Št. 163 V Ljubljani, sobota dne 20. julija 1913. Leto II. NAPREJ n m in san Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan opoldne. Uredništvo in upravniStvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, I. nadstr. Učiteljska tiskarna. Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 36-—, za pol leta K 18-—, za četrt leta K 9'—, za mesec K 3'—. Za Nemčijo celo leto K 40-—, za ostalo tujino in Ameriko K 48'—. Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru priir.eren popust. Reklamacije za list so poštnine proste. Posamezna Številka 14 vinarjev. In tako dalje. Ob otvoritvi državnega zbora smo dobili, nueid driuigim, .pomočila ministra zunanjih zadev w govoranca ministrskega predsednika viteza Seiidllorja. Oba gospoda ista nam povedala, prvi v Pisanem poročilu, dr mri v sivojem govoru, dia So vajeti maše zunanje in notranje politike v strašno nesrečnih rdkah in da je prišel nemški lfnS'li)tajnizerii tudi pri nas do odločujočega imesta. 'n sta oba 'gospoda kljub tennu menda dobre vene, dia sta odstranila, s 'svojiimu besedami, 'ftiioiboik prepad, M Joči aivstrijsikc narodle od nase sedanje liin notranje politike. Oba mimiisitna s a t«di precej dobro poučena o neznosnih ralz-mierali 'ljudske prehrane. Seidler (je vedel povedati tudi, da ine prenašajo viojniiih žrtev vsi ftaiko. Bogatejši siloji si znajo pomagati z de-'nantiiiCo v roki tako, da ne žiiive v vciimi diolbi nič sfabše kakor v miru, dočim isio istotisoči prepuščeni lakoti in bedi. On ve tiudi to, da večina Prebivalstva ime bo imioigllia biilti deležna poviolj-nega uspete nove žetve pred ikomceim julija Oziroma začetkom avgusta. Zato bomo miorali Prenašati do tega -časa še marsikatere težave, bi vendar govorita gospodu mimistira talko, kakor da se imaihaiai miaiš zunanji iin notranji položaj v samih riožiloah. Im se diotmalšijujeta, da so živci avstrijskih narodov jekleni. Da nas prebičata, kako iso prti mas nepotrebni dioibni dr-^»ku, iki bi limeli pogum se ravnati po zdravi oioivegfci pameti im oizirajoč se na vse interese ‘i-Vstrijskili narodov, ista nami delklamovala o tujih grehih, o ispletkiainijah naših nasprotnikov •'H o takih iin enakih rečeh, ikii smodih že siti, ker jih moramo venomer poslušati iz ust državnikov, ki se drže svojih stollčkiov kiakor nalašč 2abo, da onemogočajo vsak resem poizkus, kii bii nas približal k zaiželljenianiiu miru. Pri vsem tein pa nas nista poizabiilia opozoriti ma stereotipno frazo naše meraziuimlljive in nezdrave po--itiike, na frazo o vztrajanju, o vztrajanju do skrajnosti, s čimer bomo dokazali naše 'resno raziumevanje '° potrebi energične oibramibne vojne. Tako in na 'Sličen način govorita vodil-Jia rniimiistra izstradanemu ljudstvu, iki ne more več vztrajati, ki ne more več prenašati žirtev razmer, ki jih mi samo poklicalo k življenju. Pa 'bi bilo to dovoli! O ne! Akio se ne more osnečiti ljudstva z izboljšanjem prehrano in se mu ine more zbuditi najmanjšega upa) v stoanaij- miiir, si mislijo maši ministri, da je dolžnost v lade tuidi v tem, da poivoča še bolj slovraštvo '»od narodi, da 'da takorekoč ijavnio oificijalmi Pečat politiki, ki nad pove n ene in skimi nairo-tliom, da 'sio manjvredni din, da iniimajo pravice Plutovatii enakopravnosti z nemškim narodom. Vitez Seidler, ta kapaciteta v nepoznavanju avstrijskih narodnih razmer, je čutil potrebo, da se odtuji parlamentu še boilj s tem. da je proglasi! svoj nemški kuirz kot dogmo*, kii me tirpi nobene kritike. Osem naroidoiv živi v našli srečni državi. Z dobro violjo ibii ise jih inlaštello tindii več. Neme inski narodi tvloniija večino v državi.. Vsi iti narodi vrše itu svoje dolžnosti nar prani državii. Vojna je naložila vsem enake žrtve v krvi, v davkih in v stradanju. Od vseh narodov se zahteva pokorščino in vztrajanje iin ljubezen do države, do domovine, o kateri moramo verjeti, da je naprami vsem enako ljubeča, nad vsemi svojimi sinovi enako 'bdeča mati. Gospod Seidler pa pride iz Izpovedjo', da bo 'njegova politika plavala dalije v vodah nemškega kurza. Proračun je predložil gospod minister zbornici. Za redne iin izredne troske ralbri 12 milijard. V državnem zboru nliimal večine, ki bi mn viotirala pnoiračuin. Od kje bo- vzel torej sredstva, da 'zagotovi državi, kar potrebuje? Pia prihaja na dan, meni iniič teibii miiič, z nemškimi ikurziom, trdeč obenem, da si drugačnega kurza v Avstriji miti misliti ne imioiremo. Da zadositi svoji in sivojih pristašev vs encimski .politiki iin da 'izlije svlojo jezo na večino v zibiormiioi, ki nio-če verjeti v njegovo modrost, spravi držajvo v nevarmoist, da se bo našla lepega dne brez zraka^ brez sredstev, ki ijili .potrebuje za življenje, lin to naj bi bil mož s pravico, dal očiitia dirugim panamska« j*> ijmbeami do domovine ?! iRiešiitetlj maa bi bil, ki opravilja is/lužibo Kroibiolklcpa, pomirjeval naj bi, ko seje med narodi še večje medsebojno nezaupanje kakor je 'bilo dosedaj. Vsak politični diletant ve, da v Avstriji mi mogoče vladati proti Nemcem in tako kmalu ne bi dobili niti človeka, ki bi imel namen delati z nemškim narodom to, kar dela danes Seidler proitri namemšlcim narodom. 'Joda akio je v Avstriji mezmiiseima vsakršna iprotlinemiška poiliti/ka, je mezmiiseilma in zloičiniska tudi iona politika, iki se naslanja le na vsenemšfce bajace in, kii me jemlje v poštev reelme potrebe in stile, ki jo tvorijo vsi neneinškii narodi v državi. Nezinisel je' nemški kurz in neamisel bi 'bil protimemškii kurz. Enako kakor je zločinski spliošmi piroti-Ijiudiski veleagrarni im veilekiapitalističnii kurz, kii je spravil državo na rob propada iin iltimdstvio v najstrašnejši obub. Miiinistri, ki bodo moiralii imieiti neikoliko več resnega vpogleda v dejanske razmere širokih plasti ljudstva vseh avstrijskih narodov, se bodo morali sprijazniti z idejo, jda edini kurz, iki je v Avstriji mogoč je orni, kori jemilje v poštev vise reelne potrebe in visa resna str amil jen ja vseh 'avstrijskih narodov iin vse opravičene zahteve delavnih plasti av- strijskega 'ljudstva'. Morda pa bodo sledeči dogodki prepričali kaj kmalu tudi viteza Seiidder-ia, da se je močno motil baš, ko je mislil, da iiigmai vlogo velikega državnika. Naš minister se je pa miiimloigrede spomni'1', da bi se morala pečati vlada tudi s socialno pr -litifco. Njegovo zanimanje za raznovrstna socialna vprašanja je pa ikomaj vredno*, da se ga ziove zanimanje. Svota vprašanj, ki spadajo v okvir 'Socialne politike, je ogromna. Ogromna