V*e spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravniitvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-iiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vra-iamo. Telefon uredn. 312. UČITELJSKI TOVARIŠ Stanovsko politiško glasilo UJU. - Poverjeništvo Ljubljana Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1-50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima • članarino že plačano naročnino za list Za oglase in reklamne notice vseh vrst jo plačati po Din 2'50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt ček. ur. 11.197. Naše stališče k uredbi o krajevnih in oblastnih šolskih odborih za osnovne in meščanske šole. Uredba posega globoko v ustroj nase Šolske uprave, spreminja in razveljaiv ja te» meljne določbe obstoječih šolskih zakonov ter pomenja naravnost radikalen korak v smeri k unifikaciji našega šolstva. Učiteljstvo se mora zavedati tega dej» stva, zavedati pa tudi, da se je to zgodilo brez posebnega šolskega zakona na osnovi pooblastila v finančnem zakonu za leto 1927./28. Ta način spreminjanja temeljnih upravnih zakonov bčina mora nakazati koncem vsakega meseca šolskemu blagajniku najmanj dvanajstino odobrenega šolskega proračuna. Za izplačevanje šolskega proračuna se ne sme odmerjati v občinah posebna doklada z imenom »šolska doklada«, ampak odobreni šolski proračun se mora izplačevati iz vseh občinskih dohodkov. Skupna vsota odobrenega šolskega proračuna se mora postaviti kot posebna partija ali pozicija v proračun politične občine z nazivom: »za vzdrževanje šole po odobrenem šolskem proračunu.« Če 'je vzdrževanje šole neredno, kaznuje sreski poglavar predsednika (župana) in blagajnika politične občine na predlog sreskega šolskega nadzornika z izgubo 10% njiju mesečne plače, v ponovnem primeri pa z izgubo 20% njiju mesečne plače v korist šolske blagajne. Člen 11. Zapisnikar vodi zapisnik odborskih sej, izdeluje sklepe, poročila, vloge, vodi vse dopisovanje; v vsem podpira predsednika pri izvrševanju dolžnosti ter hrani odborske spise. Člen 12. Šolski odbor ima svojo posebno administracijo: vložni zapisnik, knjigo za zapisnike, odpravno, skladiščno knjigo, inventar itd. Uradni spisi se hranijo v šolskem poslopju, kjer se vrše seje. člen 13. Če člani krajevnega šolskega odbora ne izvršujejo dolžnosti, predpisanih v členih 6, in 7. te uredbe, jih kaznuje sreski poglavar na predlog šolskega nadzornika vsakokrat s 50 do 150 Din, veliki župan pa jih kaznuje na predlog svojega prosvetnega referenta vsakokrat s 150 do 500 Din, vse v korist šolske blagajne. Zoper obe te kazni se sme kaznovanec pritožiti v treh dneh od dne priobčitve. in sicer: zoper prvo kazen na velikega župana, zoper drugo kazen pa na ministra za prosveto. tako da je rešitev velikega župana ali ministra za prosveto izvršna. Kfajevno policijsko (politično) oblastvo izvrši po prejemu izvršne razsodbe in na zahtevo šolskega nadzornika kazen v 15 dneh. Člen 14. V Beogradu ima vsaka osnovna šola svoj šolski okoliš. Razdelitev Beograda na šolske okoliše izvrši oblastni šolski odbor za mesto Beograd, odobri pa jo ministrstvo za pro- -sveto. Otroci iz enega šolskega okoliša sfe ne smejo vpisovati v šolo drugega okoliša. O izjemnih primerih odloča ministrstvo za prosveto na predlog oblastnega šolskega nadzornika za mesto Beograd. Vsak šolski okoliš ima svoj krajevni šolski odbor, v katerega spadajo: a) en član občinskega sodišča ali odbora, ki je tudi predsednik: b) upravitelj osnovne in upravitelj meščanske šole, izmed katerih je prvi zapisnikar krajevnega šolskega odbora: c) en občinski zdravnik in en inženjer; č) pet občanov iz istega šolskega okoliša. Člane pod a), c) in č) izvoli odbor občine mesta Beograda. Tudi za te krajevne šolske odbore veljajo določila te uredbe od člena 4. do vštetega člena 13. (Dalje prihodnjič.) Splošne vesti. — Malo kritike k novi uredbi o šolskih odborih. (Dopis.) Poslovodje, torej upravi» telji krajnih šolskih odborov ne smejo biti obenem tudi blagajniki istih. To je prav krepka zaušnica in izraz nezaupanja. Če smo dobri za to, da prirejamo razne zbirke in si s tem nakopljemo razne sitnosti in da se nas ljudje že od daleč ogibljejo, boječ se, da prihajamo zopet s kako polo, bi ne» mara tudi brez škode opravljali blagajniške posle krajnih šolskih odborov. Vsa pisarija, dreganje in razna pota, ki so združena s to funkcijo, bi itak moral opravljati upravitelj sam, a izplačevanje in prejemanje, kar ve» ča ugled dotične osebe, mu je odvzeto. Kje se bo dobil na deželi vedno kak pripraven blagajnik, ki bi brezhibno vpisaval in vodil to delo. Ob polaganju računa, bo pa pošlo« vodja moral blagajno in vse knjige ter pri« loge v red spraviti, kar bi se