slabo uslugo dela »Piccolo« furlanskim delavcem, ker se toliko poteguje za nje. Ker n! regnikolov pa avstrijski Furlani v ladjedelnico, morda se pripravi med temi koga za izvesinc namene! Saj vemo, kako je bilo še lani v la-dedelnici. Razprava proti Andreiniju lani v maju, ki je bil obtožen vohunstva in ob- DOPISI. te komenskega okraja. Veliki Dol. -- Neka številka »Prim. L.« je pisala med drugim, tudi to-le: »Vsa ta krasna družbica (namreč velikodolski naprednjaki) je začela sedaj kokodalkati m ljudje pričakujejo, kaj se bo zvalilo. Naj napravijo, kar hočejo —• rezultati se že kažejo.« Ljudstvu, ki pričakuje, kaj se bo zvalilo, naznanjamo v naše in njega veselje, da ni bilo kokodakanje te krasne družbice zastonj, ampall: se je tu res že nekaj zvalilo. Mi smo opazovali izvalje-no stvarco in ugibali- je-li pišče ali kaj druzega, a slednjič smo konštatirali, da je to pristen ve!ikodolski »čuk«. Rezultat našega kokodakanja se je torej že pokazal. Ker pa je ta »čuk« neko noč preveč čakal, bil je obsojen, da se ga zapre 24 ur v kletko, kjer bo jedel ječmenček. Sedaj pa šalo na stran in nekaj resnega. Tukajšnje kmet. izobr. društvo je nameravalo prirediti 30. 7. t. 1. društveni ples, a se ni vršil radi preteče bolezni — kolere. Ze teden dni pred prireditvijo plesa smo razobesili zastavo na plesalni prostor. Neko noč pa pride Peter Grgič, županov, sin, vulgo: Brknov Pepo in nagovarja svojega tovariša, naj bi sneli zastavo m jo raztrgali odnosno zažgali. Drugega dne je našel velikodolski črednik zastavo ovito krog kostanjevega debla sredi vasi. Bila je tudi raztrgana. Za to. •lepo dejanje naznanilo se je Pepčeta sod-niji v Komnu. Sodnik, sam g. Lavrenčič, ga je obsodil v strogi zapor 24 ur, kjer bode premišljeval, da se s trcJbojnico ne sme tako ravnati in 5 K mora plačati za zastavo. Kako da ni mogel rešiti Pepota Zavadlalov Miho, ki je že kos sodnika, »Zavedni« Velikodolci, kličemo vam: Glejte, da se ne zvali še kateri »čuk«, ker družbica kokodaka naprej. Zavadlalov Miha slabo »čuke« flika, Iz ajdovskega okraja. Rihemberškemu kaplanu k. Brezav-ščeku v ravnanje! Ker so Občinske volitve pred durmi in že vidimo ono veliko pehanje od strani cerkve, kličemo kaplanu Brezavščeku v spomin (besede, katere je napisal v »Gorici« št. 48. z dne 8. junija 1907. Glase se dobesedno: »Nadalje pravi, g. dopisnik, da na prerokovanje našega kuplančeta gledč prihodnjih volitev nič ne . dajo. Smešno! Kdaj sem pa kaj dopisniku ali komu drugemu kaj prerokoval o prihodnjih volitvah? Sploh o kakšnih volitvah? Ali morda misli g. dopisnik občinske volitve? No, če misli g, dopisnik te, po\ *m njemu in vsem, ki hočejo to brati, da so mi toliko mar, kot lanski sneg na Krnu. Ali postavijo Rihemberžani za župana Petra ali Pavla, ali g. dopisnika aH celo »Pepota« iz Prvačine, to je njihova stvar«. Tako torej Brezavšček 1. 