že za sedanje razmere pa se še veča bolj in1 bolj. Vitez Seidler je pa vse vkup spregledal in potrosil glede na dolžnosti socialne politike, le par besed o »vpoštevanju«, ki ga zaslužijo Široke plasti ljudstvu, ker so v vojni veliko doprinesle. Picimagati pa hoče sirednjemu stamu in posebno inaistavljemcelm s stalno plačlo. Na one, ki nimajo noibsne plače, nobenega zaslužka, se gospod vitez pač me bo oziral. Preveč bi bilo. In je tudi res. Bi bilo preveč za človeka, ki bi se minirali čuditi vsaj parkrat ma dan, kako ga je neki posadila usoda ma ministrski sltolček v dobi, ko potrebujemo le resnih miož iin zdraviih miožgam. Tioda to je pač naša usoda, usoda naše itd. politike. Nemški socialni demokrati in proračun. V proračunski razpravi državnega zbora, kii ise je vršila prvi dan sedanjega zasedanja parlamenta, je .tjovionM limanioff« nomiške soc. dem:. khiiba posl. sodr. dr. Bllenbogen. fizjiaivil je med drugim naslednje: Sodialmi demokrat je iskreno pozdravljajo otvoritev parlamemta, ki so jo zahtevali pred-visem zato, ker hočejo ravno na tem mestu sporočiti n eu teši j ivo željo Ijiudistva .po miru. Obenem pa hočejo pokazati ljudsko ogorčenje nad oniiimli elemianti, Iki še neprestano hujskajo za nadaljevanje vršne, in to sedaj, koncem četrtega vojnega leta, ko je prelite že potoke krvi iin jlim nli še dosti, dasi je izkrvavela že vsa Evropa. Kakor, so delovali socialni demokratje že v mliru 'in miad vojno brez ozira na vsa zasramovanja im zasmehovanja neustrašeno za mir, tako bodo z lonimi osebami, kii sedaj še mlimiaijo dosti vojne po vojni obračunali, in sicer temeljito. Pri obračunu bo prisotno tudi ljudstvo, kii bo predložilo težko ofbitožibo. Ako zagotavlja vlada pa svojih zastopnjikSih, da je država še vedno kot prvli dan vojne na stališču1 obrambe, potem socialni demokratje temu namenu pritrjujejo in gai pozdravljajo. Obžalujejo pa, da dejstva tem besedam ne 'odgovarjajo. U8TEK. Nekaj o Sibiriji. (Konec.) II. ( Kako velika je naseljena površina-Ruske Azije, se (,ilnes ne da dognati tudi niti izdaleč. Samo ozemlje ^itaj je v stanu, da sprejme osem do deset milijonov '"etskili kolonistov. Cenitve o številu prihodnjega prebivalstva Velike Sibirije se gibljejo med 15 in 75 rnilijo-"°V prebivalcev. Zaenkrat je prebivalstvo vsekakor še jako redko "beljeno in popolnoma neenakomerno razdeljeno, da je *’0'itična sestava in samostojnost vsled položaja še '\z-v "»ina 2a bližnjo bodočnost. Vsekakor bo pri tem odlo-UVa'!>, da niso najslabejši elementi, ki tvorijo sibirsko 'lebiValstvo. Na eni strani je bila ruska inteligenca, ka-10 Jc carizem sistematično semkaj pregnal in od katere-)c Precejšen del ondukaj privadil, zaeno deželo obla- ^'ujoč 2 tnoderninii idejami. Na drugi strani so bili pa najdelavnejši in večinoma napredni kmetje, ki so obrnili Evropi hrbet, da si ustanove v Sibiriji drugo in boljšo domovino. Naselitev kmetov sc je vršila od leta 1906. s posebnim kolonizacijskim departementom, ki je bilo priklopljeno poljedelskemu ministrstvu in je delovalo z razsež-nimi pooblastili in bogatimi sredstvi (okrog pol milijarde rubljev na leto). Neodvisno od kolonizacijskega departementa se je izvršilo naseljevanje ozemlja v Altaju neposredno po kabinetu carjevem. Tu je dal car z nekim ukazom iz strahu vse ozemlje revolucijskega leta 1906. za kolonizacijo na razpolago. Služila so skoro sto let za apanažo carski rodovini. Šlo je več ko za pol milijona štirijaških kilometrov, ozemlje, ki odgovarja skupni površini Nemčije in je približno polovica godna za naselitev. Za tukaj razdeljeno zemljišče so močno povpraševali. V letu 1915. je bilo tedaj tu že več kakor milijon kmetov naseljenih. Štirikrat toliko naselbin je porazdelil v istem letu kolonialni departement v Veliki Sibiriji. Do leta 1906. je bilo sibirsko naseljevanje malenkostno. Leta 1903. so našteli 111.000 prebivalcev, leta 1904. jih je bilo 35.000, leta 1905. pa 32.000. V letu 1906. je poskočilo njih število na 217.000, leta 1907 .na 589.000, leta 1908. na 753.000. Med naseljenci je bilo kmetov 1908. leta 665.000, 1909. leta 619.000, 1910. leta 316.000, 1911. leta 190.000, 1912. leta 201.000. V zadnjih letih pred vojnim izbruhom je število naseljenikov stalno padalo. Večina jih je prišla iz močvirnatega zahoda in jugozahoda evropejske Rusije. Tudi Mala Rušija je bila v svojem agrarnem ozemlju kljub rodovitni zemlji zelo udeležena na številu izseljencev. Nasproti temu je bilo naseljevanje razmeroma majhno, n. pr. v guberniji Moskvi, ker je tu procvitajoča industrija potrebovala velik del preostanka prebivalcev. Preselile so se večinoma cele vasi. Ruski kmet prinaša iz svoje domovine razsežno gospodarjenje in ko-liktivistično metodo glede razdeljevanja zemlje po »Miru«. Njihovo umerjenje po sibirskih razmerah je še v polnem teku. Deloma opazujemo prehod k prostem individualističnem gospodarjenju. Značilna predvsem je, kljub gospodarjenju pod gospodstvom neurejenega polj-sko*-travniškega gospodarstva uvedba poljedelskih strojev v očividno velikem obsegu. Ta pojav pa ni pripisovati višje stoječemu načinu produkcije in intenzivni izrabi zemlje, temveč kratki vegetacijski periodi, v kateri In bukareški mir nikakor ne dokazuje to neprestano naglašano obrambno stališče. Ta mir pomen ja anielkisiije v vseh oblikah, ne le aneksije vr konislt maši držai vi, ampak tuldfi v korlist sosednjim državam iin celo na škodo Rusiji v korist Rumuniji. Kako maj mam verjame aratemta, alko že ob prvi priliki prelomimo svojo obljubo, ki smo jo dali — v besedah — že prvi dan vojne? Vele- liiDdlustnijci, Vsen'entei lin pnuislki juinkerjii iso sipna-viili ineiniškiO vlado popolnoma v svoj vpliv, kar je sicer Obžalovanja vredno, im tako ise de zgodilo, da inas je osrečila usoda z Brest-Litoivslkam im Bukareštom. Od avstro-ogrske vladie pa zahtevamo, da uveljavi pri nemški vladi vas svoj vpliv 'in doseže, da dobi zunanja poMika miroljubnejši značaj. Kar ise tiče poljskega vprašanja smo socialni demokratje proti vsaki taki .rešitvi, ki bi imela za posledico (kakršnekoli nove vojne, posebno z Nemčijo. Tudi simo pnoiti tamu, da bi se rešilo to Vprašanje z gališkega stališča. Ljubše pa bi miaim Mo, da odpade Galicija k samostojni Poljski kot pa, da bi se združila Poljska in Galicija z Avstrijo. ' Sicer pa smatramo socialni demokratje za edino pravo rešitev poljskega, kakor tudi vsakega narodnega vprašanja, če se bo vpoštevalo povsod le demokratično stališče in vodja maroda. Narod