Inserati so sprejemajo in velja iristopna vrsta: 8 kr., žo so tiBka lkrat, Iti 9 " it ii n )• z i> ^ II it n II ^ n Pri večkratnem tiskanji oena primerno zmanjša. Rokopis ne vračajo, nefrankovana pisma so ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspodioija na Dunajski cesti št. 15 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji. Političen list za sIdvbusRI narod. Po poŠti prejeman velja: Za celo loto . . 10 gl. — kr. Za pollota . . 5 „ — .. Za četrt leta . 2 „ 50 V administraciji velja: Za colo leto . . 8 gl. 40 Za pol lota . 4 „ 20' Za cotrt lota . . 2 „ 10 V Ljubljani na dom poši velja (it) kr. ve« na leto. Vredništvo jo Florijanske ulice štev. 44. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torok, čotrtok in soboto. Sijajna zmaga! Tako veselega dneva Ljubljana Se ni kmalo imela, kakor je bil zadnji četrtek. Kamor je človek prišel, povBod je videl vesele obraze. Ljudje, ki te komaj za silo poznajo, ko ne na ulicah ustavljali, ter si drug drugemu pripovedovali veselo novico, da je narodna strauka zmagala v drugem razredu z veliko večino 75 glasov. Ko se je izid izvedel, slišali so se ,,živlo" klici po mestnem tigu in po uiicab. Vesela nov.ca je šla cd ust do ust; telegra^ firalo se je na vee strani. Nemškutarji so bili že zjutraj vsi obupani in so blavcrno okoli hodili, ker so vedeli, da je mulo upanja, odkar Be je bil gref Chorinaki odpovedal ter s tem pokazal, da se uradniku ne priklada, podpirati „fakcijozno opozicijo11. Od vlade zapuščena, morala je ustavoverna stranka svoje orožje pol« ž ti, kakor smo jej že pred leti naprej pravili. ,,Če pojde tako naprej, pisali smo lani, ni dvoma več, da k letu pridobimo tudi ta razred". To se je zarea tudi zgodilo in zato je naše veseljo opra.ičeno. V drugem razredu smo Slovenci vprvič zmagali, kajti tudi pod dr. Costovim županstvom, ko smo večino imeli, bila sta le prvi in tretji razred našo, drugi je b i vedno v oblasti nemškomialečih uradnikov. Zato je naša zmaga v drugem razredu toliko bolj pomenljive. Veselilo bo ljubljanske volivce, da dr. Keesbacber ne bo več sedel v mestnem zboru. On siccr ni hudoben človtk, v pro t,h urah se peča celo b poezijo; vendar je l,ubljanskim hišnikom mnogo sitnosti napravljali s svojimi zdravstvenimi predlogi, ktere ;o magistrat z vel ko strogostjo izvrševal in nu ta način mar- Bikoga v kazen spravil. Tudi to je dobro, da vodja realke dr. Mrhal ni prišel v zbor; on bi bil v šolskih vprašanjih lehko mnogo pokvaril, ker je Viaeti velik sovražnik našega jezika v šolah. Včeraj, v petek, pričela se je volitev prvega razreda. Nasprotniki so napeli vse uvoje moči, pa tudi uaš; niso bili Ioni, tako da ie prišlo vseh vkup 244 volilcev. Kam se bo nagnila zmaga, še opoldne nismo mogli prav vedeti; toraj smo morali čakati, da je b.lo štenje glasov končano. Proti eui uri zugrmeii so od „rotovža" doli ž vioklici, in mislili smo že, da je naša zmaga popolna. Vendar smo zmagali le z dvem.-. kaudidatoma iu si tako priborili večino v mestnem zboru. Naša dva kand data dr. Moše in Kušar sta dobila največ glasov, prvi 127, drugi 125, med dru-g mi kandidati so se pa glasovi tako razcepili, da sta dobila nemška kandidatu Luckmann in dr. Suppan po 123 iu 122glasuv, toraj sta voljena. Nasprotuo pa Bta druga naša dva, Viihar in dr. Paptž, dobiia te po 119 in 116 glasov, toraj sta ravno tako propadla, kakor nemška dva dr. Supantschit.