1907! Napravil je s temi besedami lep, Imeniten poklon Rihemberžanom! Vidi se iz njih, kako visoko ceni on svoje bramne ovčice: privošči jim za župana samega »Pepota« iz Prvačine! Pa dober tek! Ta pa je, kakor znano, pri nekaterih rihertiiberških klerikalcih prav izvrsten, pa bodo tudi to Brezavščekovo kost mirno požrli! O rihemberškem g. kaplanu pa pričakujemo, da se strogo drži svojih besed ter ostane mož-beseda in pokaže s tem, da so mu občinske volitve res toliko mar kot. lanski sneg na Krnu! Če se pa bo godilo nasprotno, tedaj primite ga, Rihemberžani, za ušesa in pokažite r «, kaj je pisal pred štirimi leti! To Vam> sporoča nekdo, ki je takrat opazoval »prežanje za kostanjem«. ¦. VELIKA VAS. Roman. Francoski spisal: Poslovenil; F. (Dalje.) Edgar Montcil. K. »P, kako sta le. „ otroka,« je vzkliknila teta, ko sta ii pokazala, kaj sta kupila, »kakor dva ruska kneza; ali tvoj klobuk Lucija, slabo pristoja, poleg kožuha, sploh je grozovito staromoden.« -»Mama mi ni hotela drugega kupiti, nosim ga že več let.« »Kupim ti ga jaz; izbereš si lahko sama, otroka, Pojdimo takoj. Albert, ali nisi zapazil te klobučje zverine?« ¦»Tetka, vidim samo, kar je pod njim.« Šli so in *e?a je izbrala jako lep rujav klobuk, s Peresi, ki je Luciji krasno pristojni. »Se4aj pa- pojdita na izprehod, otroka, da bodo Pa-rižanje videli; kako lepe so Dauphinejčene.« Albert je peljal svojo nevesto k zlatarju. Kupil ji je majhno, z briljanti posejano uro z verižico, zapestnico, uhane, prstane in drugo lepotičje. »Saj bodem žarela kakor sobice, če se nališpam z vsemi temi briljanti,« se smeje Lucija. »Ti si tudi brez tega moje solnce,« odrvne Albert. »Ali najvažnejše si pa pozabil,« pravi Lucija. »To bi bilo?« »Najina poročna prstana!« In smejala sta se, kakor dva otroka. Prstane sta preskrbela, graver pa ju je moral še preskrbeti z začetnima črkama in z datumom. Pričela sta kupovati tudi opravo, tapete, zastore in preproge za obe hiši, v Royboni in v Saiut Marcellinu. Nekega dne pa pravi teta: »Otroka, sedaj smo tukaj že dva tedna čez določen čas. Do sedaj vama nisem pravila nič o maminrh pismih, ali — res ne gre dalje — še obolela bo — -moramo domu.« »Ah, škoda,« pravi Lucija. »Pariz je tako lep!« »Saj prideva nazaj, ko se vrneva iz Italije,« jo po tolaži Albert. »O, ali pojdeva na poročno potovanje v Italijo?« »Da, srce!« . Ko sta bila zopet doma, je pustil Albert popraviti svojo hišo, predno je prišla oprava. Sobo v slogu Ludvika XIV. je pustil obiti z ruaečo preprogo, tla pa je pokrivala velikanska prepisa. Rovbonenčanje so kar strmeli. »Ta krasota!« so dejali. Hiša v Saint Marcellinu je bila tudi gotova. Bila je jako čedno opremljena z belo opravo, stoli iz bambusa, in svetlimi zastori in" preprogami Gospa Monestrel je pravila povsod, da je kupil njen zet svoji nevesti kožuh za dvatisoč frankov in lepotičja v vrednosti treh tisoč frankov. V Royboni se je govorilo o tem več tednov. »Galtier je kupil tudi balo,« se je rekb. >^Da, in stala je nad štiridesettisoč frankov.« »Galtier je (bogat.« »Ali on je velikodušen in ljubi svojo nevesto.« »Lucija tudi zasluži.« »Kako je lepa.