sam naj odloči, hoče ti lastno samostoj-nost ali pa hoče biti združen s sosednjo državo. Pri razpravljanja o notranjem položaju je govornik izjavili, da bi pomagali soc. deimiolkratje Seidlerju le iz trenutne zadrege, ako bi gl a s o -vailli za proračun: Todia soc. demokratom me gre za osebo ministrskega predsednika, pač pa je za nje merodajno načelno stališča k vprašanjem, ki so dames vele važna in ki čakajo rešitve. Avstrija je mogoča le kot država svobodnih, na pravični iin demokratični podlagi živečih narodov: Avstrija kolt zvezna država svobodnih in enakopravnih narodov. Kdo je kriv, da je češka politika danes tako protidr-žavma? Edinole neprestani ekscesi :im oktroaji proti češkemu narodu in njega voditeljem. Mesto s pomirjevalno politiko, so nastopiti naši državniki takoj s pr egan jan jem. Tajko se je godmlo s Kramarem, tako tudi s Comoiiem. Glede okrožnih razdelitev na Češkem omenim le, da 'bi b češkim’ Nemcem vagon krompirja kot pa vseh šestnajst dvornih svetnikov. Naj ne misli ministrski predsednik, da sma-tra memški narod za posebno veliko njegovo delo če prepoveduje vlada Slovencem shode, tin preganja slovenske učitelje? Naravnost predpotopne so maše cenzurne razmere. Posebno, kar se tiče sodialmo-demiokraticmiiih listov. Sežigajo jih na bojišču, vojakom zabramjiujejo — pisati o tem pa prepovedujejo. Na tak način vlada seve me bo dosegla mašega zaupanja. Kako pa ravna vlada z delavstvom maj povedo naslednji zgledi: Meseca januarja so začeli delavci stavkati vsled lakote in krivičnega brestovega miru, v strahu, da je s tam mir ogrožen za nedogledmi čas. Vlada je pi osula m rotila delavce in nas, naj piospesimo konee stav-n rensko-ves falskem industrijskem ozemlju so jih prodajah v obilni mer . Mogoče je to bilo vsled primernih prometnih naprav, predvsem vsled naravnost vzorne razvite mlekarske tehnike, ki je uvedena v Sibiriji na podlagi obsežnih zadruz-„ih mlekarn, urejenih zlasti tik sibirske dar so pa tudi napredki pri živinoreji, posebno z ozirom na krmljenje v hlevu, namesto gonitve na pašnike 1.1 z ozirom na saditev krmilnih sredstev, kar je njuno potrebno, da se pridobi prostor za gostejšo našelie\. V splošnem zavisi nadaljnji razvoj Sibirije od da.j nje-a razvoja njenih transportnih sredstev. Sibirska ze-lezuica ima, ne glede na njen strategicm namen, vcljkan-sld pomen, da za naseljevanje godno ozemlje pieie/.e tudi i; . • ■ 'e. Parlament je sklonil enoglasno zvišanje železničarskih plač. Vlada tega enoglasnega sklepa do danes ni izpolnila! Obljuba, da postavi službeno dolžnost na ci vilno podlago, ni upoštevala. Med tem je mMitarlizovala nove obrate! Z ozirom na vise to, z ozirom na njeno verolomnost, in ma dejstvo, da je zadnje čase narode sbujskafla med seboj do skrajnosti, in da so postale parlamemtailičnc razmere vstled tega še slabše ir. ostrejše: bomo glasovali proti prora-. čunu. Politični pregled. = Parlamentarni položaj. Pradsednilk poljskega kluba je imel razgovor s poljskimi časnikarji, katerim se je izrazil v tem zmiiisflu, da bodo Poljaki najbrž e glasovali za odlkaztainje češkega predloga ma ministrsko obtožbo odseku. Zatrjuje se, da Obstoja že večina proti Saidi er-ju im za irnlimistrsko obtožbo ter gre samo še za prav majhno število glasov. Politični poloižaj sc bliža svojli rešitvi. Z vso gotovostjo ise računa s padcem sedanjega ministrskega predseidmiika tar se zatrjuje, (da bo mjegov naslednik Silvia Tanoucca sicer me kot ministrski predsednik, pač pa kot predsednik ministrskega sveta, da kot tak skuša rešiti proračunski ipnoivliizoitf. = Poljski sociaino-d,°mokratični poslanec Ignac Daszynski je v četrtak govioril pirli predračunski debati v državnem zboru zalo prepričevalno in strastno, kakor pač vedimo. Govoril je sedaj kot revolucionarni Poljak, kli sc zavzema za svobodo ljudstva -— od tega dela seveda v poročilu državnozborske korespondence mi stalo ničesar — sedaj zoipet kot skrben avstrijski patriot, ki vlidi Avstrijo pod nemškim vodstvom ponižamo za vazala Nemčije, in svetuje Avstriji naj se oklene Slovanov, da bo utrdila svojo samostojnost proti Nemčiji. Cehi in Jugoslovani, ki niso vedno 'talko ceniti Daszyn-skega, so bili zelo razočarani. Kdo bi s;i bil inni-sffl. leta' 1914 in 1915., da bodo v vojni še Cehi in Jugoslovani aplavdiraili Daszynskemn. 1 udi to de zinaimenje izpremembe časa,^ o katerem smislu naj bi dobri Avstrijci premišljevali! Deželni odbor proti slovenskim občinam. Deželni odboirniik knamjisiki dr. Viladiislaiv Pegan se je imiudll, ikakior se »Slov eniškemu Narodu« poroča, te dni inia Dunaju ter se je raiz-goivarjal v ministrstvu za notranje zadeve glede razpusta onih kranjskih občinskih zaist^ipo1' , M se niso pridružili od kranjskega idežellnega odbora sestavljeni zgraževalnii resoluciji. = Seidler se vdinjal nemškim nacioflal-cem. Vse nemško časopisje poje slavo viitezu Seidlerju za' njegovo labodjo pasern, s katero je v zadnjih svojih izdihljeijih ipo naročilu raznih Teufelnov, Waldmerjev in Pamtzev ječal o političnem kurzu, ki mora zajamčiti »papdlnio var-stvo upravičenim interesom nemškega! naroda«, da se ne da v Avstriji vladati proti Nem-' cem im ne brez njih im da to mačeto me velja samo za sedanjo vlado, ampak tudi za vsako bodočo. Graška »Tagespost« prisiljeno pniizmava, da je ravno to Seidle rjav o nemško nacionalno kričaštvo krivo, da nemški socialni demokrat je nočejo sodelovati v Seiidlerjevi veoimi in da je gosposka zbornica talko lilaidjno, b're'z vsalkeiffa odobravanja sprejelo tozadevna Saidlleijeva iz-vajamja. Nemški naoiionaldi se toilazajo, oes tila koalicija Čehov, Poljakov, socialnih m Jugoslio-vanov mi zmožna za vlado, da ie tarej sporazum z N amidi absolutna potreba. In Slava dolžini. Vendar nikakor ne zadostuje potrebam Ruske Azije. Kakor v Združenih državah in Kanadi potrebuje še bolj severno in južno paralelnih železnic, ki bi morale biti medsebojno spojene s transverzalnimi in diagonalnimi progami. Zveze ima s transkapiško in od Orenbur-ga v Taškent vodečo železnico. Prva proga je veljala vsekakor kot popolnoma strategična železnica. Poslednja je takoimenovana bombaževa železnica, ki radi izvoza bombaža iz Turkestana prav dobro uspeva. Nadaljnja gradnja teh železnic je bila pač projektirana, P< 10 ^Tohko"? gotovo: Sibirija ne bo, ako se enkrat sedanji kaos nekoliko razjasni, ni več kaka sedmimi zidovi obdana dežela. Tu m, kakor P izmed najboljših zapadnoevropskih : ?e tndi stor za kvantitativni razvoj