-ch in dr. Schrey, ki sta dobila po 116 in 119 glasov. čeravno naša zmaga ui popolna, vendar jo zmaga, ker smo si pridobili večino v glav-nem mestu Slovenije, toraj smo nasprotnikom iz rek iz(rguli veliko in močno trdnjavo, katero ao dolgo let rabili nam v škodo in ponižanj. Ljubljana jo odslej slovenska tudi po svojem pravnem zastopu. Rivno, ko to pišemo, čuje ae iz sosedne Š škc pokanje možunrjev, ki narodnim Posav-cem oznaruje narodno zmago, katere se bodo gotovo veselili vsi Slovenci. Čeravno obžalujemo propad g. dr. Papeža ki si je toliko trudu prizadjal za narodno zmago in propad g. Vilharja, ki je bil vedno zvest steber narodne stranke v Ljubljao: ; vendar smemo s celim izidom letošnjih volitev zadovoljni biti, ter izrekamo zahvalo vsem narodnim agitatorjem ii volilcem, ki bo nam pripomogli do tako Brečnega VBpeba. Zmagali smo in to veliko velja ter je silne važnosti za vse Slovence. Pa zmagu je bila težka, in ravno volitev v prvem razredu nam priča, da naa čuka še mnogo dela, prej da bomo zamegli z mirno veBtjo reči : „Ljubljane nam ne morejo več vzet'." Zato je treba še naprej delati in se pripravljati za drugo leto, da na^ ne hudo o času volitve iznenadili na-sprotn k. Tako tedaj pozdravljamo narodni mestni zastop ljubljanski, ter pričakujemo od njega, da ae bo pokazal veščega in iskrenega v do-eegi ljudskega blagnstan;a I Baron Walterskirchen pred svojimi volilci. Znano je, kako je zastopnik gornje-štajer-skih mest, baron "VValterskircheu svoj poBla-niški mandat odložil, ker ni hotel dalje služiti tako svojeglavni stranki, katera druzega namena ne pozna, kakor škodovati in nagajati ,-edanji vladi, ter ne pozabi tako daleč, dn glasuje vki ub svojemu ji škovemu svobodo)jubji(?) proti razš rjenju volilne prav ce. Baron Wal-terskirchi n ni vidtl v volilni n formi državno-borske večine nobene nesreče, temveč dobiček za 1 udstvo, zato je ru ši svoj mandat rd-ložil, ko ao ga levičarji silili, naj glasuje proti postavi. Okrožnica Strosmayerjeva o razmerah zapadne in vzhodne cerkve. (Dalje.) III. Prav se ne zdi vladiki zadarskemu tudi nauk o odpustkih in brezmadežnem spočetji v cerkvi katoliški. Kar se prvega tiče, pozabi on nauk svetega Pavln, ki primerja cerkev živemu telesu, v kterem je zdravje enega uda v korist celemu telesu in posameznim udom; se ne spominja, da bi bil Bog v starem zakonu rad prizanesel zlobnim meBtom, ko bi bilo v njih le sedem pravičnih; ne ve, da Jezus sum govoreč pri sv. Mateji XXVIII. o n8jveči nesreči, ki bode zadela judovski narod, pravi: da bi bila ta nesreča še veča, čo bi ne bili zarad pravičnih prikrajšani oni dnevi, pozablja, da zakon medsobojne vzajemnosti ni ie temeljni kamen cerkve božje in vsakega krščanskega društva, nego da je to (udi zakon o ekonomičnih harmonijah; on ne ve, da ne more propasti narod, ki ima v svoji sredi može pripravljene trpeti za resnico in pravico ter darovati tudi svoje življenje. Toda vse to bi be še moglo vladiki odpustiti; toda težko se i mu odpusti: da doiži cerkev katoliško, kak r du bi onu z odpustki kvarila pojem iu značaj zakramenta svete pokore. Odpustki namreč, prav', so ucvarni krščanskemu življenju, ker slab6 gotovost grešniku, da bi se resnično kesal; odpustki so krivi, da se človek ne briga mnogo za sredstva, s kterimi bi se izkopal iz grešnega stauu, ker kažejo ljudem, da se človek z majhnim trudom lehko spravi z Bogom; s tem pa provzročijo, da ljudje š" bolj brez skrbi žive v hudobijah. — O moj vladika, uikdo ue pričakuje od Vas, da bi Vi presojevaje nauk katoliške cerkve proučili naše velike bogoslovce Petaviju, Belarmina , Sua-reza, Boseueta in Pcrrone-a; toda s popolnim pravom smemo od Vas zahtevati, da bi pregledali v to Bvrho katekizem zbora tridentin-Hkega, knjigo kratko ali klasično; ali da vsaj prečitate katekizem, kterega nosijo katoliški otroci v Zadru v šolo, da dokažete, kar ste v tem obziru napisali stara obdolženja iu krivi-čenja, ktera Bte si izposodili od protestantov, da natolcujete ž njimi cerkev katoliško. Ko bi Vi hoteli prečitati le en govor, kterega so o tem predmetu gnvor' Bossuet. Bourdahue •n Mansilon, videli bi, da cerkev katol'ška z odpustki no slabi zakramenta svete p kore, marveč da posebno z odpustki vabi ljudi k sveti pokori. Način pa, kako Be opravlja v cerkvi katoliški zakrament svete pokore, sklonil je najgetiialnejšega moža 17. stoletja, Paskala, da pravi v svojih kramiih modroslovnih mislih: cerkev katoliška je vže samo s tem zaslužila, da jo priznamo za božjo, ker tako sveto in resno opravlja zakrament