sicer lahko gredoč izvršilo. Tudi je znano dejstvo, da je večina dosedanjih načelnikov zbirala med letom pritekajoče prispevke, a računi in iz» datki so se izplačevali le po večkratnem tirjanju. Večina upraviteljev bi o tem lahko marsikaj povedala. Razlog, da bi morda kak upravitelj z blagajno nereelno manipuliral, ne drži, ker isti razlog velja za vsakega bla« gajnika. Odkar obstoje blagajne in se je upravljal javni denar, so se godile in se bo« do še — nerednosti. Kdor v tem oziru kaj zagreši, naj ga zadene najstrožja kazen, ni pa pravično, da se izključuje iz častne in ugled množeče funkcije ves stan. Če smo dobri in potrebni za vse drugo, naj se nas nikar ne odriva od blagajniških mest, sicer bomo rekli: Z denarjem, ki ni naš, nočemo v nobenem slučaju imeti opravka, torej tudi ne z raznimi zbirkami i. dr. — Sodniki v disciplinskih učiteljskih so diščih. Kakor poročajo se v ministrstvu že določajo sodniki za oblastno in vrhovno učiteljsko disciplinsko sodišče. Ministrstvo stoji na stališču: 1. Da se šolski nadzorniki ne jemljejo za sodnike (se razume od izvo« Ijenih kandidatov); 2. da učiteljice ne smejo biti sodniki. (!!) To drugo branijo v pro« svetnem ministrstvu z odlokom kasacijske« ga sodišča, ki je na vprašanje ministra pravde, ali sme postaviti za sodnika neko gospo s položenim sodnim izpitom, dalo negativen odgovor. — Iz nekaterih oblasti še niso prišla poročila o izvolitvi, a nekje se volitve še niso izvršile. — Za organizacijo te nove važne in komplicirane ustanove, bi se moralo izdelati precizna navodila. — ker pa ta niso bila izdana se to sedaj maščuje. — Poverjeništvo UJU je vložilo proti zapo« stavljanju učiteljic in tudi o nekaterih dru« gih zadevah protest. — Prihodnja številka »Učiteljskega To* variša« izide že v sredo, ker je v četrtek praznik in prosimo rokopise najpozneje v ponedeljek, daljše že za nedeljo. — Ponovne volitve v disciplinska sodi« šča. Kakor javljajo listi, se bodo vršile po« novne volitve sodnikov v disciplinska sodi« šča in to ali v vsej državi ali pa samo po posameznih oblastih, kar še ni odločeno, ker so se baje godile ponekod pri volitvah nepravilnosti. — Obrtno«nadaljevalne šole. Ko je pre« vzelo ministrstvo za trgovino in industrijo obrtno«nadaljevalne šole pod svoj resort, je izšel odlok na podlagi katerega bi imeli prednost poučevanja na teh šolah profesorji in učitelji meščanskih šol. Ministrstvo je sedaj ta odlok zadržalo, do izdelave pravil« nika o tem. Med tem sta prispela v Beo« grad podpreds. zagrebške sekcije UJU g. J o c a Milojevič in podpredsednik Hrv. Učit. Sav. g. Drag. N e m ? t, ki sta bila pri vseh merodajnih faktorjih v ministrstvu za trgovino in industrijo ter dobila zagoto« vilo, da se ne bo odvzemalo dosedanjih pra» vic osnovnošolskemu učiteljstvu na obrtno« nadaljevalnih šolah. — Sedaj se v ministr» stvu izdeluje nov pravilnik za obrtno»nada« ljevalne šole in bo tudi UJU delovalo na to, da se ne bo krivično postopalo proti osnov« nošolskemu učiteljstvu. Nujne korake mora podvzeti tudi društvo učiteljstva obrtno« nadaljevalnih šol. O zadevi še izpregovo« rimo. — Učitelji s 3 službenimi leti, ki še niso položili praktičnega izpita:, oziroma so bili pri izpitu reprobirani, morajo vložiti na mi» nistrstvo prošnjo za podaljšanje roka za po» laganje usposobljenostnega izpita. — Skupščina UJU poverjeništva Beo» grad se vrši v dneh 10., 11. in 12. julija 1927 v Beogradu z običajnim dnevnim redom. — Ustanavljanje Saveza slovanskega učiteljstva. Čehoslovaško učit. udruženje je naprosilo naš Izvršni odbor v Beogradu,-za skupno delovanje na ustanovitvi Sa« veza vsega slovanskega učiteljstva. Usta» novni zbor naj bi bil v Pragi leta 1928. To» zadevno pismo smo priobčili v zadnji šte» vilki. — Za gospodinjski tečaj se je do dolo« čenega roka zglasilo premajhno število to» varišic. Zato odbor »Društva učiteljic v Ljubljani« ni mogel ukreniti nič pozitivnega glede vršitve tega tečaja v juliju. Pač pa so se glasom sprejetih resolucij izza zadnjega zborovanja »Društva učiteljic« predložili ministrstvu prosvete konkretni predlogi glede nujnosti kmetijsko=gospodinjske iz« obrazbe učiteljic. Kakor smo informirani, se ministrstvo prosvete intenzivno zavzema za rešitev tega vprašanja. Za sedaj opozarjamo eventualne reflektantinje na razpis gospo» dinjsko»higijenskega tečaja oblastnega od» bora »Podmladka društva Rdečega križa«, ki je objavljen v zadnji številki »Učit. Tova« riša«. — Ali je to sporazum? Te dni je pri« spel v Beograd z 20 učitelji g. Ivan T o»j m a š i č , bivši predsednik Saveza hrvatskih učiteljev. Kakor poročajo je prišel, da pri pristojnih faktorjih deluje na to, da se raz* veljavi skupščina Saveza iz leta 1921., ki