Rusov, kajti tu ■‘ Z,Z, i* kate.il, so I,.. nioeel la ivno-k„l- turelno povzdigniti«. Manjka s^nio ena po a a, ozi-roma je bila zastopana kvečjemu med prognanc, ,z; car-eve dobe, - industrijsko delavstvo. Vendar ,e tud, on-dlikaj opaziti, akopram le približno slabe pogoje za nadaljnji razvoj, zlasti na polju mlh.kov ,n zelezne industrije. Seidlerju, da je to ugotovil, ne samo za sedanji kabinet, ampak tudi za vsako bodočo vlado. = Dogodki v Pilznu. Poslanec Habermain in tovariši so intaripeliirallii v -državnem zboru zaradi dogodkov, Iki so se dne 21. jumiija ipriipe-tlili v Pilzniu. Množica je napadla -voz, mal kalte-rem je bil maložen kruh za Škodove delavce. Vojaštvo je streljalo. Pet lotnok je obležalo mrtvih; šest drugih oseb je bilo težko ranjenih. = Agrarna zveza nenemških strank. V Poslanski zbormiici ise je sestavila prosta agrarna zvez-a tneinenuških stirajnk. iPosilaimec Jarc ic isksb" cal menainiške stranke ima ustanioivitev proste agrarne zveze meinemških stranlk. V četrtek po* polldme se je zveza (konstituiiralla. Zastopani so v iprosti izvezli nenemških lagrarcev Jugoslovani Čelni, Poljaki, Ukrajiinicii in Italijani. Zveza se je sestala takoj na posvetovanje ter je sklonit® intervaniiriati pni centrallnliih '.mestih zaradi oipirc^ stitve poljedelcev iin poljedelisikiih delavioav. — Zveza med Avstro-Ogrsko in Nemčijo. V ogrsk1 poslanski zbornici je ministrski predsednik dr. Wekerle, odgovarjajoč na tozadevno interpelacijo, izjavil, da zveza z Nemčijo nima in ne bo vsebovala kake grožnje pi oti drugim državam. Zveza tudi ne bo ovira za prijateljske odnošaje z drugimi državami. Kar se tiče predpogajanj v Solnogradu, gre za določitev temeljnih principov za medsebojno narodno-gospodarsko razmerje. V “V1 ^ nem gre za tarife in za skupno carinsko shemo, za c riuski zakon in za carinsko postopanje. Izjavil je, da ’ zbornica imela priliko, baviti se s tozadevnimi predlogi-Minister je končno izjavil, da so teritorialna stremljen) našiih sovražnikov glavni vzrok nasprotstva med vojni0 čimi se strankami, ter povdarjal, da ne moremo razpravljati s sovražniki, dokler ne opuste svojih teritoriu -nih zahtev. Vojno smatramo za prelivanje krvi breZ vZ roka in namena, ki ga lahko konča samo boljša uvK ' nost naših sovražnikov. Zbornica je vzela ministrovo javo na znanje. = Dogodki ob Piavi. Neimškomacional® poslanci dr. NValdmer, Temfeil, 'baron pl. Pan® im tovariši so initerpeliiraili domobranskeiga imi niistra 'radi vojaških dogodkov ma jiuigozahoO _ fronti. Interpelianti so vprašali, če ihoioe vila pojasniti idoigodlke mal julgoZiaihiodnii fronti. = Italijani in Srbi v Arhangelsku. Moskovska »Izvestija« poročajo iz Arhangelsku, dai tjekaij dospeli italitianskli in srbski castniuki voiiiakii ipioisamrič in iv sUduiptoah. '1 od vairstvio tamkaiišinjeiga angleškega iin fnaimooskega kosft" zulata tvotiijo oddelek približno 300 mož, kijpa se mepremehiomiia veča. Po lizlkrcainju Angleže na imunmaimskem Obrežju je tuidii mamem teli c^ jasen. Sovjetski izvršiillni oldbor je sklenili, u meneč se za protest obeh konzulov, razorozm litalijamske in srb’slke čete, kar se je baje zgOdiiLo. ,,, , . = K mirovni noti grofa Buriana. Walshi«nj£ ionski dopiismik »Asociated Press« poroča, pojmujejo ofiicijelni krogli mirovno moto griOt*1 Buriama na avstilijslkega iin oigrtsikega miinistr-skega predsednlika talko, da so upanja Avstro Ogrske in Nemčije, da bii s tavtonsk.ni1 j^pe* boam lukloniilii antanto do1 iiriinoivrnli man. Sicer me 'viidiuo ofnoiiellinii krogi damaršii inlič novega. „ = Bratjano v kabinet pod obtožbo. Iz J Bukarešta se brzojavno poroča: Pumiunislka oo-slaimslka zbornica je s 115 ©lasovi sklenila, da se ikalbinet Bratianu postavi ina zatožno klop. Le dva iposlanoa sta se vzdržala glasovanja. = Mednarodna trgovinska liga. V iw stoOku so mistamiOvilli rnedinaroldino trgovimsw ligo z načelom odprtih 'vrialt po celem svetu M smatra tea za predpogoj trajnega miiiru. taeii^ osrednje Evrope maj bi ise opustila. Samo va -nost trgoviiniske plovbe iin svoboden razvoj lih inanodov zannore zapet oibmoiviitii nnir. = Nečloveško postopanje Italijanov 0» Piavi lz vojnoporočeiv ali skega stana 1(). juliji1-Pri liižiprazmjievanju Piaivslkeiga otoka sc je nekam mestu ugotovilo postopanje Italijanov, katero je v -skrajnem naisiprotju z vsemi zakon11 človeštva. Posamezni iljudje, ki so ostoh na o-nostramskem piavskem bregu im jih mn bmlo mogoče več spraviti na varno, _ so prisl, vjah-(iatisko vjetniištvio, idoičim se je veoiinii . da so preplavali Piavo, vili izpovedih sledi, da so'jih^Jtauii ' | 0. ^mhiiiii Ta grozovzbuijaaoci vzgileid sti am petne surovosti si civliiliizirano človeštvo ohrati v ,tra>ineni spomtiinn. _______________________________ Dnevne beležke. — Zravstvcno stanje ljubljanske občine ^ času od 7. do 13. julija 1918 bilo 16, mrtvorojen ec 1: umirilo ie 24 oseb,oin cer 11 domačinov in 13 tujcev; za viatic Stev. 163. NAPREJ. Stran 3. v;ioo) je obolel 1 tujec, za 'jetiko so loibdlelle 3 o-seibe, 1 domačin im 2 tujca; za mrtivdudom 3 oseibe, za različnimi boleznimi 17 oseb. Za irnfek-c tožnimi boleznimi 'je obolelo: za tiifiuiziom 2 do1-maioima, 1 (tujec m 5 viojalkiov, za grižo 6 vojalkoiv, za vratico (difiterijo) 1 tujec. — Velikodušen gospodar. Predvčeranjem proti večeru je ležalo na Erjavčevi cesti pred bivšo Weinlichovo vilo pohištvo treh strank. Okolo pohištva so se gnetle Sruče ljudi od vseh krajev države in se zgražale nad velikodušnostjo gospodarja. Sedanji gospodar, okolo šest-najstkratni milijonar Polak, lastnik treh vil, cclega kompleksa hiš pri Sv. Petru, posestnik graščine itd., k; se izgovarja, da rabi stanovanje za sebe. Strankam Bergant, ■Pegan in Batič, domačim ljudem, je odpovedal stanovanje pred časom, toda ti ubogi ljudje niso mogli dobiti nikjer stanovanja in končno jih je vrgel v noč na cesto. Gospodarju menda ni bilo na tem, da bi imel ž njimi usmiljenje in malo počaka!, da mine vojna, potem bode tako polovico Ljubljane prazne. Krščanska usmiljenost mu je menda to velevala. Polak gre vsak dan v cerkev, Pri vsaki procesiji je, vojna mu je dala lepe milijone! Toda poznali smo milijonarja, ki je potem obubožal in končno umrl v živinskem hlevu v tujini. Pa tudi Ljubljana Subi na ugledu ob taki trdosrčnosti gospodarjev. — Splošna prebiranja. Vest, ki smo jo pod istim nad-Pisom priobčili v soboto, je učinkovala prav tako, kakor ie bilo želeti: obrnila je vseobčno pozornost na zbiranje Perila