svete pokore, da se očitno v njej in po njej izvršuje ona božja prilika o 'zgubljeuem sinu razHipniku, kterega je oče spokorjenega in skesanega z ljubeznijo sprejel v svoje naročje ter h poljubom očetovskim povrnil mu Btare pravice njegove. Meni bi bilo iz vsega srca drago, da bi ae to tudi danes reči moglo o pravoslavni cerkvi. Kar se pa tiče brezmadežnega Bpočetja blažene matere božje, ve gotovo tudi vladika zadarski, kaj je pisal o tem sv. Avguštin v onem času, ko sto bili cerkvi Se združeni. Njegove besede skoro popolno ponavlja sveti zbor tridentinski. Vladika zadarski priznava, da je Bog povzdignil Marijo nad vsesngeljske Zdaj je Bklical hvoj« volilce, ter jim razložil uzroke, zakaj ue je poalaustvu odpovedni. Da ae češko veliko posestvo razdeli uu pet voliluih okrajev, v tem no vidi baron nobene take nezgode , auj jo za ustavno življenje Se bolje, uko ni večiua državnega zboru odvisna od vlade. Dozdaj je namreč Se vaaku vludu ua Češkem zasukala večino, kakor je hotelu, iu h tem ai zagotovila večino v češkem deželnem zboru, kakor tudi v državnem zboru iu v de-legacjah. Ko bodo pa velikopoaoatniki razdeljeni nu več okrajev, no bo več vlada odloče-vala, vauj v večiui okrujev ue, ker bo v teh okrujih provuga to ali one atranko tolika, du je vpliv vludo ne bo mogel predelati. Veliko večo vrednosti, pravil je govornik, bilu jo zu njega volilna pravica petukurjev, in zuvolj tu mu veat ni pripustila, da bi bil glu-sovul proti Zcithamrovi postavi. Tudi ae je baron NValtorskirchon pritožil čez atrahovunjo v levičuraktm klubu, ki aili poslunco, glasovati proti svojemu prepričanju. V klubu levičarjev vludajo aami nemški IVmci, njim Herbst nu čolu, kur ti rečejo, ae mora zgoditi, in ker ao ti nujveči nasprotniki Slovanov in zagrizenci, zato uo moremo priti do Hpruve, iu vau levica ao jo zarila v tako alrast, da je po pruvici zualužilu ime „fakcijozne opozicije". Tegu ao krivi večidel nemško-pcm-ski poslanci, ki vso državne razmere merijo po avojih uogah iu Hpruve a Slovani nečejo kor hočejo nu vsak način ohraniti gospodstvo v češki deželi. Pod tem pritiskom nemških Pemcev trpe tudi nemško-liberalni poslanci iz drugih dežel, ki že z domu niso ravno tako zagrizeni nasprotniki ravnopravnoBti, in bi zu muraiktero reč, ki jo vludu predloži, uiordu glasovni', uko bi jih tajčpemci 110 ščuvuli. Klen izmed teh poštenih Nemcev, ki bi ho morda Ae sprijaznili z ravnopruvnostjo Slo vanov, jo tudi baron Walterakirchen, skoz in skoz odkritosrčen mož. Rajši jo svoj mandat odlož I, ko du bi bil |ir> ti svojim nazorom gluaovHl. Njegovi volilci pa ao mu izrekli zaupnico, ter gu bodo uujbrž vnovič volili za poslancu. Zu Walterakirchna potem ne bo vuroku, braniti ao poilanstvu; ker bo z novo volitv.jo odvezali vaeh dolžnosti iiHproti levičarjem. Najbrž so ujihovemu klubu nu bo več pridružil, ampak svoje pola hod I. Tako polagoma vsi boljSi možje popuščajo levičarsko stranko iu ta ima čedalje monj upanja, da bi šo kodaj državno krmilo v hi oje roke dobila. aprila. Politični pregled. V Ljubljani 14 A vHtrijHkc dežele. Narodna zmaga pri mestnih volitvuh v lijiibljunl bo gotovo zbudila pozornost vsili političnih krogov v Avstriji; vsaj bodo videli, da jo Ljubljunu slovensko mesto. Nek nemški list hočo vedeti, da jo general Jovauovič uu Duuuji predlugal, nuj bi se južni del llitlmncljc združil z llnTrso-vino v eno deželo, ktero glavno mesto bi bil Dubrovnik. Severna Dalmacijn pu naj bi se združila z Bosno. Ali je pa to mogoče, dokler Bosna 111 še popolnem tiušu, to je drugo vprušuuje. Tudi je bojdu Jovunovič nasvetoval, naj bi so kristjanski kmetje osvobodili 111 se jun zemlja v last dala, kakor ao jo to zgodilo Crnigori, ko so ai pridobljeno tuiške kraje prisvojili. II• rcegoviiiHki kristjani so namreč Ao vedno robovi turških begov, in ue morejo ti zadovoljni, čo vidijo, da so njih bratje v Crnigori svobodni posestniki postali. W»liei'Nkirclinov jgovor ie I'n šel mtavovercem jiruv uopriličuo, ker