je z večino glasov odločila pristop v UJU in da se njemu dovoli nadaljnje organiziranje Saveza. Nas ne interesira kaj bo opravil vendar smo odločno proti temu, da on v čisto naših učiteljskih stvareh izrablja neke politične osebe v svoje namene. — Na tak način ne pridemo daleč! (Po »Narodni Pro« sveti«). — Kakor je pokazal zadnji sestanek bivših članov Hrv. Učit. Saveza v Zagrebu, g. Tomašič tudi nima večine učiteljstva na svoji strani in ni opravičen govoriti v njega imenu. — Na vadnici državnega moškega teljišča v Ljubljani se popolnita začetko^ novega šolskega leta službi dveh vadniški^ učiteljev. Prošnje je treba vložiti najkfl< sneje do 30. junija pri ravnateljstvu. __ Koncert pevskega zbora učit. UJU. Opozarjamo učiteljstvo in njih prijatelje na koncerta, ki se vršita 19. junija, m sicer ob 15 uri v Domu v Št. Vidu, ob 20. uri pa v Sokolskem domu na Viču. Program je pe* ster ter bo vsakdo našel v njem nekaj le* pega. Apeliramo na učiteljstvo iz bližine da Jripomore s priporočanjem in lastno ude« ležbo do čim večjega uspeha — Smoter Pevskega zbora učiteljstva UJU v Ljubljani je smoter vsega slov. učiteljstva, zato upra« vičeno pričakujemo vsestranskega zanima« nja in podpore. - Tovariši in tovansice na delo za povzdigo narodne prosvete in ugled našega stanu. — Odbor. _ Volitve učiteljskih zastopnikov v oce« njevalno komisijo za laški okraj. Glasom sklepa učiteljskega društva za laski okraj (na zborovanju 22. maja 1927) se izvedejo volitve za ocenjevalno komisijo. Volimo enega člana in namestnika. Tozadevne ieu* verte so se že odposlale na šolska vodstva. Izpolnjene naj se odpošljejo na so skovod« stvo Laško pod tek. številko ulomljeno z v (VOlit!eZnižane cene v kopališču »Slon« v Ljubljani. Članstvo obveščamo, da jedovo« m lastnik kopališča »Slon« za uporabo ko« pališča znižane cene Parna kopel stane 10 Din kadna I. razreda 8 Din 50 p, 11. razreda 6 Din 50 p, pršna 4 Din. Kopalni cas: torek, sreda, četrtek in petek od 8. do 1/. ure Izkazati se je treba z železniško legiti« maciio. Nakaznice dobi članstvo pri upravi naših listov v Učiteljski tiskarni, I. nad« stropje, vrata štev. 15. — Zbirajmo smešnice iz šolskega ziv« Ijenja! Na predlog ljubljanskega učiteljske« ga društva je sklenil »Učit. konvikt«, da izda zbirko domislic, kratkočasnic, šal in humorističnih spisov šolskih otrok. V otro« ških dušah leži skrit neusahljiv vir neprisi« ljenega humorja, celo satire in svojevrstne filozofije, kar bruhne ob ugodni priliki na dan. Mislim, da ni učitelja, ki bi si ne bil ze zapisaval takih domislic. Poglejmo samo naše liste vseh vrst — povsodi naletiš na smešnice in šale. Med temi je marsikatera tako duhovita, da bi je ne prisodil otroku. Cele zbirke so že izšle iz šole in javnost juh je prav toplo pozdravila. Dobra smešnica je zdravje in solnce, ki prežene temne mi« sli. Tudi psiholog ima tu polje za študij otroške duše. Kako smo se svoj čas zaba« vali ob dunajskem Homunculusu, ki je kla« til v dunajskem dijalektu one znamenite šolske naloge nadebudne dunajske mladine. Gotovo so mu dali med drugim povod res« nični sestavki iz šolskih zvezkov. Poznamo tovariše, ki si zapisujejo take domislice in smešnice. Zelo dobrodošle so tudi značilne in humoristične naloge. Kdorkoli ima kaj takega naj napiše in izvoli poslati na »Učit. konvikt«, Ljubljana, Učit. tiskarna. — Malo odgovora. (Tovarišu Kiferlu v odgovor.) Kar se tiče mojega referata, sem hotel biti po svoji najboljši možnosti teme* ljit. Dotakniti sem se moral radi tega tudi stališča, ki ga zavzema naša centrala UJU s svojo zahtevo, da naj bi bili tudi učitelji« upokojenci sodniki. Prosil sem tovariše upo« kojence, naj mi ne zamerijo odkrite besede in sem nato konstatiral, ne pa »očital« — kar bi bilo res netaktno — da se mentaliteta starih bistveno razlikuje od one mladih in smatramo zato nazore večine od njih »kolikor toliko« — da rabim zopet prvotni izraz — okostenele. Po svoji pretežni ve* čini se starejši tovariši ne morejo uživeti v naše mišljenje in nas razumeti. Kako naj nas potem sodijo! itd. Potrebna je bila ta konstatacija le zato, da z njo utemeljujem svoja izvajanja, zakaj sem proti izvolitvi upokojencev v disciplinarna sodišča. Rade volje priznam, da nam manjka- izkušenj, k: so jih nabrali starejši in da nam bi lahko -dali iz tega svojega zaklada marsikateri do* ber nasvet, za katerega bi jim bili hvaležni. Tudi jih bo vsak rad videl med nami in jih poslušal. Žal pa so oni, ki nam res svetu« jejo, redki. Takega pa, ki nam bi hotel zgolj svetovati, menda sploh ni, temveč se hoče vsak tudi udejstvovati aktivno, ko je nje« gova službena doba in njegov čas že minil in to mladino najbolj odbija, ker ji otesnjuje nazore