za tiste množice, ki sc vračajo iz vojnega ujetništva, pa nimajo ne srajc, ne spodnjih hlač. Zgodilo pa se je, da je dotična notica marsikoga spravila iz ravnovesja, ker je govorila tako, kakor da poroča o nekakšnem nenadnem prebiranju med možmi in mladeniči, ki bi bili sposobni za vojaško službovanje, in da je nemalokater-nike ozlovoljila proti avtorju, češ, da je v svoji neokretnosti rabil izraze, ki so bili vse prej nego prav izbrani ,n z njeno resnično vsebino skladni. Da se je s takimi o&itki avtorju delala očitna krivica, se bo pokazalo iz komentarja, ki ga podajemo v nastopnem: Prebiranje perila. ki ga te dni vrše gospodinje po stanovanjih, je splošno, ker ne mara nobena zaostati, ko gre za darovanje v človekoljubne namene. Končala pa se bodo šele koncem tega meseca, ker se zbiranje perila zaključi stoprav z 31. julijem. Prebirajo se v vojaške svrhe, namreč za vojake, ki se vračajo iz ujetništva, najrazličnejši letniki moškega perila. Zlasti prihajajo v poštev mlajši letniki moških srajc in spodnjih hlač, ker tako perilo ni še prav nič razbeljeno ali pa je le malo ponošeno ien je zaradi tega tem boljše. Prebiranja se vrše po stanovanjih, ker gospo-"^ie iz svojih perilnih zalog izbirajo tisto moško perilo, ki se jim zdi primerno, da ga Glavni zbiralnici v »Narodnem domu« v vojaške dobrodelne namene izroče ali kot lieplačno darilo ali pa proti odkupnini, ki je za brezhibne srajce določena na 12 kron za komad, za brezhibne spodnje hlače pa na 8 kron. Oddati perilo, ni nihče prisiljen! Oddaja moškega perila je docela prostovoljna, 'ima pa to dobro, da zavaruje pred morebitno prisilno oddajo. Pred rekvizicijo ,ki bi se utegnila odrediti kdaj pozneje. Dotično povelje štev. 149 c. in kr. vojaškega poveljstva v Gradcu z dne 28. maja t. 1. pravi namreč o tej stvari: »Vojno ministrstvo je s to plemenito akcijo poverilo voj-■floskrbstveni urad in ministrski predsednik je sporazumno s trgovinskim ministrom dovolil, da se smeio nabirati moško srajco in moške spodnje hlače v tistih krogih, ki so še založeni s perilom. (Kreise, die noch iiber Wasche-vorrate verfiigen). Načeloma naj se zbirajo samo darovi teh dveh sort, vendar pa ni zavračati drugačno perilo ali tkanina ali denar. Kdor od tncata po en izvod podari po dva izvoda zbiralnici proda, prejme izkaznico, ki ga ščiti pred prisilno oddajo, ki bi se nemara odredila kdaj. p°zneje.« Kdor torej od tucata po en izvod proda, še ni zavarovan, pač pa je na varnem, kdor od tucata proda Po dva komada ali še bolje po en komad podari. V odkup se sprejme izključno lc brezhibno perilo, v dai pa vsakršno, tudi že ponošeno ali nekoliko raztrgano oziroma zakrpano. — Ce je nadalje tista notica govorila, da Pride, kar je prebirajoča komisija spoznala za sposobno, brez odlašanja, če treba z vojaško asistenco, v »Narodni doni«, jc govorila pošteno resnico. Zakaj prebirajoče gospodinje odpravijo vse, kar so v ta namen perila odbrale, nemudoma v Glavno zbiralnico perila za ^vračajoče se vojne ujetnike, ki je v »Narodnem domu«. Le pa odbia-nega perila ne marajo same odnesti tja ali nimajo nikogar, ki bi jim to oskrbel, jim je samo treba, da obveste Predstojnika Glavne zbiralnice, ki jc g. podpolkovnik ^ork voii Morkenstein, in ta jim takoj pošlje vojaško asistent v obliki potrebnega števila ordonanc, ki prevzamejo, opremljeni s posebnimi poverili, kar je namenjeno Glavni zbiralnici. V »Narodnem domu« posluje pod vodstvom omenjenega gospoda nekakšna prezentacjska komisija, ki brez odloga pregleda ves »prirastek« in od dospelega perila odbere, kar je brezhibno, in tisto, kar ni. Klasificira izročeni ji materijal po njegovi porabnosti. Kar je po njenem razsodku prvovrstnb in torej zasluži sposobnostim oznaka »A«. dostavi brez odloga vojaškemu oddelku, hitre pomoči najbolj potrebnemu; z »B« ali ***"* ocenjeni materijal pa odpošlje, istotako nemudoma, v ,,nsebne vojaške zavode, v pralnice oziroma popravljal-nice perila, da ga tam vsposobijo za takojšnjo vporabo, ®li po vojaško rečeno: da se tam retablira. Kakor po vsem tem, kar smo pravkar obrazložili, spoznavno pač vsakomur, se krijejo izrazi one ominozne notice na las s pojmi, ki jim jih je bilo označiti. Ce si je navzlic temu ta in oni vsebino tolmačil diugače, bi dejali, da odgovornosti za to ne kaže naprtiti zgolj piscu. Nova vojna svetinja. Cesar je izdal novo svetinjo, in sicer za ranjence z napisom: Carolus — Lacso militi« 1918 (ranjenemu vojaku). — Oškodovanje avstrijskega vojaštva. Nedavno je veljaven le za o-manjeno zasedeno oiziemlje. S item hoče uprava preprečitii, -da bi pliačevaJli tam z avstrijskim oz. italijanskim denarjem. 'Prebivalce 'teli otzemdij hočejo mia ilep mačim prišito ti da bi jemalli idd Av-stro-iOgrske takorekoč posojilo', (ki naj bi se poravnalo po vojni. Žal pa je vsied te odredbe 'le preveč vojakov oškodovanih. Ko zapusti vojak zasedeno ozelenijo, ne ve več, (kam bi s tem denarjem- Zamenjati mu ga noče molbena bamik a, iai na to pa seve tudi me misli vsak, da bi -gashranil morda za spomin na vojno. Kalko pride vioijalk ido itegal, da bi moral svoj denar metati proč? To je zopet čisto no, saj ni da bi ponavljali vedno isto! Upamo, da vojaška upraiva temin od-piomore. — Naknadno imenovanje državnih uradnikov. Vlada je vložila v državnem zboru zakonski načrt o naknadnem imenovanju onih državnih uradnikov, ki vsled vojne niso bili imenovani oziroma povišani pravočasno. Kei bo predloga, ako jo državni zbor sprejme, važna tudi za mnoge slovenske uradnike, prinašamo v sledečem^ najvažnejše določbe: Ako je naknadno povišan državni uradnik, ki med vojno samo zato ni prišel v visi, razred, ker jc bil po vojnih razmerah zadrzan opravljati svojo civilno službo, se imajo uradniku priznati vse službene in gmotne pravice, ki bi jih dobil, če bi bil povišan v pravem času. To velja tudi za uradnike, ki so bili po vojnih razmerah zadržani, da bi naredili v pravem času kak Višji strokovni izpit, ako naredijo ta izpit tekom enega leta po odstranitvi ovire. Velja pa tudi za vdove in otroke takih uradnikov, ki vsled vojne niso bili pravočasno povišani, in slednjič za definitivna na-meščenja praktikantov in provizoričnih uradnikov, kakor tudi za imenovanja in povišanja poduradnikov in slug. Vlada sme tudi takim praktikntom, ki vsled vojne še sploh niso bili v državni službi, všteti vojaško službovanje za določitev službenega činovnega reda. — Podružnica Unije rudarjev v Zagorju ob Savi nujno prosii, vse tiste, iki imajo