nemškemu ljudstvu odkrivu napako liberalcev. Kolikor pu ao tudi uovoljni, vendur ai nemško-1'bernlui listi ne ujiajo napadati štajerskega barona, ker nu njegovem značaji uo morejo najti nobenega madeža. Nemški grajšaki uu ČcAkcin ne bodo odbili kompromisu, ki gu jim uvtonomisti ponujajo, temveč ae ruvuo dogovarjajo, kako bi ao un lep način izvlekli iz sramote, ki ao si jo sumi napravili, ko ao zadnji kompromlB odb il, pa nu cedilu ostali. Oaar so dovolili, du ae sine l* cA It o vhciičIIIh&c že zdaj uredit'. Meaeca mu j a ao bodo volili nkiiilcmični dostojanstveniki. Oft°rl se atdč nad nemšk m nschulve-roinom". V mnog'h mestih so šo nemški meščani protestirali proti temu, du bi ao Nemci, vmešavali v ogerske zadeve. Vitanj<> držav«. Nekteri čitaniki so govorili o shodu našega emirja z niNOVsIthli Zlu) se pa spe'« poroča , du na tej vesli ni nič resn c-. vratu, zuto ker jc imela postim mati edinoro jenemu Sinu h žjemu. Prizuava tudi, da je Bog h posebno milostjo Manjo osvobodil od madeža izvirnega grehu, preden jo apočela v svojem teleau po svetem Duhu besedo božjo. Prizna toruj vludiku, du ao dostojanstvo matere božjo ni moglo združiti h prekletstvom izvirnegu greha; po vsem tem ga vprašam: uli ni mogel vsemogočni in dobri ltng z oisirom nu bodoče dostojanstvo matere božje osvoboditi jo od izvirnega greha in aužnjoati peklensko ob času njenega početku v maternem telesu? Kteri ho pač oni globoki bogoslovni razlogi in dokazi grških svetih očetov, du jo Bog svojo sveto milost odlašal do početku Jezusovega ter dopustil, du hi lo en trenotek živelo pod težo grehu iu proklotstvu ono aveto bitje, od kterega jo večun beseda božja spre.ela hvojo človeško uaturo? Dokler to ostane m razjasneno, dotle oatane stalno in nedvomno, da ao v nauku o brezmadežnem spočetji blažene device strinjajo obe ceikvi zahodna iu vzhod no. Zurudi tega u uia prav nobenega amiala kar temu še dodaja vladika, rekoč: da vzhodna cerkev odbija od nebo boguprotivui nauk o brezuiudoJSuem spočetji Miirije ter jej ne pripisuje onega božjega dostojanstvu, ki jo luat.no ediao le Bogu. Nikdar 111 nikjer uo stav cerkev katoliška Marijo v eno vrsto z Bogom; marveč uverjena je, du jo ona, kar tudi pravi zadarski vludiku miiii nad Kerubi in Zeniti, ki 11 h j se zato bolj časti nego vsaka druga augelsku iu človeška stvar, tor opominja kr-ščnnaki svet, da ho s|iominju one aveto moči, ktero jo kazalu ona v Kani galilejski 111 pod križem, du naj jo vedno posebno pu šo ob Hinrti kliče v pomoč. Mid sturoje razlike, ktero navajajo med vzhodno in zujindno cerkvijo, spudu nauk o očiščevuliščt 111 v izhodu svetega Duhu Prepričan Hcrn, du jo to lo ua videz 111 du ho cerkvi sliigati v tem obziru med nebo). Kdor se želi o tem natančneje podučili, bere iihj, kur p še o. Rozuven de lu rčunion de 1' eglisi russe aveo I' eglise chatol que od atrHin 7h 123. — V kratkem le jo omeniti: cerkev vzhodna moli zu dušo pokojnikov svojih, kukor tudi zupudnu, dižeč ae ena 111 drugu besed: avuta iu dobra jc misel, moliti /a mrtvo, du Ruska politika jo sploh tako skrita postala, da nihče ue v6, pri čem je z novim čarom. V Kttjlrl ua Egiptovskem ho prišli zopet novi zaroti nu Bled. Puutarji hočejo odstraniti Hoduujegu podkralja in Btarega podlimi,a Ismuila na preatol poaaditi. Izvirni dopisi. ■ k lijuliljaiic. (Opazke po volitvah, v blagovoljni p r o v d a r o k n u-r o d 111 m g o s p o d o m o d b orni k o m.) Tuntau moliš erat — toliko trudu jo atalo, da smo Ljubljano zopet oulcrut v svojo oblunt dobili I Veselje jo splošno, pu to veselje bo tem bolj stalno 111 1 raj uo še do prihodnjega leta 111 za zmirom, uko so bodo nuši odborniki ozirali ros nu želje 111 potrebe ljudstva. Prva stvar, ki jo prenuredbe potrebna , jo žo volilni red rum. Zakaj jo bila naša zmaga do zdaj tuko težka, v drugem razredu skoruj nemogoča? Zsto, ker jo volilni red tuko čuden, da tujcem služi, naše ljudstvo pa preziru. Vojuški uli civilni pruzijonist, ki ui domačin iu ho