in udejstvovanje. Zahteval sem na zborovanju tudi, naj se umaknejo oni, ki so doslužili svojo dobo in naj gredo v pokoj. Dovolj žalostno, da se morajo take stvari obravnavati in to celo jaivno. Dokaz so nam dogodki. Do leta 1919. je bila službena doba za učitelja na bivšem Kranjskem 40 let. Bo« rili so se za 35«letno službeno dobo. Leta 1919. je bil razširjen srbski šolski zakon iz leta 1904. na vso kraljevino in učiteljstvo je doseglo celo več kakor je zahtevalo, nam« reč 32*letno dobo službe. Oni, ki so tedaj imeli dovolj službenih let za pokoj, so vkljub temu ostali še v aktivni službi, da bi dočakali uradniški zakon in z njim bolj* ši materijalni položaj glede pokojnine. Leta 1923. je izšel uradniški zakon. Ta nam je v svojem 31. in 139. členu pripoznal polno po* kojnino po 32 letih službe. Mnogo jih je, ki niso niti tedaj stopili rv pokoj in ki ho« čejo ostati še nadalje v aktivni službi, dasi ne bi imeli nikake materijalne "škode, če gredo v pokoj. Ker so ostali v službi, je bilo to v škodo vsemu stanu. Mnogo naraščaja ni dobilo služb, ker ni bilo dovolj mest na razpolago. Namesto da bi mladi služili sami svoj kruh in morda še pomagali svojim star« sem, so jih le ti še nadalje morali preživ« 'jati v današnjih težkih razmerah. Škodo« vali so stanu oni, ki se niso dali upokojiti s tem da je bila tudi s sklicevanjem na to ^jstvo povišana službena doba na 35 let. k-o -Se borimo za upravičeno stvar in bii-imrf T? dosegH- jo sami z dejanji izpod* voda do ™' Zudnji motiv Je dal naiveč PO' -vaniu in d,?3* 1Zva]anj na zadnjem zboro* in do ~ morda - malo bolj krepkih ugotovitev dejstev, s katerimi pa nisem na« meraval nikogar žaliti, temveč le - morda - z malo preodkritim mišljenjem izraziti bolečino - ali socialno zlo - ki nas tare, nas mlaiše — Vilko Zehrer. — Opomba. Upamo da je s tem dovolj pojasnjena ta zadeva,'ki temelji več na nesporazumu ne na ni kaki nameravani žalitvi in da z ozi-rom na tesen prostor lahko zaključimo na« daljnjo debato o tem. - Uredništvo. __ Kniiga o odsotnosti učiteljstva. ker doznali da izda ministrstvo prosvete glede vodstva »knjige o odsotnosti« dopol* n Ino odredbo založi Učiteljska tiskarna po* "rebno tiskovino pozneje. To v znanje onim ki so že naročili te tiskovine pri Učiteljski tiskarni. Svoji k svojim! Cenjenemu p. n. učiteljstvu priporočamo tvrdke, ki inserirajo v našem glasilu.__ Poziv! Vsa okrajna učiteljska društva opozarjamo na okrožnico štev. 1223 z dne 15. aprila 1927 in prosimo, da nam vrnejo izpolnjeno .Letno poročilo" prav gotovo do 15. junija 1927, ker mora do tega termina tudi poverjeništvo izvršiti svoje obveznosti napram centrali, sicer nas ne smatra za svoje polnopravne člane. Poravnajte pravočasno tudi članarino! UJU _ poverjeništvo Ljubljana. Meščanskošolski vestnik. —m Učni načrti za meščanske šole. Prosvetni inšpektor poziva ravnateljstva meščanskih šol, da se o učnih načrtih m o izkušnjah, ki si jih je pridobilo učiteljstvo v šolskem letu 1926./27. posvetuje ter poda učiteljstvo svoje mnenje in predloge glede izpopolnitve in izprememb, ki bi bile po* trebne. —m Odposlanci ministrstva prosvete so imenovani za završne izpite na privatnih meščanskih šolah. —m Izpiti privatistov na meščanskih šolah. Izšel je odlok velikega župana na podlagi katerega smejo izpraševati pnvati* ste iz posameznih predmetov učitelji brez ozira na usposobljenost v posameznih pred* metih v dotičnem razredu. Če dela privatist izpit čez dva razreda velja to za učiteljstvo višjega razreda. _m Pouk o higijeni na meščanskih šo« lah. Radi velike važnosti higijenskega po* uka, je izdalo prosvetno ministrstvo odlok, da naj se za ta pouk nastavljajo kot hono* rarni učitelji na meščanskih šolah zdravniki, kjer so na razpolago, ne oziraje se na to ali imajo učitelji(ice) zadostno število ur ali ne. Le v slučaju, da ni nobenega zdravnika, naj prevzame ta pouk najsposobnejši učitelj* (ica). —m Završni izpiti na meščanskih šolah. Prosvetno ministrstvo ni dovolilo z oziram na štednjo v proračunu, da bi se učiteljstvo s taksami učencev nagrajalo za završfte iz» pite. Učenci javnih in zasebnih šol s pravico javnosti, ki delajo kot redni učenci završne izpite, ne plačajo izpitnemu odboru hono* rarjev. —- Radi olajšanja dela izprašujočemu učiteljstvu naj se učenci porazdelijo v sku* pine (10 do 12). Ferijalni Savez učiteljstva. —f Letovanje v Dalmaciji. 