še izposojene knjige iiz podružnične knjližmioe, da 'jih v meti o najkasneje v 14 dneh. — Orožnik zabodel vojaka. V Begunjah na Gorenjskem je v četrtek zjutraj zabodel neki tukajšnji orožnik posestnika Antona Ferjana, po domače Matuča iz Poljč, tako da je bil na mestu mrtev. Ferjan se jc branil iti z orožnikom, ker je trdil, da ima dovoljenje, da ostane na dopustu; orožnik pa je zopet imel povelje, da ga aretira. Ferjan ni rabil nobenega orožja nasproti oiožniku, le branil se je. — Stavka v kurilnicah in delavnicah južne železnice v Mariboru. Vsilcd neznosnega gospodarstva v apnovfeaoijii južne železnice, so pričeli delavci v kurilnicah in deilavmicaih, dne 15. t. m. s popolno stavko. Ves obrat stoji do zadnjega strona. Razgovor delavstva z načelnikom kmlinic (inženirjem VValento, jel ipoitetel) brez uspeha. Gospod je celo žalil depiutacijo, -nia 'kar ga ije leta s tajnikom vired odstranila iz njegovega urada. Poved k stavki: ikiruh, takojšen mir, zaslužek. Doslej, 17. julija, še vse visii v zraku. Vsak strog nastop je' prepovedan, delavstvo milino. ’ — Poštni voz zgorel. V sredo dopoldne je začel goreti na mariborskem kolodvoru poštni voz, natovorjen z več sto zaboji. Prihiteli ognježasci so s težavo omejili ogenj, zaboja pa niso mogli rešiti niti enega. Vsebina večine teh zabojev je bil živež in obleka. — Shod nemškega delavstva v Brucku ob M. Dne 14. julija je priredilo delavstvo mesta Brucka sijajen shod, ki se ga je udeležilo nad 5000 oseb. Teden dni preje so zbobnali tja z vso mogočo reklamo, s sodelovanjem celega agitatoričnega aparata in celo s posebnimi vlaki klavrnih 3000 ljudi. Na delavskem shodu ni bilo debelih hofratov, trebušastih vojnih dobičkarjev z zlatimi prstani na rokah in ošabnimi gestami. Prišli so na delavski shod le pošteni zastopniki mednarodne pravičnosti in delavskih koristi. Delavstvo se ie zgražalo nad lažnjivimi in goljufivimi izjavami nemških volks-tagov, ki govore vedno v imenu nemškega naroda in je dalo duška svojemu ogorčenju proti brezvestnim liujs-skačem meščanskih nacionalnih strank. V dolgi resoluciji zbrani delavci protestirajo proti temu, da bi govorili volksratovci v imenu nemškega naroda, ki ga ne zastopajo — to priča že današnji delavski shod —, protestirajo dalje proti sramotenju in zasramovanju delavskega ljudstva od strani nemških krščanskih socialistov, ki npj bolie spoštujejo ljubezen do bližnjega; zbrano delavstvo smatra nemškonacionalne klerikalne volks-tage za čisto goljufijo, saj imajo namen, zrahljati delavske vrste z nacionalnimi in verskimi hujskrijami, da bi postalo nesposobno za protikapitalistični boj. Končno zahteva takojšen mir in svobodo. — Lastnina vojnega kurata. V zadnjih dneli se je izvršil v Stanovanju vojnega kurata Kailat-ga na Dunaju vlom. Ukrademo je bilo: Onni potni ikolžuli iiz ruske dlake, dva ovoja kožuha, ovčje ■kože im z bibraivinia podložena, črna Ikožuhoivii-nasta bluza, diva nova častniška plašča, več drugih plaščev, civilne obleke, črna salonska garnitura, sedam črnih hlač, dvoje jahalnih Irlač, sulkno, penilo, deset parov nogavic, pet oni eni tal-skih namiznih prtoiv, šest orientalskih posteiljiniiih ■odej, orionit ali sike preproge, lovska puška, dva revolverja, trii ure in verižice, 400 lir, dve srebrni dolži za čigar e te in drage dragocenost! v skuipni vredlnoisti 80.000 ikroin. Storilec, mož v uniformi, je odnesel ukradene predmete v košari 'za perilo in v poitnem kovčeigu. — Koliko stane hlebček občinskega kruha na Češkem? Na zborovanju vojnih zvez na Dunaju so se zastopniki čeških zvez pritoževali glede množin živil, katera danes kupujejo občine, okrajna glavarstva in vladni komisarijati po oderuških cenah, lako prodaja v Rei-chenbergu hlebček kruha občina, ki kupuje po skrivnih potih, po tri krone. V Bodenbachu in Tešinu so tri cene. po dohodninski stopnji, ravno tisti hlebček stane po 3, 41/3 in 7 kron. To se ne dogaja pri zasebnih trgovcih, temveč oficielno pri občini in okrajnih glavarstvih. Milijonov denarja, ki se dajejo iz preskrbninskih podpor, teko v kanale tihotapske trgovine. Kljub temu, da imajo zveze za živila pri tej popolni desorganizaciji preskrbe vse polno nujnega dela, se delajo na Češkem tem zvezam največje težave. Saj je pač veselje živeti, kako vlada in oblasti po načrtu skrbe za preskrbo. -t Bukovina brez kruha. Bukovina je že več tednov brez kruha, ki ga skušajo nadomestiti z raznimi manjvrednimi nadomestili. Posebno otroci obilo trpe vsled pomanjkanja te za življenje tako potrebne hrane. Polagoma jih jemlje v naročje jetika. — Praško »Narodno Politiko« za tri dni ustavili. V sredo je ustavila praška cenzura dnevnik »Narodni Politika« za tri dni, ker jc objavil članek o aprovizaciji na Češkem. Vofna. Avstrijsko vojno poročilo. Dunaj, 19. julija. Uradno se razglaša: V ozemlju Asiaga smo zavrnili z artilerijskim ognjem močno pripravljene sovražno sunke deloma s topniškim ognjem, deloma v protinapadu. Istotako se je ponesrečil italijanski napad v dolini Brente. V Albaniji samo spopadi sprednjih čet. Francoska protioienziva. Berlin, 19. julija. Med Marno in Aisno se je bitka znova pričela. Francozi so pričeli s svojo že dolgo prčakovano protiofenzivo. Z uporabo močnih skupin težkih oklopnih avtomobilov se jim je sprva posrečilo, vdreti na posameznih mestih v naše sprednje črte in jih potisniti nazaj. V nadaljnjem poteku bitke pa so naše divizije v zvezi s pripravljenimi rezervami preprečile sovražniku, da prebije naše črte. 2e opoldne so se razbili francoski napadi na črti zapadno Soissons-Neuilly (severozahodno Chateau Th'ierry); popoldne pa smo na celi bojni fronti krvavo odbili ljute sovražne naskoke. Naši bojni letalci so z uspehom razkropili na bojišče hiteče sovražne rezerve. V zračnem boju smo sestrelili 32 sovražnih letal. Na južni fronti Marne so se povspeli Francozi le do delnih napadov, katere pa smo gladko zavrnili. Med Marno in Reimsom in vzhodno Reitnsa se je bojno delovanje omejilo na krajevne boje. Njegovi napadi so se izjalovili. Doslej smo vjeli nad 20.000 sovražnikov. Berlin, 19. julija zvečer. Krajevni boji severno Lyse. Na bojišču med Aisno in Marno smo ponovne srdite francoske napade zavrnili. Sovražnik je imel ogromne izgube. Francosko poročilo. Pariz, 19. julija. V trdih bojih dne 15., 16. in 17. julija smo ustavili nemško ofenzivo v Champagni in v gorovju pri Reimsu. Včeraj pa smo obenem z ameriškimi četami pričeli s protiofenzivo. V širini 45 kilometrov so naše čete