toruj za naše zadeve ne znaima, tak pokojnik, ki nima skrbi 110 0|>ruvku, ki mu moru vso euo biti, nli je župau X ali Y., suj njemu pokoj-uiuo vzeti in škode narediti no more, — tak ima volilno pravico; nasprotno pn ao izključeni mestni kuplnui, ki imujo poslu čez glavo, ki imajo veliko od ovornoat pu tudi splošno, spoštovanje uživajo. Nadalje so od volilno pru-vico izključeni muli patentarji, k< ne |ilučujejo 8 oziroma 20 gl. davka, pa vendar svoje rod biuo s trd ni in jioštenim delom preživi, nič ne vlečejo iz nobeno ceBurako blogajuice, 11111-puk šo vanjo pokludajo avojo grošo. Kje je tukaj pravica, da taki no »mejo volili? Suj bodo po novi postavi Ao v državni zbor volili, v mestni /bor bi pu 110 smoli I To ju čuduu prikazen, ki ae mora kmalo odpraviti. To bi bila ona stvar. Naši volilci imajo pa Ao mnogo drugih pritoži li in želji nu je-zku, ktere n»j bodo slovenskim odbornikom nu srce položene. Naj prej naj ae jih toliko 110 trpinči iu 110 kaznuje zuvolj smeti iu stranišč. Prav je, da He Hkrbi zu zdravje mestnega prebivalstvu, in da so v ta namen vse potrebno oreskrbi, 11 vsaka reč ima hvojo mero in tudi v tem oziru naj ho ljudje po nepotrebnem ne niidlegujejo. iiiii.»n ii»ii»iiipiii 1 .i.aai. 1 ww»wnnimi ' T 'II» bi bdi rešeni grehov. Vauko dete ve, du blaženi v nebesih, ki so vže dospeli do svojega večnega uameua, ne potrebujejo naAih molitev; iu da obrnjenim v peklu, ki ho Hvoj namen vže zgrešili na veke, n č ne koristijo. Kdor toruj moli za pokojnike, n taji očiščevuliAče, nuj ao Imenu e h kakoršnim imenom koli, ta hi nusprotuje ter nuši molitvi zu pokojnike odreka pomen iu moč. V tem je tiušo prosto ljudstvo mnogo bolj zvedeno, ker vidiš gu zdaj iu zdaj tam na grobji, kukor vzdihuje nu grobih svoj h pokojnikov in moči a solzami proseč Bogu, du se jih čim prejo usmili ter dopusti pred hvojo obličje. Sveta nada in uteha, ktero nobeno umovunjo 110 moro izkoreniniti našemu dobremu ljudstvu 1/. dušo iu iz srca. Kur zadeva izhod Hvetcgu Duhu, navaja vladiliu znaut besede svetega pinina, toda pozabi temeljni znkoti v razlaganji svetega pismu, to jo, da so morajo vsa mestu, ki govore o enem 111 istem rodmetu navesti in soboj primerjati, uko hočeš popolno spoznati niiuk krščanski. O tem načelu piše hv. Avguštin prav glede na dotičnj umik o svetem Duhu v drugi knjigi ptoti Muksimu tuko le*, c 11111 do illo Nudalje vai IjubljaiiBki ktčmurj', ki ho z malimi izjemami narodni, no morejo pozabiti, da ho jiui je vzela pravica, prešiče doma klati. Pre&iče v klavuico goniti, kri in meno pa zopet domu, in potem doma klobase delali, — vse to je združeno h tolikimi težavami iii stroški, da nplob nečejo nobenih klobas vi t delati, in to je slabo za vse ljudstvo, ker mora povži vut.i ■/iiii) kake uije pridelke, kakor rtv carnk' Hir ali laSke salami' namesto domač h priljubljenih klobas, ki so se po ceni dob vulu. Napačna je misel, da imajo krčmnrji pri klobasah dosti dobičku, tiasprotno je žo marsikteri kič-mar pri euem samem prešiču tlo deset gld zgube imel, če ni znal dobrega izbrati. Klobase lo največ zato delajo, da ljudi privabijo, ki potem nekaj več vina popi|e;0. Zato He pa tudi mesarji ne bodo dosti trgali za izdelovanje klobas, č- pa s tem mesarjem nič n pomogano, krčmarjem pa Skoda storjeni, potem ue razumemo, zakaj bi so ta naredba ne smela in ne mogla preuarediti. Prebivale flinjauskih unč imajo Se posebno željo, da tii so jiui vnovič dovolilo, da se smejo tam dolenjskih kinolov vozovi ustavljati. Tisti konec mesta je tako zapuSčen, da nima nobenih prihodkov; kar so dolenjski kmetje lam pustili, to je bilo vse. Ziiaj se jim je Se tu zaslužek vzel. Lepota mesta sim ali t,e, prva slvar je vendar živež 111 VHukdunji kruh, in mestui zbor ne h iii e takih zatirati, k< tako že koiuaj živ6, in davke zmagujejo. To le tedaj nekaj željd, ki je vnuk dan ponavljuti sliSimo, toraj ho gotovo opravičene, 111 mi upamo, da se bo narodni mestni zbor nanje oziral. I v. Šlioljc lioke, 13 