Srednješolske vesti. Iz srednjih šol v Bosni in Hercegovini je izključenih 315 dijakov. Mestni dekliški licei v Trstu je pričel z rednim poukom za šolsko leto 1915/16 dne 15. t. m. Mestne višje g»mnazije v Trstu v ulici Paolo Veronese niso otvorili — kakor je bilo naznanjeno. — dne 11. t. m., ampak jo otvorijo šele pozneje, in sicer zaradi potrebnih popravil. Samouraor v Italiji interniranega goriškega profesorja. Kakor poroča »Pol. Korr.«, je izvršil v Italiji internirani avstrijski podanik, srednješolski profesor Bresca iz Gorice, samoumor. Vzroka italijanki listi, ki poročajo o samoumoru, ne navajajo. Za oslepele vojake. Učiteljski zbor c. kr. državne realke v Idriji je deželnemu odboru prijavil, da je sklenil 1% svoje mesečne plače darovati za nameravani deželni zavod za oslepele vojake in je v ta namen tudi že poslal za mesec oktober znesek 21 K 93 vin. Poljski iezik y Šleziji obvezen. Šlezijski listi poročajo, da je deželni šolski svet izdal naredbo, s katero se na srednjih šolah v Bielicu z letošnjim letom uvaja poljski jezik kot obvezen predmet. Pouk se vrši dvakrat na teden, začenši z drugira razredom. Izpremembe v občinskem srediijem šolstvu. Mestni magistrat razglaša. Cesarski komisar je ukrenil reorganizacijo občinske višje realke na Acquedottu, občinske realke pri Sv. Jakobu ter prve in druge občinske višje gimnazije, odredivši odpravo teh štirih zavodov 2. dne oktobra t. 1. in otvoritev nove realke, ki se bo začasno imenovala »Občinska višja realka«, s sedežem v občinskem šolskem poslopiu na Acquedottu, in nove gimnazije, ki se bo imenovala začasno »Občinska višja gimnazija«, s sedežem v občinskem šolskem poslopju pri Sv. Jakobu. Popolnitev učiteljskih in ravnateljskih mest ebeh zavodov se izvrši potom natečaja. — Šolsko leto 1915/16 se je pričelo na obeh novih zavodih dne 4. oktobra t. 1. — K tej preosnovi nam pišejo iz Trsta: »Kakor se vidi, dela vlada smotrno> na to, da se v Trstu vzgoji nov avstrijsko misleči rod, in s krepko roko razdira bivša gnezda iredentizma. Kakor je že bilo javljeno v časopisih, sa že pred avstrijsko-itaKiansko vojno' pobegnili v Italijo razni srednješolski profesorji in dijaki. Lahko si mislimo, v kakem duhu se je vzgajala tržaška mladina na srednjih šclah, kjer so delovali taki profesorji in ki jih je hodil Badzorovat pod vodstvom Veneziana bivši rimski župan Nathan. Upamo, da so ti časi za vedno minili!« Iz Celia poročajo: V drugein vojnem šolskem letu na ttikajšnji slovenski gimmaziji se je vpisalo 152 učencev, in sicer v I. razred 34, v drugi razred 40, v tretji 39 in v četrti razred tudi 39 učencev. Poak se je pričel redno. Sedanje slovenske čitanke za srednje šole se odpravijo, Celovški »Mir« piše: »Družba sv. Mohorja« je založila slovenske čitanke za šest razredov srednjih Š6l; aekatere izmed njih sop nainovejšega datuma, le čitanka za 5. in 6. razred je iz 1. 1903. Nekatere je setavil t vladni svenik <Sr. Jakob Sket sam, druge skupaj z gosp. profesorjem Westerjem. Nekateri citati, ki se nanašajo na lepoto slovenske domovine itd., in nekateri izrazi so se zdeli namčni upravi manj primerni in je zaradi tega odpravila te čitsnke; vendar ostanejo za enkrat, dokier se ne natisnejo nove, še v rabi. Ker je zaloga teh čitank, zlasti najaovejših, še precej velika in iraa »Družba $v, Mohorja« zaradi tega precejšnjo šodo, se ]e po predsedniku kluba slovenskih državnozborskih poslancev g. dr. Korošcu obrnila v tej zadevi na naučno tninistrstvo, kjer se je poslancu sporočilo, da bo zadeva rešena na Kraniskem. V deželnem šolskem svetu kranjskem se je o tej zadevi niedtem že vršilo posvetovanje. Imenovan je bil odbor, ki bo sestavil nove čitanke. V odboru so gg. dr. Bezjak, prof. Jarc, prof. dr. Breznik in prof. Grafenauer. Založba novih čitank se je ponudila Družbi sv. Mohorja, ki je pa, kakor se nam poroča, novo založbo odklonila. O zadevi so poročali tudi nemški listi, pa netočno in deloma neresnično. Na celovški državni gimnaziji je le- tos vpisanih 528 dijakov. Razen teh je še 14 privatistinj. Lani je bilo vpisanih 583 dijakov. Letošnje število je v toliko manjše, v kolikor je manj dijakov v prvih humanističnill razredih (74:39) in v treh najvišjili razredih. — Na dekliškem liceju v Celovcu je letos 109 učenk (lani 135). — Na državni realki v Celovcu je vpisanih letos 263 javnih učencev in ena privatistinja. Lani je bilo vpisanih 331 dijakov. Goriško slovensko moško učiteljišče se najbrže preseli v Trst. Vprašanje slovenskega učiteljišča v Trstu je baje le &e vprašanje prostorov. Teh pa menda tudi ne bo tako težko dobiti. Zaradi veleizdaje. Iz Travnika poročajo: Te dni se je končala sodna obravnava v Travniku proti nckaterim dijakom realke v Banjaluki in njenemu ravnatelju dr. Krsmanoviču. Vsi so- obsojeni na več mesecev ječe, sam ravnateij pa na štiri mesece zapora. Toženi so bili zaradi protidinastičnega delovanja. Pravi učitelj veronauka na drugi državni gimnaziji v Ljubljani, dr. Alojzij Merhar, je dobil naslov profesorja. Tečaji za italijanske srednješolce v Gradcu. V petek, 22. oktobra so otvorili v Gradcu tečaje za italijanske srednješolce. Vsi učenci se morajo vpisati 20. in 21. v poslopju italijanske ljudske in meščanske šole, Schonaugasse 7. Pouk se bo vršil začasno tu, pozneje v poslopju prvega državnega gimnazija. C. kr. moško učiteljišče v Liubljani. Glavni učitelj Ivan Vesenjak, ki je poučeval v lanskem šolskem letu na c. kr. moškem učiteljišču v Ljubljani kot suplent, ostane na zavodu v isti lastnosti tudi v novem šolskem letu. Naslov profesorja je priznalo ministrstvo za javna dela učiteljema na tukajšnji obrtni državni šoli gg. dr. Nikolaju Omersi in Mihaelu Michorju. 80!etnico svojega rojstva je praznoval 27. t. m. g. profesor Franc Kreminger, ki je dalje časa služboval na ljubljanski realki.