7. t. m. se je vršil sestanek, ki pa kakor vedno, ni bil polnoštevilno obiskan. Na letovanje odide* mo okrog 13. julija, in sicer na otok Brač (Bol), ki ima najlepšo plažo v Dalmaciji. Kolonija je lepo urejena, ima svoje postelje, kuhinjo itd. Priredili bomo izlete tako, da bodo kolonisti videli vse znamenitejše kraje srednje Dalmacije. Na Braču je rezervirano 30 prostorov za učitelje*ferijalce. Da odpa* de nepotrebno pisanje, ponovno: Vsak naj s priglasom pošlje 50 Din, za pristop v F. S. in za kolonijo 40 Din, navede čas bivanja, računajoč vedno po 15 dni (15 julija do 31. julija ali do 15. avgusta itd.) Priglašenim pošljem prijavnico s čekom, znesek za vsa« kih 15 dni 400 Din naj pošlje vsak v Beo« grad, prijavnico na moj naslov! 1. julija si sam ogledam kolonijo in pred odhodom bo vse javljeno pravočasno podrobno v »Učit. •Tov.« in dnevnikih. Zadnji čas za priglas 15. junij! — Za U. F. S.: SI. Mrovlje, glavni pov., Jesenice. Pevski zbor UJU učiteljstva. —pev. Pevci in pevke. V nedeljo 19. ju« nija priredimo dva koncerta. Prvi bo ob 15. uri v Domu v Št. Vidu, drugi pa ob 20. uri v Sokolskem domu na Viču. Pevski tečaj se prične v soboto 18. junija ob 16. uri v Glasbeni Matici. Pozivamo Vas, da prihitite polnoštevilno in ponovno dokažete visoko stopnjo stanovske zavednosti in društvene discipline. Na svidenje 18. junija ob 16. uri. Odbor. Naša gospodarska organizacija. —g Odprite oči in strmite! Dragi prija« telj in tovariš! Včeraj smo pokopali tova« riša I. I. On je rešen vsega trpljenja, ka* terega Ti ne bom natančneje opisoval; za* moglo bi se to le povedati. Ostavil pa je ž e več let bolno in grozovito trpe* čo soprogo; saj sama niti roke ne more vzdigniti. Prej kot slej bo morala stanova* nje izprazniti in skrbeti za nadaljnji študij dveh otrok, izmed katerih je eden na uči* teljišču, drugi pa pohaja meščansko šolo. Bolezen — njegova kakor njegove žene — in izdatki za študij otrok je vse njegove gmotno popolnoma uničila. Zdaj pa je še prišla smrt s svojim strahovitim udar* cem, kateri je tem hujši, ker pokojni ni bil nikjer zavarovan, niti pri »Učiteljski Samo« pomoči« ne. Dragi! Ali bi ne bilo mogoče, da bi se revam trenutno vsaj nekoliko pomagalo, n. pr. da bi »Učit. dom« pripomogel k na« daljnjemu študiju otrok tako, da bi prispe* val mesečno deloma, recimo polovico za stanovanje in prehrano njegovih otrok? Naj »Učit. dom« že sedaj pokaže v malem, kakšno nalogo si je nadel za bodočnost. Od denarja, ki se samo zbira in nalaga, nima sedanjost nič in vendar naj bi imela. Obračam se do Tebe, ker vem1, da si človek in imaš prav mnogo smisla za ka» ritativne stvari; kajti oseba, ki ljubi svojo domovino tako, kakor jo ljubiš Ti, ljubi tudi svojega bližnjega in tu zopet pred vsem svojega tovariša... Te iskreno pozdravlja Tvoj J. Priobčujemo to pismo, katero je prejel predsednik »Učit. doma«, brez daljšega ko* mentarja. Saj govori samo dovolj in kaže naravnost strašno bedo, iv katero lahko pride v današnji dobi učitelj in njegova družina. In vendar je še zelo veliko število naših tovarišev(ic), ki stoje ob strani in samo gle* dajo, kako mi gradimo »Učit. dom« in »Učiteljski konvikt« ter se ne zmenimo niti za našo »Učiteljsko Samopomoč«. Kdaj se bode zavedlo vse učiteljstvo važnosti svo* jih socialnih institucij?! —g Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani. V maju sem prejel sledeča vplačila: Štefanija Sojer, Fa* ravas 10 Din, Ivan Sumperer, Adle* šiči 20 Din, učiteljstvo osnovne šole na Vi* niči 100 Din, I. deška osnovna šola v Ljub* Ijani 100 Din, Franjo Sevnik v Stari Lipi pri Vinici 50 Din, Anton Vidic, šol. upravitelj in Ivana Valenčič, uči* teljica, oba v Velesovem, sta darovala vsak po eno obveznico 7% drž. invest. posojila z 10 zapadlimi kuponi, skupaj 270 Din; dru* štvo učiteljic v Ljubljani je izročilo 550 Din čistega dobička od mladinskega koncerta, ki ga je priredilo 14. maja t. 1. v Unionski dvorani v prid našemu društvu, za kar iz« rekamo posebno zahvalo. Z današnjim iz* kazom znašajo vsi letošnji prispevki 8307 Din 65 p. Josip Kobal, blagajnik. IzSel ie! Grobming - Lesica - Mole: Izšel je! Srbtkohrvatsko-slovenskl slovar Besedni zaklad tega slovarja vsebuje na 432 straneh vse izraze iz vseh knjig, ki so v rabi na naših šolah, poleg tega pa vse izraze iz vsakdanjega (življenja za dom in urade, v kolikor so različni od slovenskih. Slovar je opremljen z akcenti, kar je neprecenljive vrednosti za šolo, ker brez akcentov ni mogoče srbohrvaščine pravilno izgovarjati. V slovarju je upoštevana ijekavščina in ekavščina, tako da ne pride človek v zadrego ne pri čitanju hrvaških, ne srbskih knjig. Ker je naklada slovarja zelo mala in ker bo zato v nekoliko tednih knjiga razprodana, je v Vašem interesu, da slovar čimprej naročite. Naročila sprejema Učiteljska knjigarna, V Ljubljani, Frančiškanska ul 6 Cena 50 Din. Pri skupnem naročilu (najmanj 10 izvodov) cena h 45 Din. Društvena zborovanja UJU, Vabila = LJUBLJANSKO UČITELJSKO DRUŠTVO bo zborovalo v petek, dne 17. junija ob 19. uri na šentjakobski šoli. Dnev« ni red se bo objavil z okrožnico. = BELOKRANJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje v soboto, dne 11. junija 1927 ob 11. uri v Črnomlju. Dnevni red: 1. Pozdrav. 