aprila. (V o lite v mestnega župana) Danes hiiio pri nas imeli volitev mestuega županu. Izvoljen je zopet g. B až Mohar, kteri nam že mnogo let županuje. Mož je uaroden, pravičen, zveden obče HpoStovan. Vemo Bicer, da se jo že naveličal sitnost, težav u dela, ktere vnuki župan ima, iu nu čudimo so, če In bil rud to čast dni /emu prepustil. A ker ho okolSčine pri nas take, du In sicer župan-dvo piišlo v naBprotue rolc, ho g. M i ii ur ja prosili zlo veljavut možje uaj ne mestu v prid S'* daruje. Nuradna Htranku mu je zu to pruv hvuležiiu. Zu Bvetc vulce pu ho izvoljeni: Janez Košir, c kr deželne solmi« svetovalec v pokoju, J.uie/ Mol i nar i, Alojzi Krener, Val. H u S n i k. V pondeljek je bila v tukajšni čitaluici veselica h plesom. Pravijo, da je nekdo ravno tuko izvrstno igrnl nekega očetu, kakor pred-pustom v gOBtilui jezuita. Kako uekteri vsega spoštovania vredni starši v tucih okolščinuh svojim sinovom in hčeram sodelovati dovolijo, ie nerazumljivo. Oitalnica pu sme na tacega igralcu ponosna biti iu gosp. čitalničarji nai si v č ant štejejo, tla smejo tako vsestrnuHko odličnega moža svojegu so udu imenovati. — 'Mi l)llim|a, 18. aprila, (Delegacije pa h e r ce g o v i n h k n vstaja. — Državui zbor. — Poroku.) V soboto so snidejo delegacije, da dovolijo nove stroške, ki )>li bode držuvu imela zurad vstajo v Dalmaciji in Hercegovini. Koliko da se bode v tu namen še zahtevalo, ne ne »<5, ker ho ogerski miuistri šu le včeruj prišli uu Dunaj, da se s tukajšnjimi dogovori o predlog h, ki se imajo stuviii de-legac jum. Da bi bilo z novimi stroški le tudi zares pomngauo! Ko bi se bila prtC;'j pi> zased oni i Bosto in Hercegovine tam vvedla prava politiku, b> hi bila nuša držuvu prihranila mnogo stroškov m ljudi. K kakimi 5 miljoui bi b lu lahko od turških begov in ugov odkupila zemljišča in jih podarila v last kriHtjunski raji, ki jiti je obdelovala. S tem bi ni bila prido b.la zvestobo m zaupauje boseuskega prebivalstva, du vstaje bi ue bilo nikdar prišlo in sedaj ne bi bilo treba izdati toliko miljouov. Kar bo jo tedaj zagrešilo, uaj se sedaj poravna, u zvesti hiiio si, da bodo zadovoljeno in od kupljeno krščunsko prebivalstvo v Bosui in Hercegovini boljši iu zanesljivejši porok za ohranitev miru, kakor pa obilne in druge vo-luške posadke. V tem smislu nuj delajo v de legac juh zlusti zastopniki jugoslovanskih dežel, iu pridobili Hi bodo priznanje pri svojih , pa tudi hvaležnost pri sorodnih jim bosenskih rojakih. Državni zbor ho snide v torek 18. t. m. ter bo precej začel obravnavati čolne tarife Predsodinštvo jo razun tega te dni poslancem ruzpoBliilo Se poročilo prnvucga odseku o po-Htavnem načrtu , ki zabranuje dolžnikom po škodovati larubljena posestvu. Ku/un tegn se p; razdelil tudi še vladuit predlog o poprečni železu ci skoz diželo češko m moravsko. Danes opoludne se je buvurski princ Ar nulf, mlujši brut (i zelinegu moža princ« Leo-poldu, poročil h princeHiujo Terezijo L eliten Hte uovo. Poroke ho ho vde.kžili cesur ui ce (Sp rito) Film biqueretur, u t, de Patre pro-c«. dit, ijuomam Pater processionis ejus est iiuctor, pu i tulim 1'Miuin geuuit et, gigueudo dedit, ut etium do ipso procederet Spiritus sunetus. Nam nisi procederet et de ipso, nou d ceret discipulis: accipite Spiritum sanetum. To je pjsuno vže pred razkolom. Kdor tudi pazno prečita upian Klementa Aleksundrinskega, posobe pa njegove tuko zvane anathe. Nesto-riju, takoj spoznu, da je vzhodni cerkvi iHtu sveta vera o izhodu svetega Duha od staro-davnih časov, ktero papež Ilormizda vzhodnemu cesarju Justinu opiHuje tako-le: not um est, ([iiia proprium est Patris, ut geueret F t-llutn; proprium Filii, ut ex Patrio atqualiH nascerelur; proprium SpirituB saucti, ut de Patre et Filio procederet suh una substuntia ileit.at.is episl. 