« »Vstvarjena sta drug za drugega:« Med tem, ko je pripravljal Albert svoji nevesti gnezdeče, pripravljali so se njegovi številni prijatelji, da postava poroko novega župana, najgorečnejšega in naj-stanovitnejšega republikanca, da mu pokažejo s tem javno svojo ljubezen. V noči pred poroko, .s§ je Oblekla iggr7-žH*inozdtftVHiku E. Zuttibni, županu H. Tomasini in* Iv. Gaspardisu, ki pouč/uje na laški dež. kmetijski šoli, da gredo v Švico nakupit bike-plemenjake za Furlanijo. Davek na žganje. — Finančni minister je predložil vladno predlogo o zviša-i ju kontingentiranega žganja za dobo 1911/12. Načrt odkazuje novim zadružnim igalnicam maksimalne deleže 275 hI, drugim novi m žganjarnam največ po 150 oz. 120 hektolitrov. V to svrho se dosedanjim poljedelskim žganjarnam, ki so imele od-kazan kontingent iznad 600 hektolitrov, zmanjša za poldrug odstotek, obrtnim žganjarnam pa skupaj za 8000 hektolitrov. Zadruga za mala stanovanja v Trstu. - - Na predlog gosp. dr. Ry'bafa je odbor »Tižaške posojilnice in hranilnice« sklenil imenovati odsek, ki naj v teku jednega ' meseca stavi konkretne predloge za ustanovitev zadruge za zgradbo malih stanovanj. V ta odsek so" bili izvoljeni ravnatelj Josp Ulčakar, dr. Rybar in dr. Gregorin. Ob enem ima ta odsek staviti predloge za , reorganizacijo splošnega stavbenega kre-j dita v poslovanju posojilnice. | Uspehi podraženja tobaka. — Ogrski \ finančni erar se je precej urezal v svojih , računih, ko je podražil tobak. Pričakoval je boljših dohodkov. Meseca julija so pa 7.n cela dva milijona manj pokadili nego meseca julija prejšnjega leta. Radovedni smo, kakšen uspeh bodo imeli pri nas na Avstrijskem. Davek na avtomobile. — Listi poročajo, da nameravata v prihodnjem zasedanju državnega zboia predložiti dve skupini poslancev postavni predlog za uvedbo davka na avtomobile. Izvzeti bi b\\\ od te-^a davka edina vojaški in poštni avtomobili in tisti, ki so v službi zdravnikov, bolnišnic, bolniških blagajn ter avtomobili, kateri vozijo tovorno blago. Ta davek se porabi za popravo cest in se bo plačeval v dveh oblikah. Temeljni letni davek bi znašal glasom te predloge za motorna kcle?u cd 10 do 30 K, za avtomobile 60 do 300 K. Doklade bi se raču-rale glede na konjske moči avtomobilov, in sicer za vsako konjsko moč 4 K, pri večjih avtomobilih 15 K. Od inozemskih avtomobilov bi pobirali davek obmejni carinski uradi. Kmetijstvo na Ruskem. — Ruski poljedelski minister je predložil -minister--skernu svetu zakonski načrt za pospeševanje ruske industrije poljedelskih strojev. Plzenjsko pivo se podraži. Pivovarna! ji v PIzmi so imeli zborovanje, na katerem so sklenili povišati cene pivu, ker se kmalu povišajo cene surovin. Pomorski promet v Trstu. V tržaško luko je prispelo lani 11839 ladji s 4.199.000 tonami, odšlo pa je iz tržaške luke 11841 ladji s 4.210.000 tonami; to zna-či v primeri s prejšnjim letom povišek za Denar iz Amerike. •— V letih 1903— 1910 v Zjedinjciic države izseljeni Avstrijci so poslali domov v teh letih denarja okoli PA milijarde; največ v letu 1907, te je 314.5 milijonov. Prvi nemški poštni urad z brezžičnim brzojavom je ustanovljen v Swinemunde. Sprejema vse brzojavke uradnega ali zasebnega značaja, ki prihpjajo brezžičnim potem iz ladij na morju. Četrt miliard® kron škode. — Zadnji štrajki na Angleškem so vzročili po angleškem računu zgube 10 milijonov funtov :«terlingov. _____ i:^ 1^ Soriška kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici priredi v nedeljo dne 10. septembra društveno cestno dirko Miren-Goriea. Prijave dirkačev sprejema predsednik g. .Batjel. Vspored dirke prihodnjič. Politični pregled. V ogrskem državnem zboru so včeraj prišli Ho nadaljevanja debate b bramb-iiem zakonu. Nadanvi se je potegoval za samostojno ogrsko armado. Državni proračun za 1. 