2. Čitanje zapisnika. 3. Poročilo predsednika. 4. »Pisanje v osnovnem razre« du«, poroča tovarišica Vizjakova. 5. Slučaj* nosti. Ker je to zborovanje zadnje pričaku« jemo polnoštevilne udeležbe. — Odbor. == UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ LITIJA POV. UJU zboruje po običajnem dnevnem redu dne 18. junija 1927 na držav* nem moškem učiteljišču v Ljubljani Poleg društvenih zadev sta na dnevnem redu dve kratki, pa vseskozi aktualni predavanji. Do tega časa poravnajte prav zanesljivo vsi za* mudniki svoje blagajniške obveznosti! Od* bor pričakuje častnega odziva! = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA ME* STO PTUJ IN PTUJSKI ŠOLSKI OKRAJ zboruje dne 18. junija v Ptuju, ker učitelj* sko društvo v Čakovcu ne zboruje več v te* kočem šolskem letu. Izlet drugam je nemo* goč/ ker je za predpriprave premalo časa. Dnevni red zborovanja je; 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Proračun za šolsko leto 1927./28. 4. Ura nazorilo v risarskem pouku. Predava tov. Kunst. 5. Slučajnosti, predlogi, nasveti. Ob 9. uri je istotam seja odbora Učiteljske* ga društva po običajnem dnevnem redu spopolnjenim s točko: Proračun za šolsko leto 1927./28. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KO* ZJANSKI OKRAJ zboruje dne 11. junija ob VAl. uri na Prevorju. Dnevni red. 1. Za* pisnik. 2. Dopisi. 3. »Delovna šola«, poroča tov Humar. 4. Volitev delegatov za obe skupščini. 5. Slučajnosti. Udeležba obvezna! Odbor. Kulturni krožki: -(-ped. Ped. did. krožek v Mariboru je meseca februarja razposlal vsem učiteljskim društvom vabila, da naj bi le*ta korpora* tivno pristopila h krožku, koji naj se raz« širi v »Pedagoško centralo mariborske ob« lasti«. — Doslej se je temu odzvalo le šest društev. Prosimo še druga društva, da čim prej javijo svoj pristop. -f-ped. Ped. did. krožek v Mariboru ima v petek, dne 17. t. m. ob 20. uri (8.) svoj redni občni zbor v risalnici deške meščan« ske šole s sledečim dnevnim redom: 1. Predsednikovo poročilo. 2. Poročila dru« štvenih funkcionarjev. 3. Razširjenje krožka v Pedagoško centralo. 4. Volitev novega od« bora. 5. Slučajnosti. — K obilni udeležbi vabi odbor. + Pedagoški krožek v Cerknici. Cerk« niški pedagoški krožek je imel sestanek 8. maja v Cerknici. Zaradi slabega vremena je bilo le 14 udeležencev. Tovariš Josip Dol« g a n je poročal v delovnih zajednicah v Nemški Avstriji in Nemčiji ter nasvetovdl; da bi tudi mi sprejeli to obliko za naše sa« moizobraževalno stremljenje. Predlagal je, naj se najprvo pogovorimo o reformi učitelj« ske izobrazbe, o vprašanju, ki je bilo na dnevnem redu na velikonočnem sestanku pedagoškega 'krožka v Mariboru. Tovariš M r c i n a je povdarjal, da je učitelju pred« vsem potrebna kmetijska izobrazba, ker je kmetijski pouk zelo potreben na osnovni šoli. Tovariš R i b i čl č je nasprotnega mne« nja, češ, da bi moral biti potem učitelj stro« kovnjak, da mu je potrebna najprej splošna in zaokrožena izobrazba. Tovariš Dolgan pojasni, da se dajo v kmetijstvu združiti skoro vsi pojmi iz prirodnih znanosti, pri čemer niso prav nič prikrajšani, pač pa do« bijo ravno v kmetijstvu svoj organski in živ* Ijenski pomen. Nato poda poročevalec ne« kaj vzgledov, kako se dajo kmetijska dej« stva uporabiti v kompleksnem pouku. Tudi v obrtnih in industrijskih krajih je to mo« goče in potrebno, kot je mogoče in potreb« no, da se kmetski otrok seznani s stroji in motorji. Poročila: + Učiteljsko društvo za okraj Ljub« ljana*okolica je zborovalo dne 9. aprila 1927 v »Mestnem domu« v Ljubljani. Zborova« nja se je udeležilo 174 članov in članic. Tov. predsednik otvori zborovanje, po« zdravi vse navzoče, posebej še veroučitelja tov. Kogeja ter poda svoje poročilo, v ka< terem bodri članstvo za večje umevanje zborovanj, na katerih naj vlada poleg disci« pline tudi solidarnost. Deliti si moramo drug z drugim nele dobrote, amapk tudi eventualne nesreče, ki bi zadele posamez* nike — ustanoviti si moramo predvsem ob=* rambni fond, da bomo s samopomočjo od» bijali Udarce, ki bi nas hoteli pobijati. Zapisnik zadnjega zborovanja je bil od članstva brez debate sprejet. Nato predstavi tov. predsednik učitelj» stvu predavatelja dr. H. T um a in ga pri« srčno pozdravi kot iskrenega prijatelja na« šega stanu. Gospod predavatelj je predaval o splošnem razvoju alpinizma. Povedal je o toliki lepoti naših divnih planin, da je vse učiteljstvo z izrednim zanimanjem sle* dilo predavanju. V imenu vsega učiteljstva se mu zahvali tov. predsednik, želeč, da bi še kdaj prišel v našo sredo. Tov. predsednik pozdravi došlega stro* kovnega tajnika tov. K o b a 1 a. Nadaljnja točka slučajnosti so društve* ne zadeve. Tov. predsednik pojasni blagaj« niško vprašanje za leto 1926. s tem, da naj vsi poravnajo zaostalo članarino 1. 