7!), pri Labb. IV. Fncij bil jo prvi, ki jo to natolcevanje zvručul na cerkev katoliško; toda (udi pozneje molči, ko je poni a 1 po smrti hv. Ignacija patriarh potrjen po pupežu Ivauu V111. Od Fucijti pu do Oerularijii preteklo je blizo 150 lit, u v tem času ne opazimo ui-kukih ugovorov o tem proti zupadui cerkvi, Su celo Cerularij ue omeniti tega v svojih s|>iHih. Pozneje ho jo nu zbor,h und vzhodom i ti zapadlim razpravljalo ne toliko o veri sumi, kolikor o načinu , kako naj ne glani član Bvete vere o svetem Duhu. Sicer pu ko bi danes vprašali otroka, ki zna dobro katekizem, za kaj se red božjih oseb, kedar se križamo v imenu Očeta in Sinu in hv. Duhu, ne more spremeniti, iihui sicer ne bode odgovoril tako točno in vzvišeno, kukor ho temu vprašanju odgovarjali nekdaj sveti Atanazij m sveti Ba-zilij, pač pa poreče: zato, ker Jezus tuko zapoveduje pri bv. Mateji v XXVIII., ker sta Oče in Siu eno, ker jima jo vse, kar imata, nkupno; ker Sin kukor tudi Oče pošlja svetega Duhu ter ga daje apostolom ; slednjič ker sveti Duh, ki deluie v sveti cerkvi in v nns, če smo čistega srca, dobi vse to ne le od Očeta, nego tudi od Sina. To jo isto kur pravi Jezus pri sv. Ivanu pogl. XVI. , On (sv. Duli) bode mene proslavil, ker v/el bode od mojega tu vam priobčil. Vse je tuli moje, kar ima Oče. Zato sem rekel, da bo od mojega vzel lu vam ilul. (Dalje prih.) sarica, cesarjevič Rudolf in princeBinja Štefanija, vsi tukaj bivajoči nadvojvodi in nadvoj-vodinje, ženinov oče, princ Luitpod, nevestini bratje iu sestre , njih možje državni poBlanci knezi Liechtenstein, Schvvarzenberg, Lobkovic, knez Lovvenstein, grofu FUiifnirchen 111 llunyady, in brez Števila druzega imenitnega plemstvu. Poročal ju je kardinal olomuški, deželni grof Ftlrsteuberg v L chtensteinovi palači ua level-skein nasipu v bankiuih ul.cab. Navzoča Bta-bilu tudi papežev nuncij, nadškof Vuuutelli in diioii)Hki nadškof Gunglbauer. Pred palačo ue je bilo zbralo btozStevila ljudstvu, ki je radovedno gledalo krasne vozove, v kterih »oBvatje dohajali. Popoludne stu se nova poročenca princ Aruulf in princesinju Terezija odpeliala ua rad VVartenstein pri Glognecu. Domače novice. V Ljubljani, 15. aprilu. (Pri mestnih volitvah) bo naši kaudidatje četrtek 13. t, m. v 11. razredu zmagali sijajno. Pričakovali smo kakih 30 glasov večine, |iu j b je 75 I Dobili ho namreč gg. Peter GraB-selli 328 glasov, Franc Potočnik 325 glasov iu Alojzij Hajer 313 glasov. Nasprotni kandidatje ho imeli: dr. Kees'«ucher 253 glasov, Leskov.c 24(5 glosov in dr. Mrhal 242 glasov, Lani so imeli naši kuudulutjo 274 , 269, 2G7 in 265 glasov, nasprotni pa 287, 28(i , 271 m 26!) glasov. Vdeležba je b la toraj letos obilnejša, ker je bilo prišlo 57;} volilcev , lani pa samo okoli 550. Nasprotniki ho letos zgubili okoli 30 glusov, in ravno toliko so jih narodni kuudidutju pridobili. Izid volitve v I. rti/redu hiiio naznanili v vodnem čliiuku Birba je bila hudu; nanprot-niki bo dva bolna volilca, g. Fridricha in Ma-hča na stolu prinesli v mestno hišo, in vendar je dobil dr. Suppan le večino enega glat-u, Lukniann pa prav za prav m dobil nadpolo vične večine. Prišlo je namreč 214 volilcev, pa eden je oddal prazen listek. Pa šteti se mora število prišlih volilcev, toruj je nadpolo-vičnu večina 123 glasov, kolikor jih ju dobil dr. Suppao, g Lukmannu pa je primanjkoval eu glus. Zato se je bila že raznesle po mestu novica, da bode med Lukmunoin , Vilhurjem in Zupančičem ož,a volitev. Toda komisija je suiutrala prazui lin tek kakor 11 e odduii glas in štela huiiio 243 glasov, ter rekla, da je 122 glaaov žo uadpolovična večina. 1'ako je toruj g. Lukman bil ra/glaSen za izvoljenega. Pri potrditvi volitve imeli bodo narodni poslane, pnliko grajati to nepravilno ravnanje. Sicer pu nasprotniki 60 uo ved6, bodo ii prišli v mestni zbor , ali pa izontalt. Nuni je pač vse eno, kuj oni počno, mestni odbor ie po večini naroden in bnde tinli ostal. (Za slovenske paralelke) 111 za italijanske na gimnaziji goriški sklenil jo deželni odbor goriški soglasno po nasvetu deželnega glavariu dr. Pajerjn poslati državnemu zboru posebno peticijo. Enako prošnjo je menda sklenil tudi mestni odbor goriški. 