191?. je po poročilih z Dunaja že skoraj gotov. Ministerstva so že fždelžfla svoje proračune. Kakor se zatrjuje, se letos ni dosti črtalo. Posamezna ministerstva so dobila nalog, da naj se kolikor le možno ugodi ljudskim potrebam in naj varčujejo le tamkaj, kjer se res sme počakati z izdatki. Tako so se v proračunu ministerstva za javna del? zvišale skoraj vse postavke za pospeševanje obrti in obrtnega šolstva, ravno tako v proračunu naučnega ministerstva postavke za razvoj šolstva na sploh. Vprašanje poslanskega reverza. Z ozi-rom na nastalo vprašanje, ali more stranka ali kdo drugi, zahtevati od poslanca obvezo, da se bo ravnal po navodilih do-tičhc stranke, volilčev itd., je odgovoril stari parlamentarec dr. Scheicher: »Poslance se ne sme zavezati; da bo deloval po navodilih volilčev ali katerekoli stranke. To bi bilo proti prisegi, ki jo je položil po volitvi«. Zborovanje deželnih zborov. — Notranji minister Wickenburg je poslal vsem deželnim odborom dopise, v katerih naznanja, da vlada nima ničesar proti sklicanju deželnih zborov h kratkemu (Zasedanju. Državni zbor bi se v tem slučaju seš'! začetkoma meseca oktobra. Deželni zbon bi bili sklicani okolu 20. septembra in sicer na 14 dnevno zasedanje, meseca januarja pa na daljše zasedanje. Grof Wickenburg je pozval vse deželne odbore, naj se o tem izjavijo. Maroko. — Pogajanja glede* Maroka v Berolinu so najbrže že začela. Kak bo izid, se ne da nič reči. Vidimo pa, da so pripravljene na boj Nemčija in Francija pa tudi Angleška! Belgija je začela glede na ta spor mobilizirati. Razne vesti. Obletnica. — Včeraj je preteklo ravno leto, odkar gospodari na ljubljanskem magistratu vladni komisar Laschan! Največjo bojno ladjo na svetu spuste v kratkem v morje na Angleškem. Ladija,' dreadnought »Lion« je dolga 660 čevljev (okroglo 200 metrov). V morje reže 28 čevljev globoko in drži 26.350 ton. Na la-diji je 8 topov s kalibrom 40.5 cm in stanejo samo ti topovi 46 milijonov k; ««.. Neznana epidemična bolezen v Mandžuriji. — Ruski zdravniki so opazovali neznano epidemično bolezen: človeka, boli glava, driska ga prime in govoriti ne more. Umre v dveh ali treh dneh. Kolera v Italiji. — Od 1. junija do 19. avgusta je bilo v celi Italiji 7858 slučajev kolere, smrtnih 2923. Toliko se je zvedelo, rajbrže pa je slučajev mnogo več. Neobičajna smri. — V Gačinu je bil povabil ruski častnik Verfcgin razne svoje prijatelje na večerjo na svoj vrt. Zabava je bila imenitna. Oib 11. ponoči so zažgali umetne ognje, ves čas je svirala vojaška godba. Nato je vstopil Veregin na balkon ter rekel zbranim, da zdaj pride nekaj veselega. Nato se je vrgel z balkona na vrt ter obležal mrtev. Zrakoplovka Helena Dutrieux je.zadela, kakor poročajo iz Pariza, pri svojem vzletu ob drevo. Padla je na tla in dobila precejšnje poškodbe. Pri padcu je zrakoplov ranil okoli 20 gledalcev. Poseben želodec. — V Brnu so pri-, peljal.' neko žensko v bolnišnico, ki je tožila, ča jo boli želodec in jo stiskajo krči. Zdravniki so mislili hitro na kolero ter jo