1926. jih. miiJiiiMpiuiii h um ji.....i . luimm^mmmmmt.i . m«« ■ Stran 4. »UČITELJSKI TOVARIŠ« dne 9. junija 1927. __Štev. 44. Vsaka šola in slovenska hiša mora imeti knjigo pesmi: * E.GANGL: Naročajte vsa tiskarska dela za društva, šole, urade itd. itd. v Učiteljski tiskarni v Ljubljani! * HRAM * SLAVE Broš. 30 Din, eleg. vez. 40 Din, s poštnino 2 Din več. KNJIGARNA UČITELJSKE TISKARNE v Ljubljani, Frančiškanska ul.6. ■■■■■................... Tov. blagajničarka prečita imena onih članov, ki še kaj dolgujejo za 1. 1926. Tov. Grašič vpraša, če ima krajni šol« sik svet pravico odvzeti vrt šolskemu upra« vitelju. Sledi daljša debata, ki ima za konec predlog tov. Grašiča. Nato pojasni strokovni tajnik tov. Ko« bal glede dveh predlogov, ki jih je stavilo naše društvo na seji širšega sosveta v Celju in glede poročila tov. predsednika o tej seji. Priporoča tudi, naj se učiteljstvo vpiše v okrožni urad za zavarovanje delavcev. Končno so bili sprejeti še sledeči pred« logi: Tov. Deržaj: Ustanovi se za preganja« no učiteljstvo obrambni fond. Vsak tovariš(ica) naj prispeva zanj mesečno 1 Din. Druga društva naj posnemajo v tem, da pridemo v organizaciji do enotnega obramb« nega fonda, kar naj to pospeši tudi poverje« ništvo samo. Z obrambnim fondom bo razpolagalo naše društvo zase do tedaj, dokler se ne ustanovi obligatni obrambni fond za vsa društva, včlanjena v UJU. Tov. Bensa: Poverjeništvo UJU naj vsakoletni proračun stavi še pred sejo ožje« ga sosveta okrajnemu učiteljskemu društvu v upogled. Član obrambnega odseka stavi k okrož« niči Ciril«Metodove družbe sledeči predlog: V Sloveniji imamo obrambni društvi »Jugo> slovenska Matica« in »Ciril«Metodova druž^ ba«. Obrambno delo obeh društev se v splošnem krije, akoravno se prvo udejstvuje v širjenju nacionalne zavesti z raznimi sred stvi izven države, a drugo z vzdrževanjem obmejnih šol. Podeželskemu učiteljstvu je otežkočeno delovati za obe obrambni dru« štvi iz razloga, ker se obrambno delo obeL v splošnem krije in je agilnost enega na kvar drugemu. Učiteljstvo želi združenje obeh obrambnih društev in je vedno pri« pravljeno vršiti nacionalno obrambno delo Na željo učiteljstva se določi, da bo prihodnje zborovanje meseca maja. — Taji niča. takniti predlogom slab namen, da bi bil tudi vsak dvom o dobrem namenu izključen, je odbor predloge ponovno pretresal in jih dal na aprilskem zborovanju zopet v raz« pravo. Po dolgi debati so bili soglasno spre« jeti. Aprilsko zborovanje je obiskal tudi naš poverjenik g. Andrej S k u 1 j. Bil je prisrčno pozdravljen od vseh zborovalcev in se je lahko prepričal, da mariborsko uči« teljsko društvo rado vidi v svoji sredi vsa« kega tovariša, ki se trudi in dela za enotno organizacijo. V disciplinsko strokovno sodišče sta bila določena tovariša Alt Aleksander in Tomažič Marija. Sprejet je bil dalje predlog tov. Hrena: naj poverjeništvo dela na to, da se znižajo cene šolskih knjig; in predlog tov. G r č a r« j a v zadevi postopanja z bolezenskimi do« pusti. + Marenberško učiteljsko društvo je zborovalo dne 7. majnika v Breznu. Navzo« čih je bilo 27 članov, opravičilo se je 8 čla« nov. Uvodoma omenja predsednik troje do« godljajev, ki naj bi ne šli neopazno mimo nas: konferenco z učiteljiščnimi profesorji v Mariboru, ki je dokaz, da se učiteljstvo bri« ga za svojo izobrazbo; volitve v oblastno disciplinsko sodišče ter sestanek učiteljev kmetijsko«nadaljevalnih šol v Prevaljah. kjer se je razpravljalo o načelnih smereh in administraciji teh šol. Predavanji. O »narodno obrambnem delu Ciril«Metodove šole« je govoril družbin tajnik tov. S k u l'j. Prišel je, da seznani uči« teljstvo severnega obmejnega pasa o delo« vanju družbe ter o nje težnjah podkrepiti nacionalno misel in narodovo samozavest v vseh plasteh obmejnega ljudstva in da ga pridobi za sodelovanje pri ustanavljanju no« vih, ter poživljanju že obstoječih podružnic Ciril«Metodove družbe ob naši severni meji. Da uvede učiteljstvo, ki baš zbira do« moslovni materijal svojega okraja v metodo zgodovinskega raziskovanja ter mu poda obenem nekaj iz zgodovine naših krajev, je referiral tov. Josip Mravljak iz Vuze« niče o temi: »Temeljni viri zgodovinske ve« de in nekaj praktičnih navedb iz zgodovine našega okraja«. Najprej je opisal in tudi po« kazal razne listine, kronike, urbarije, fevdna pisma in pečate kot neizpodbitne dokumen« te zgodovinskih dogodkov, ki pa