napadle nemške črte ter dosegle znatne uspehe. Zasedli smo višine, ki obvladujejo Soissons z ju-gozapadoin in clo pokrajino Chaudun. Južno reke Ourcci smo nad 20 vasi zopet osvojili. Vjeli smo več tisoč Nemcev ter vplenili velike množine bojnega materiala. Zadnje vesti. Seja poslanske zbornice. Dunaj, 19. julija. Zbornica nadaljuje prvo branje proračunskega provizorija in razpravo o nujnih interpelacijah. Poslanec dr. G r o s s je govoril o prehranjevalnih razmerah v Galiciji in o zadnjih izgredih v Krakovu. Bo- dočo viado :>£prc-3. bolj prijazna in dobrohotna napram Poljakom. Minister za prehrano, dr. Paul, je odgovarjal na kritike posameznih predgovornikov z ozirom na prehranjevalno vprašanje in izjavil, da je na sistemu, ki ga mora danes trpeti nad seboj trgovina in gospodarstvo nemogoče kaj spreminjati. Pregled čez žitno stanje kaže, da je padla naša žitna produkcija na tretjino pridelkov iz mirnih časov. Da se ni moglo vseh pridelkov dobaviti ljudski prehrani, je krivo to, ker je še lepo cvetela vsepovsod tajna trgovina in ker se je razen tega tudi mnogo pridelkov poskrilo. Tajni trgovini bo treba z novo letino stopiti odločno na prste. Iz Ukrajine nimamo v bližnjem času pričakovati ničesar. Krušno racijo bomo mogli zmanjšati šele z avgustom. Na vsak način pa bo treba gledati na to, da vbodoče ne pridemo več v tako prehranjevalno stisko, v kakršni smo se nahajali letos. Domobranski minister vou C z a p p je odgovarjal na nekatere interpelacije, tičoče se izgredov med vojaštvom in civilnim prebivalstvom. Poslanec Javor-s k i je podal razloge za opozicionalno stališče Poljakov in je izjavil, da so Poljaki pripravljeni stopiti v zvezo z Ukrajinci, k i bodo kmalu spoznali, da je to tudi edina prava pot. Z današnjo sejo je končano prvo branje. Prihodnja seja se vrši v pondeljek ob 11. dopoldne. Seja gosposke zbornice. D u naj, 19. julija. Na dnevnem redu je razprava o draginjskih dokladah učiteljem. Poročevalec Wittek je izjavil, da vlada te akcije ne more podpreti z več kot 50 odstotki celega prispevka. Zdi se, da sklep državnega zbora, po katerem naj prispeva država s 70 odstotki, ne bo prišel do veljave. Baron En gel: V osnovi je razvidno poseznje v avtonomijo dežel. Ukrep vsebuje hud pritisk na dežele, ki ga država ne more omalovaževati. Pri glasovanju je bil Englov predlog odklonjen ter sprejet zakon, kakršen je bil predložen od komisije. V tretjem branju je bil zakon, nato odobren. Baron von S c h e y poroča o zakonu glede oškodovalne dolžnosti države za protizakonita oškodovanja civilnih oseb v sedanji vojni. Predlog se sprejme in zakon odobri. Nato se vrši tajna seja. Prihodnja seja se naznani pismehim potom. Grof Czernin o položaju. Dunaj, 18. julija. Na seji gosposke zbornice je izjavil grof Czernin med drugim naslednje: Ako ostane ministrski predsednik Seidler na poti, ki nam jo je naznanil, tedaj bomo šli brezpogojno za njim. Slaba stran naše politike je, da zasledujemo v notranji politiki drug kurz kakor pa v zunanji. V tej smo zvesti, hvala bogu, nemškemu kurzu. Delamo intenzivno na poglobitev nemške zveze. Ministrski predsednik se je sicer trudil, da bi uvedel tudi v notranji politiki bolj srečen kurz, kakor je bil do zadnjega časa. To mu štejem v priznanje. Notranja politika, ki ne stremi za istim kurzom kot zunania, ne škoduje le naši poglobljeni zvezi, ampak tudi našemu evropskemu vplivu, s katerim utegnemo pospešiti svetovni mir. Vojna je v zadnji instanci dvoboj med Nemčijo in Anglijo. Ako se sporazumeta Anglija in Nemčija, je vojna končana. Državni kancler, LIoyd George in tudi naš zunanji minister so pripravljeni, proučiti mirovne pogoje; nikdo pa jih noče staviti. Izhod iz te dileme bi bii, če bi izročila vsaka izmed obeh strank svoje mirovne predloge kaki nevtralni državi, ki naj bi si potem s primerjanjem obojestranskih mirovnih predlogov napravila siiko, ali je sprava mogoča ali ne. če bi bilo zanjo le najmanjše upanje, naj bi se poskusilo pogajati se. Brezpogojno zaupanje med Berlinom in Dunajem je tudi predpogoj za av-stropoljsko rešitev. V zadnjem sem postal z ozirom na to rešitev zelo skeptičen. Ne verujem več nanjo. Kajt^ečl-njič ne bodo odločevali o tem hiti avstrijski Poljaki, niti avstrijski Ukrajinci, temveč dejstvo, ako je mogoče doseči med Berlinom in Dunajem one predpogoje, ki tvorijo podlago poljski rešitvi. Tudi rumunski mir je bil sporazumen mir. Najlepši dokaz za to je, da bi Rumunija najodločneje protestirala, ko bi hoteli ta mir anulirati in odvzeti Besarabijo. iz hrvatskega sabora. Zagreb, 19. julija. Hrvatski sabor se je v včerajšnji seji pečal s poročilom odbora sedmorice o akciji frankovskih poslancev dr. Franka in dr. Horvata glede razveljavljenja ustave. V poročilu1 se naglaša, da so fran-kovci, kmečka stranka in Tomašičeva skupina v zadnjih mesecih delovali na to, da se uvede na Hrvatskem voja-ški komisarijat, češ, da se samo na ta način da preprečiti sabotaža na jugu monarhije. Grof K u l m e r je ostro grajal protinarodno početje frankovcev ter zahteval, da se predlože saboru vsi tozadevni dokumenti in da se brezobzirno odkrije akcija frankovskih privrženikov. Poslanec dr. Horvat je izjavil, da niti on, niti dr. Frank takega dokumenta ni podpisal. Brez-dvoma so dokumenti potvorjeni. Gre za mistifikacijo, katero so uprizorili agenti entente. Poslanec Radič (kmečka stranka) je izjavil, da njegova stranka nikomur ni brezpogojno lojalna in zvesta, niti bogu (burni ugovori). Predsednik je poklical Radiča k redu ter mu vzel besedo. Predsednik predlaga, da se Radiča za 30 sej izključi iz sabora. Ban pl. M i h a 1 o v i č naznani, da bo v prihodnji saborski seji predložil nadaljnje dokumente. Poslanec dr. Horvat po- novno izjavi, da je dokument potvorjen, na kar frankov-ci zapuste saborsko dvorano. Poročilo odbora sedmorice je vzel sabor na znanje. Prihodnja seja jutri. Poljaki vztrajajo v opoziciji. Dunaj, 19. julija. Poljski klub je izdal komunike, ki izjavlja, da zadnji govori v gosposki zbornici Poljakov ne morejo odvrniti od njihovega opozicionalnega stališča. Italija bo vojno nadaljevala. Lugano, 19. julija. Razpravljajoč o izjavi grofa Buriana piše »Giornale d' Italia«; Grof Burian naj bo prepričan, da bo Italija v popolnem soglasju in zvestobi napram svojim zaveznikom vojno nadaljevala, dokler Av-stro-Ogrska ne ugodi posvečenim zahtevam Italije. Italija je trdno sklenila, da hoče izvojevati svoje naravne meje in uveljaviti rešitev jadranskega