pregledali. Potem so se odločili za operacijo. Operirali so jo ali v želodcu ni bilo vibrionov kolere pač pa 59 češpljinih pešk. Lakomna babnica je jedla češplje s peškami. Italijanski kralj v vodljivem zrakoplovu. — Iz Casale Monferrato poročajo, da se je dvignil kralj Viktor Emanuel v družbi z generalnim adjutantom Brusatti-jem v gondoli vodljivega zrakoplova v zrak..Po polurnem poletu seje, spustit zrakoplov na zemljo'.; - . Klerikalec — MrmlmMb- ~ Jta-; nija meseca lani sta 'še sprla v Oster-miethingu na Gorenje Avstrijskem okrajni šolski nadzornik Huber in nadučitelj Tttr-bock vpričo klerikalnega predsednika krajnega šolskega sveta Krallerja, Huber je udaril s pestjo po mizi in kričal nad nadučiteljem: »Še niste v pokoju, še vas ; imamo v rokah, do- krvi vas bom preganjal. Četudi ste star mož, ne boste do-, bili niti vinarja pokojnine in š sramoto boste odrinili iz Osterrniethinga; • to zasluži taka zavržena, podla duša«. Pred okrajno sodnijo kot priča- je Kraller trdil, da nadzornik ni psoval in da ni s pestjo udaril po mizi. Ker ga je postavila cela vrsta drugih prič na laž, je bila zoper njega •uvedena kazenska preiskava zaradi krive prisege. Na to je bil obsojen na šest ted- : nov težke ječe. Top za uničevanje zrakoplovov. — Iz Wash'ingtona poročajo, da šo napravili pri Indian Head več poskusov s topom, ki so ga konstruirali za uničevanje letalnih strojev. Pri petnajstih poskusih do 18.000 čevljev višine in ob vzpetosti 85 stopinj so dosegli s sigurnostjo cilj do 10.000 čevljev višine. Velika nesreča pri zgradbi mostu. — Iz Curiha poročajo, da se je 10 km od St. Moriea podrl v torek zvečer most, ki so ga gradili,, ter pokopal pod seboj 25 delavcev. Doslej so izkopali 12 mrtvecev; 10 delavcev je težko ranjenih. Draginja na Francoskem, — Zadnje dni so se vršile v mnogih mestih na Francoskem velike demonstracije proti po-draženju živil, pri katerih je ponekodi do-šlo tudi do velikih izigredov. — Kaj bo šele v Avstriji? Dravinjske revolte na Francoskem so na dnevnem redu. V Douai je več sto ljudi zahtevalo od Občinskega sveta, da resno nastopi zoper drr^injo. Občinski svet je odpravil carino i_, meso in druga živila. V Fremesu so opltrjjli neko trgovino, v Valenciensu so preobrnili na trgu prodajalcem vse blago. Nekaj trgovcev je zaprlo trgovine, drugi so se morali obvezati, Ida bodo prodajali po cenah, ki Jih določi ljudstvo. V St. Ouentinu so bile radi draginje velike demonstracije. Skoro vse prodajal-nice in pekarne so bile oplenjene. Nekemu trgovcu je množica hišo zažgala. (Dalje na četrti strani.) SL Šolske knjige za vse šole prodaja - - - - - - „Trgovskl Dom". - vedenja išče primarne službe v kakem vzgoje-vališču, privatni hiši, pisarni itd. Gre tudi na deželo. Ponudbe pod šifro „3 0" na upravništvo našega lista. -ov Je sa na želodca trpeta neprekosljivo sredstvo catero ima prednost pred vsemi dragimi dr* stičnimi CistU. kroglicami in grencloami. ' Cena orig. škatlje K2'~ Ponarejanje se Bodnljsko zasleduj. Kollo-vo Franc, žganje in ss! w ribanje života. — Boleiine olajžojože in okrepCaJoJe st&-rostnano Bredstvo proti trganja in prehlftjenju vsake vrste. OrlR. steklenica K 2*- Na prodaj po vseh lekarnah \ in