mnogokrat pričajo tudi o gmotnem stanju in kulturnem razvoju gotove dobe. V drugem delu svojega referata je g. predavatelj podal nastanek far in cerkva ter zgodovino gradov in grajske gospode našega okraja v srednjem veku. O zbiranju domoslovnega materijala je poročal tov. predsednik. — Čim bolj grebe« mo in zbiramo elemente narodovega življe» nja, tem širše, tem globje se nam odpira razumevanje za to življenje. Kako verno sliko gospodarskih in socialnih razmer na« šega ljudstva moremo posneti že iz golih številk preglednice o uvozu in izvozu paših krajev, ki jo je učiteljstvo že sestavilo. Do« polnile jo bodo statistike obdelane in neob« delane zemlje ter posameznih posajenih kultur, statistika hiš, gospodarskih poslopij, kočarjev in podnajemnikov. Zdravstveno stanje našega človeka bomo razbrali iz krst« nih in mrtvaških knjig — prosvetne razmere iz statistike o analfabetih ter duševno manj« vrednih — socialno stanje iz številk o zauži« tem alkoholu. — Tovariši naj smatrajo pro« gram, ki jih je uvedel v zbirko le kot nje najširšo osnovo in naj črpajo povsod, kjer zadenejo na nov vir. Zbrani materijal bo proučaval poseben pedagoški odsek, v ka« terega so bili izvoljeni tovariši: Pahor, Ju« rančič, Hudales, Kopriva ter tovarišica Po« harjeva. Na pokrajinsko skupščino se pošlje de« legata tovariša Lešnika oziroma namestnico tovarišico Vidmarjevo. Književnost in umetnost. —k Dr. France Veber: Idejni temelji slovanskega agrarizma. Izšla je v založni« štvu Kmetijske tiskovne zadruge v Ljub« Ijani programatična socialna študija pod gor« njim naslovom. Cena broš. knjigi 45 Din, v platno vezani 60 Din. Po sklepu lista. = NOVOMEŠKO UČITELJSKO DRU. ŠTVO ima svoje zborovanje, v zvezi z od« kritjem spominske plošče v svetovni vojni padlemu tovarišu Janku Muhi, v soboto 11. junija na Ajdovcu pri Žužemberku. Dnevni red: Ob 830 slavnostno zborova« nje. Ob 10. uri maša zadušnica za + J. M. Ob 10"30 odkritje spominske plošče. Ob 13. skupno kosilo. Glede dohoda in hrane so bili tovariši in tovarišice ter Muhovi znanci že obveščeni po dnevnem časopisju. Naša moralna dolžnost je, da bo udeležba nad vse častna. Vabljeno ne samo učiteljstvo novomeškega sreza, vsi, ki ste ga poznali in ljubili, pohitite ta dan na Ajdovec! ______Odbor. Prispevajte kot podporniki „Pevskemu zboru UJU učiteljstva"! Rokotvorni pouk. Vse potrebščine za KNJIGOVESTVO IN KARTONAŽO dobite najceneje v trgovini 99 ŠAGPIN" dr. z o. z. LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 6. (nasproti Hotela Union.) + Poročilo o dveh zborovanjih učitelj« skega društva za Maribor in bližnjo okolico v dneh 30. marca in 26. aprila 1927. Pri prvem zborovanju je bilo navzočih 86, pri drugem pa 92 članov od 118. Opravičila se je večina tovarišev z obeh vadnic in zapo« slenih pri prosvetni upravi. Na dnevnem redu marčnega zborovanja je bilo zelo aktualno predavanje našega strokov« njaka rokotvorca gosp. Dragotina Hu« m e k a , ravnatelja meščanske šole, o r o « k,o tvor nem pouku brez Id e 1 a v 5 niče. Predavatelj se je dotaknil vseh pa« nog rokotvornega pouka in s prepričevalno besedo pričaral pre<} poslušalce številne iz« delke iz teh panog, ki jih učenec lahko iz« dela z najpriprostejšimi pripomočki: svo« jimi prstki, lesenimi klinčki, nožičem, pal« čicami, vitrami, glino in lepenko. Predavanje je bilo to, ki ga mora vsako učiteljsko dru« štvo slišati. Ali ne samo slišati, ampak de« lati na to, da se ustanovi v Mariboru velika delavnica, v kateri bi se pod mojstrskim vodstvom strokovnjaka Humeka in Robnika izurilo vse učiteljstvQ v mariborski oblasti v rokotvorstvu. Na apiilskfem zborovanju je predaval strokovni učitelj Lavrenčič o novih na« čelih v telovadbi. Predaval, ali bolje demonstriral je s kopico otrok na prostem, kako je tudi telovadba lahko le člen med členi koncentracijskega, domorodnega in prirodoznanstvenega pouka. Sličice iz žival« skega, ptičjega in rastlinskega življenja so se vrstile druga za drugo, prepletene z igra« mi, tekmovanjem in raznimi nastopi. Zopet možnost, da se učencem šola prikupi, da se vlije novo življenje, več živahnosti v pogo« sto pusto šolsko delo. Tudi to in slična pre« davanja bi morala izpolnjevati dnevni red društvenih zborovanj. Na obeh zborovanjih pa so vzbudili mnogo zanimanja, živahno, mestoma ostro debato, predlogi, ki jih je stavil društveni odbor z edinim namenom, da se poizkusi karkoli je mogoče, da se ustvari v Sloveniji zopet enotna organizacija vsega učiteljstva. Na marčnem zborovanju se je hotelo pod« ^tflt/ciM jcunan ZALOGA BARV, TUŠEV IN RADIRK POVSOD NA ZALOGI . TISKOVINE NA ZAHTEVO GÜNTHER WAGNER, WIEN X.i. A. & E. Skaberne, £jubij aria. CEF1R za srajce in bluze v veliki izberi !