vprašanja. Kolera v Petrogradu. Pet rog ra, 19. julija. V Petrogradu je izbruhnila kolera. Včeraj je bilo prijavljenih nad 500 slučajev kolere. Nedostaje zdravnikov, strežnic in zdravil. Japonska se še ni odločila. London, 19. julija. »Times« poročajo iz Tokija, da se je japonski diplomatični svet sestal na sejo v zadevi intervencije v Sibiriji. Posvetoval se je o predlogu skupnega nastopa Amerike in Japonske. Do odločitve ni prišlo. Posvetovanje se je preložilo, ker ie opozicija vztrajala na. stališču, da položaj v Sibiriji še ni dozorel za japonski nastop. Kriza v Abesiniji. Rotterdam, 19. julija. Glasom semkaj dospelih brzojavnih poročil sc je v Addis Abebi vršil velik sestanek abesinskih veljakov, ki je pozval kraljico, da se sestavi novo ministrstvo in da se morajo aretovati sedanji ministri. Kraljica je prvi želji ugodila, brani se pa, da bi dala ministre zapreti. Nastali so nemiri, v katerih poteku so bili ministri aretovani. Določnih poročil ni. »Jugoslovan« ustavljen. Po sklepu lista smo prejeli poročilo, da je c. kr. policijsko ravnateljstvo tednik »Jugoslovan« ustavilo za nedoločen čas. Aprovizacija. Krompir na zelene izkaznice A. Stranke z zelenimi izkaznicami A prejmejo krompir v pondeljek, dne 22. t. m. dopoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 8. do 9. štev. 1 do 160, od 9. do 10. štev. 161 do 320, od 10. do 11. štev. 321 do konca. Stranke dobe za vsako osebo po 3 kg krompirja, kilogram stane 50 vinarjev. Krompir za IV. okraj. Stranke IV. okraja, ki niso udeležene pri nobeni ubožni akciji, dobe zgodnji krompir v pondeljek, dne 22. t. m. popoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Oddajal Se bo na nakazila za mast po naslednjem redu: popoldne od pol 2. do 2. štev. 1 do 200, od 2. do pol 3. štev. 201 do 400, od pol 3. do 3. štev. 401 do 600, od 3. do pol 4. štev. 601 do 800, od pol 4. do 4. štev. 801 do 1000, od 4. do pol 5. štev. 1001 do 1200, od pol 5. do 5. štev. 1201 do 1400, od 5. do pol 6. štev. 1401 do konca. Stranke dobe za vsako osebo 3 kg krompirja, kilogram stane 1 K 20 vin. Krompir za V. okraj. Stranke V. okraja, ki niso udeležene pri nobeni ubožni akciji, dobe zgodnji krompir v ponedeljek, dne 22. julija pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Odajal se bo na nakazila za mast po naslednjem redu: dopoldne od 8. do 9. št. 1—200, od 9. do 10. št. 201 do 400, od 10. do 11. št. 401—600, popoldne od pol 2. do pol 3. št. 601—800, od pol 3. do pol 4. št. 801—1000, od pol 4. do pol 5. št. 1001—1200, od pol 5. do pol 6. št. 1201 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 3 kg krompirja, kilogram stane 1 K 20 vin. Kavino mešanico na rumene izkaznice C prejmejo stranke v ponedeljek, dne 22. julija pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta - le red: od 8. do pol 9-št. 1—200, od pol 9. do 9. št. 201—400, od 9. do pol 10. št. 401—600, od pol 10. do 10. št. 601—800, od 10. do pol IR št. 801—1000, od pol II. do 11. št. 1001 do 1200; popoldne od pol 2. do 2. št. 1201—1400, od 2. Jo pol 3. št. 1401—1600, od pol 3. do 3. št. 1601—1800, od 3. do pol 4. št. 1801—2000, od pol 4. do 4. št. 2001—2200, od 4. do pol 5. št. 2201—2400, od pol 5. do 5. št. 2401 do 2600, od 5. do pol 6. št. 2601 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 1 zavitek kavine mešanice, ki stanc 1 K. Kisla repa za I. okraj. Stranke I. okraja prejmejo kislo repo na nakazila za mast v ponedeljek, dne 22. julija dopoldne pri Jakopiču na Mirju. Določen je ta-le red: od 8. do pol 9. št. 1—200., od pol 9. do 9. št. 201—400, od 9. do pol 10. št. 401—600, od pol 10 do 10. št. 600 do 800, od 10. do pol 11. št. 801—1000, od pol II. do 11. št. 1001 do konca. Stranke dobe za vsako osebo 2 kg kisle repe. Tiste stranke, ki se izkažejo s kakršnokoli izkaznico ubožne akcije, plačajo kilogram po 75 vin., vse druge stranke po 1 K 50 vin. Kisla repa za II. okraj. Stranke II. okraja prejmejo kislo repo na nakazila za mast v ponedeljek, dne 22. julija dopoldne pri Jakopiču na Mirju. Določen je ta - R red: od 2. do pol 3. št. 1—300, od pol 3. do 3. št. 301 do 600, od 3. do pol 4. št. 601—900, od pol 4. do 4. št. 901 do 1200, od 4. do ‘pol 5. št. 1201—1500, od pol 5. do 5. št. 1501 do konca. Stranke dobe za vsako osebo 2 kg kisle repe. Tiste stranke, ki se izkažejo s kakršnokoli izkaznico ubožne akcije, plačajo kilogram po 75 vin., vse druge stranke po 1K 50 vin. Kisla repa za III. okraj. Stranke III. okraja prejmejo kislo repo na nakazila za mast v torek, dne 23. ju- lija dopoldne pri Jakopiču na Mirju. Določen je ta - R red: od 8. do pol 9. št. 1—300, od pol 9. do 9. št. 301 do 600, od 9. do pol 10. št. 601—900, od pol 10. do 10. št. 901—1200, od 10. do pol 11. št. 1201—1500, od pol H-do 11. št. 1501 do konca. Stranke dobe za vsako osebo 2 kg kisle repe. Kdor se izkaže s kakršnokoli izkaznico ubožne akcije, plača kilogram po 75 vin., vsi drugi P° 1 K 50 vin. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan. Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani. Miši, podgane, stenice, ščurki' Izdelova- nje in raz-pošiljatev preizkušenega radikalno učinkujočega uničevalnega sredstva, za katero vsak dan dohajajo zahvalna pisma. Za podgane in miši K 5; za ščurke K 450; tinktura za stenice K 2; uničevalec moljev K 2; prašek proti mrčesom K 1'50 in K 3; sem spadajoči razpraševalec K 1*20 ; tinktura za človeške uši K 1-50; mazilo proti ušem pri živalih K 2; prašek za uši v obleki in perilu K 2; tinktura proti pasjim bolham K 150; prašek proti pernlm ušem K 2; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničev. rastlin) K 3; Pošilja po povzetju: Zavod za pokončevanje mrčesa M. Junker, Zagreb 40, Petrinjska ulica 3, III. Petek 19. in sobota 20. julija vsakokrat ob 4., pol 6., 7. in 9. zvečer : Šumeči akordi. Fran Hoferjev igrokaz. Ulil na Manji« potovanju. Izvrstna voseloigra. Kijev, glavno mesto Ukrajine. Krasni naravni posnetki. Hi za mladino. _____________ Nedelja 21. julija ob pol U. dop. in 3- popoldne, pondeljek 22. julija ob 4. popoldne velike družinske predstave. Tudi za mladino. Nedelja 21. julija ob pol 5., 6., pol 8. in 9. zvečer, pond. 22. jul. ob pol 6., 7. in 9. zvečer: Potovanje cesar ja Karla in cesarice Cite v Sofijo in Carigrad. Čarobno lepi naravni posnetki. Močnejši. Kdor se poslednji smeja. se najboljše smeja. Velika veseloigra. Ni za mladino. Torek 23, julija iu sreda 24. julija, vsakokrat ob 4, pol 6., 7. in 9. zvečer: Žrtev Vere lop. Ni za mladino.