mirodilnicah. Glavna lekarna A. MOLI, c. In kr. dvotni t&lotulk, Dunaj, TuchlanlieM; &¦ Zaloga v Gorici v lekarni: A. GironooU. GospodujezSteiiite KOLINSKO CIKORIJO Prt OSeh trgOUlnab iz EDINE slovenske tovarne v Ljubljani Ženski hotel v BeroHriu. — V Berolinu zgradijo hotel za ženske. Neka bogata dama je dala na razpolago 100.000 K. To podjetje ni smatrat*... kot kak dobrodelen zavod -nego kot obče koristna ustanova, kjer najemnice plačajo neznatno najemnino; najemnine hi bilo 8—12 K na mesec. -Hotel jbi:;shižil samo ženskam. Vse sdbe bodo jednako velike, nekatere pa prirejene za.2 osebi. Prostora bi bilo za 300 stanoval*. V restavraciji bi dobivale hrane; y hiši bi bila čitalnica, kopališče itd. kar 'treba. To bi bil prvi ženski hotel v Evropi. V Ameriki jih je že nekaj. Madjarska šola v Indjijl — Karakterističen-je slučaj, kako -madjarske šole med'Hrvati grabijo po Nemadjarih. V kraju Irtdjija prebivajo Nemci, Srbov je okoli 800, ki imajo svojo šolo, ali Madja-rov, izvzemsi železničarje, ni v tem kraju. Vendar pa obstoji v Fndjiji madjarska šola s 6 razredi in 6 učitelji. Šola je prav moderno urejena. Najprej je bila dvoraz-redna, za 4 leta šestrazredna! Nemška Šola, ki je imela vsako leto v prvem raz-* • redu 80—93 učencev, jih ima sedaj največ 60. Kakor kaze poročilo madjarske šole, sta dve trejini učence^ Nemci, drugi Srbi in Madjarl -• Književnost. Zbirka najlepših slovenskih koračnic, plesov in pesmi z vsebino: Parma V.: Mladi vojaki, Skoz vas; Jaki A.: Našim rojakom, Pozdrav z Dolenjske, Pozdrav z Bleda, Regiment po cesti gre; Parma V.: Triglavske rože; Rožanc M.: Mojc sanje in-Parma V.: Zora vstaja iz Rokov-njačev ter Ptidka iz Legionarjev je izšla v založništvu R. Drischla v Ljubljani. To zbirko je mogoče dobiti v vseh knjigarnah in trgovinah z nruzikalijami, eventuelno tudi naravnost od založnika. Čvrstega in močnega osla z opravo kupi takoj V. Paar, hotelir na kolodvoru na Jesenicah. Rojaki, izpolnujte suojo narodno dolžnost: pristopajte1 k obrambnemu skladu družbe sik C. in. ITI.! PSSBSBBBSBSeBBSBBB&BBSB8SgB^BBS Houa trgouina z železni no Pinter & Isenard $ ©opici * RašNijtt šh f. Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega orodja, za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalk, klosetov, peči, štedilnikov in vseh v to stroko spadajoči« predmetov, F- Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača. *^B Cent občinstvu se toplo priporočata Pinter & Lenaril. Objaua. Na c, kr. pripravnici za učiteljica v Sežani bo vpisovanje učencev dne 14. in 15. septembra t. 1. od 8. —12, ure dopoldan in popoldan od 2.-4. v šolski sobi. Sprejemajo se dečki od 13V« let nudalje stari, imajoči starosti in namenu primerno izobrazbo. Pri vsprejemu se je izkazati s sledečimi listinami: 1. s krstnim listom ; 2. zadnjim šolskim spričevalom; 3. z. zdravniškim spričevalom o splošnem zdravju in o cepljenju koz. Vodstvo. Mali oglasi. HajmanJSa pristojbina stane 60 Tla. Ako Je oglas obseln^JSi se račuaa za vsato besedo 3 vin. SaJprJpravneJJe inseriranje za trgovce in obrtnike. Koliko Je manjSIh trgovcev is obrtnIVor r Gorici, katflrih na deieli . O se ga ZLvžije zjutraj na teSCe ali pa zvečer prodno se gre spat eno Rašico