    
P 51 (2023/2024) 54
Očistimo Slovenijo
N B̌́,   ̌̌
Nedavno je potekala prav posebna čistilna akcija,
ki jo je organiziralo društvo Ekologi brez meja. V
okviru akcije Očistimo Slovenijo digitalnih odpadkov
(https://digital.ocistimo.si/) so ljudi poziva-
li, da izbrišejo svojo nepotrebno e-pošto, neuporab-
ne aplikacije in druge neuporabne datoteke (npr.
dvojnike fotografij in videoposnetkov). Akcijo je ne-
davno komentiral tudi Matjaž Klančar, urednik revije
Monitor. Njegove pomisleke lahko preberete tukaj:
https://www.monitor.si/clanek/uvodnik-
pridruzite-se-najlazji-cistilni-akciji-
na-svetu/230916/. Akcija je že zaključena, dru-
štvo pa je na svoji spletni strani zapisalo: »Na leto-
šnjo prvo pobudo Ekologov brez meja in o28 komu-
nikacijske skupine se je odzvalo 1288 posamezni-
kov, ki so iz svojih digitalnih naprav izbrisali: 26 TB
podatkov « 5 ton prihranka izpustov toplogrednih
plinov.« V svoji izjavi za javnost navajajo tudi, da
»26 000 izbrisanih GB podatkov pomeni prihranek
energije, ki bi jo porabili za 29 278 prevoženih ki-
lometrov ali pridelavo 7 472 litrov mleka.« Priznam,
da me je »matral firbec«, zato sem se tudi sam lo-
til razmišljanja, računanja in brskanja po literaturi.
Vprašanje, ki sem si ga najprej zastavil, je bilo na-
slednje: Ali trdi disk, ki je napolnjen s podatki, troši
več energije, kot če je prazen? Tako pri magnetnih
trdih diskih kot tudi pri SSD diskih ne vidim no-
benega očitnega tehničnega razloga, da bi bila po-
raba energije povezana z zasedenostjo. Diski na-
mreč največ energije potrošijo, ko podatke na njih
spreminjamo (kopiramo datoteke, ustvarjamo nove,
brišemo obstoječe itd.). V mirovanju trdi diski tro-
šijo relativno malo energije, pa če so napolnjeni s
podatki ali pa ne. Kakšen je učinek, če nekaj 1000
ljudi zbriše s svojega diskovja po nekaj gigabajtov
podatkov (kar je pravzaprav relativno malo)? Vsi ti
diski bodo v uporabi še naprej, čeravno manj zapol-
njeni. Učinek bi najbrž bil opazen šele, če bi zaradi
         
P 51 (2023/2024) 5 5
tega lahko nekaj diskov odstranili iz uporabe. Vze-
mimo na primer zunanji trdi disk WD 4TB My Pas-
sport. Zanj sem našel podatek, da v mirovanju po-
rabi 1,45 W. Za hranjenje 26 TB podatkov bi tako
potrebovali 7 takšnih diskov. Če bi bili diski priklju-
čeni ves čas (vse dni v letu po 24 ur na dan), bi po-
samezen disk potrošil približno 12,7 kWh elektrike
v enem letu, vsi skupaj pa 88,9 kWh na leto. Za pri-
merjavo, na spletni strani M Tehnika sem si ogledal
hladilnik znamke Samsung. Ta po navedbah proi-
zvajalca porabi 204 kWh elektrike na leto. Vendar ne
vidim razloga, da bi bili zunanji diski priključeni na
napajanje ves čas. Pa tudi dvomim, da je bil zaradi
akcije en sam disk umaknjen iz uporabe. Bolj proble-
matično se mi zdi vsakodnevno prenašanje glasbe
in filmov po spletu preko pretočnih platform (angl.
streaming), kot so YouTube, Spotify in Netflix. Pri
ogledu enournega filma pri ločljivosti HD se pretoči
tudi do 3 GB podatkov. Ljudem raje svetujmo, naj
se namesto ogledov filmov na Netflixu sprehodijo v
naravi in berejo knjige. Nato sem se vprašal: Koliko
elektrike porabijo prenosniki in pametni telefoni v
primerjavi z gospodinjskimi aparati? Za hladilnik že
imamo občutek. Bralcu predlagam, da obišče spletno
stran Energy Star (https://www.energystar.gov/)
in poskuša poiskati podatke za naprave v svojem go-
spodinjstvu. Sam uporabljam prenosnik, ki ima litij-
polimersko baterijo kapacitete 80 Wh. Pri običajnem
delu baterija zdrži skoraj 5 ur. Če bi prenosnik upo-
rabljal vse dni v letu po 10 ur, bi za polnjenje bate-
rije porabil 58,4 kWh elektrike. Moj pametni telefon
ima litij-ionsko baterijo kapacitete 4500 mAh. Nape-
tost takšnih baterij je približno 4 V. Telefon polnim
enkrat na dan, včasih pa celo po dvakrat. Če bi ga
vsak drugi dan polnil dvakrat, bi v enem letu tako
potrošil 9,9 kWh. Telefon in laptop potrošita skupaj
manj kot hladilnik. Kaj šele, če ju primerjam z vsemi
drugimi napravami (pečica, pralni stroj, klima itd.)!
Če želimo torej prihraniti, ljudem raje svetujmo, naj
manj perejo in manj kuhajo. Obstaja že nekaj lite-
rature na temo ogljičnega odtisa. Priznam, da nisem
naredil poglobljene študije. Ogledal sem si članek
U. Gupta, Y. G. Kim idr., Chasing Carbon: The Elusive
Environmental Footprint of Computing, IEEE Micro 42
(2022) 37–47. Članek mi je ponudil nove perspektive
za razmišljanje. Prvič, pri potrošniški elektroniki se
energija ne porabi samo pri delovanju naprave, tem-
več tudi pri izdelavi, transportu do uporabnika in pri
razgradnji po koncu uporabe. Na to kot potrošniki
težko vplivamo. Drugič, potrošniška elektronika po-
troši mnogo manj energije kot podatkovni centri in
internetna infrastruktura. Tudi na to kot posame-
zniki ne moremo kaj dosti vplivati. Korektno bi bilo
narediti bolj poglobljeno študijo in ugotoviti, kako
resnično lahko pripomoremo k zmanjšanju ogljič-
nega odtisa. Če imate kakšno res dobro idejo, vas
na tem mestu vabim, da napišete prispevek za revijo
Presek.
ˆ ˆ ˆ
Rešitev naloge
s strani 2
Hipotenuza pravokotnega trikotnika s katetama 3
in 4 ima po Pitagorovem izreku dolžino 5. Označimo
središče včrtanega kroga in ga povežimo z oglišči tri-
kotnika (črtkana črta) in z dotikališči stranic (polna
črta). Potem se zaradi skladnosti ujemajo pari da-
ljic, ki so na skici označeni z rdečo, zeleno in mo-
dro barvo. Iskani polmer kroga r je enak dolžini
rdeče daljice, dolžina hipotenuze pa je torej enaka
p3 ´ r q ` p4 ´ r q. Sledi, da je r “ 1 in ploščina kroga
je enaka π .
4
3
ˆ ˆ ˆ