kakor za likerje. Za otrote in slabotne osebo se razredči ===== 3ALDRIANUJBI" ====== z vročo vodo ter se mu pridenc nekaj sladkorja. :* Dr. Engel-nov ,,Baldrianuin" se dobiva v steklenicah po 3 in 4 K v vseh Ifkarnab, mirodiluicab in boljših prodojnlnah jestvin Goriško-GradiŠčanske. V Gorici, Korminu, Gradišču, Romansu, Ajeli, CampoloDgo, R nkah, Tržiču, Ajdovščini, Gor. Idriji, Tolminu, analu, Čedadu, Vidmu, lalmi, Červinjanu, Ogleju itd. se dobi a v lekarnah. Tudi pošiljajo goriške lekarne dr. Engel-nGV „BalclriaQOmu po izvirnih cenah v vso kn»je Avstro Ogrske. —-—- Soari se pred ponarelaniem! -----— , Zaht"V;ijte izrfcno Dr. Eugel-nov. „Baldriaiiuni". Oduef nik -= 7— Dr. Stanič iitta sedaj svojo pisarno v hiši $d&viie pošte, druge stopnice* tfamgo nadstr. (gledišču ravno ~ nasproti.) Uhod toii iz glavne ulice Verdi 47, -, koJi iz gledišene ulice 5. Lekarnaria H. THlERRY-ia BHLSHIH ^^hmmi Samo pravi z zeleno redovnico kot varstveno znamko* --i i«.i i AHein eehter Bnisam, •H itrSllutiMj:! A»c^ckriu| A.TMerry in Preseda Proti vsakemu ponarejanju, posnemanju in zopetni prodaji drugih balzamov pod dvomljivo znamko, se sodnijr-ko postopa in strogo kaznuje. Nedvomljivo zdravstvenega učinka pri vseh obolelostih sopilnih organov, kašlju, bruhanju, hripavosti, bolečinah v prsih, na pljučih, specijelho pri influenci, obolelosti na želodcu, vnetju jeter in ledic, slabi prebavi, zaprtju, zobobolu in obolesti v ustih, trganju po udih, pri opeklinah* izpuščajih itd. je edino imenovani balzam 12/2 ali 6/1 1 vel. posebna steklenica K "rfio lEftarnana H. THEERRY-JH samo pravo CKiVTIlOLJIIVO MAZIL« zanesljivo gotovega učinka tudi pri starih ranah pri opeklinah, oteklosti, ponesrečen ju in vnetju gnojitvah, odstrani iz trupla vse tuje tvarine in prepreči večkrat nepotrebne operacije. Zdravilno tudi pri zastarelih ranah itd. 2 škatlji 3-00. ZALOGU: Lekarna pri Angelja variti A* Ttej-ja Pregrada pri Rogatcs. Dobi 8e po lekarnah, -.ffa dihalo p o med. roirodilnicah. BREZ bahanja se lahko reče, da so pristni PALMA gumijevi PODPETN1KI najvažnejši del moderne lugijene. Oni omogočujejo tiho in lahko hojo, varujejo mišice in odgovarjajo v vsakem obziru največjim zahtevam. Ako nosimo palma, nimamo s tem niti Dinarja več stroškov nasprotno, s tem prihranimo. Palma podpetniki so ne-prekosljivi, kdor ljubi svoje zdravje koraka z moderno iiigijeno. pmMA A. vi Berini Gorica, Šolska ullea St. 2. uelika zaloga oljkinega olja prve vrste HjMSik twii iz Istrt, Balsadit, Iihfe^ltrl k m s prodajo n* dvobtio in debelo. Prodaja aa drobno: Kroi -'96, i-04, 112, i'20( 1*23 1-36, 1*44, 1*60, 180, Z'-, 2'40 la la6l jo 72 Tla. -------Na debelo eene ugodne. —— Poi.ua poštnine prosto na dom. Posodo se puSta kupcu do popolne vporaba olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ----------------mil, i„ g^g, _------------- Cene zmerne. »Ljubljanske kreditne banke" — se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočim! pcsli. — MM Vloge r,L knjižice cbresfuje po 4l2°|0, vloge v tekočem W računu po dogovoru. • ^etattk« glavnic K 5,000.000. - - CfitStrala U Ljubljani. - Be,er™i zaklad K 460.000. - ~ ' PODRUŽNICE i CeloVec, Garica, Sarajevo, Spltt, Trst =====