1/, tega je razvidno, du so goriški Italijani Slovencem veliko prnvič-nojSi, kukor pa naši Deutschkrainnrji. Kodaj u< bode namreč kranjski deželni odbor toliko zavedal, da bode prosil slovenskih Sol za slovensko iiašci mladež! (Reklamacijska komisija) je v sredo pričela hvojo delovanje Ij Snega davka. konečni rešitvi zem- (Kmetij ska predavanja) bodo v tem mesecu: v ftuiurin na Dolenjskem 16., v Bohinjski Bintrici 23 111 v Srednji vasi 25. aprila. (G. vitez Schneid), državni poHlanec ljun-Ijanski , je dunus zapustil Gorico ter se od- peljal nn Dunaj, da ho vdelcžl noj državnega zboru. Družina OHtane šo v Gorici, kjer njegova Hiuova obiskujeta tumošnjo gimnazijo. Bazne reči. — Kor ho ho d o h e d u j š u j o p o h k u-S u j o h h m o 1 a r h t v o m po hu vinjaki dolini izvrHtno obneslo, ho jo začelo iiiuogo po Ijodolcov h to Htroko gospodarstva pečati. (*!e ho peljifi iz (lelju proti Zulcu, zagledaš na premnogih kraj'h oh desni m lovi Htruni ve-like ceste brezštevilno rujde visokih kolov, ki ho vzdlgujejo ua rodovitnih njivah, kjer ho je pridolovulo dozduj raznovrstno žito: ti gozdiči zaznumnjujojo kraj, kjer ho zdaj prideluje hmol. Pridelovanje hinela obeta mnogo boljSi dobiček, kukor pridelovanje žitu. Bog daj Hrečo! G. llausenb chler v Zulcu jo objavil v posebni knjigi način, kuko ima ravnati razumni hmolur. — Učitelj v tonil. I/. HiivinjHko doline ho num poroča, da ho učitelja pri hv. Puvlu pri Priboldu g. Sctwuba našli pretočeno nredo 12. aprila mrtvega v nekem ribniku. No da ho So presoditi, ali jo nulušč ali po nesreči ondi končal hvojo življenje. — I z h a v i n j 8 k e d o I i n o Hino pozvedeli, da se jo v ondašnjih vinogradih prikazal nove Horte kober, ki žuga včiniti mnogo škodo vinski trti. Trta, v kieri najdejo to živnlieo, ho po-Hufti. Slifiimo, da jo celjHko okrajno glavarstvo žo o tej nezgodi poročalo dotičnim obliiHtrnjiim. Kakšno nesrečo še čukiijo uuši gu kmeta? — Djelovanje Froujovoca v IloHtii i Hercegovini za prvih Sest vickova njihova borovku. Načrtno Fru Mijo Vjenceidav Batinič, bosanski Frnnjovnc. Svezak I. Vikurija (1236 do ir>l7.) U Zagrebu 1881. Cena BO nov. 8" Htr. 154. — Jaz no verujem, da bi bil slep Hlučaj, ampak previdnost božja je, da moreb ti nicer novodoma pu vendar žo od začetka mor Ijivo sodelujejo pri OHodapolnih zgodim h v Bosni in Hricegovinl tudi odlični Slovenci. Med onimi, ki ho nam z orožjem li pokrajin, pridobili, odlikovali so ho v prvi vrsti nuši rojaki ; in zduj pri duševni okupaciji, ki jo Knjiga ho uarečujo pri g pisatelju v hu-moHtiinu v Fojuicl. S. II. izknz tloiirmkov za 8pomonik dr. J. Bleiwelsn vit. Trstonlškoipi (loap. dr. 1'oklukur Josip državni iu dopolni poslanec.......20 gld. ,, Haviiilmr Kr., predstojnik deželno blaguJnieo v Ljubljani . . . . IO , Miirn Joilp, e. kr. glimiHitiJskl pro- foior v Ijliililjiini...... lo „ V ii vi u Jane/,, co«. kc. gimnoiijaki profesor v l.|iihhljani . . . , 10 ,, „ dr. (Jučok In Orobič v I tolmači ji 2 ,, ,, SoiVbiiuistii v Celovcu .... t Slavna denarna obrtn, polnočna družini V I.jllhljlilli.......26 „ (Jonpii Trpliioovii iJoHlplnu, gnijMiilcInjii itd. v LJubljani.......50 „ (loup. Slogcl Kdvard, učitelj ua podkov- ski Soli o, kr, kmetijsko družbo . 5 ,, ,, Oblak I''rano, računski svetovalo« v Harnjovu........ 1 , „ 1'rolinr.lui Jaronlav, računski »velo valoo v Sarajevu...... 1 ^, ,, Joločnlk Anton, trgov, knjigovodja v l.jiihljiiui.......2 ,, „ Novak Jonom, mliar v Ljubljani 1 „ ,, Minil (iiikru, bivši vrednlk ,,Slovenko" v Novom Hadu .... 5 ,, ,, Anion Ilolilotll, daciirslii vodja v Ljubljani........25 ,, Koven dollnillvno iiiiHtavljon duboven, Čo-gar dohodki vni skupaj suiiiKhJo ua loto 47« gl, :)7 lir., bučo od (tvojega kvurlalii, lii gu vlečo ir. vomke naloge v /nosku 112 golil. 50 lir., diijati po '.! gld. 60 kr., toraj po 10 gold. uu loto tako dolgo, dokler dr. Illoivvolaov ■jiominek no bo stal. Tu prvi kvarliil /, . . 2 /,, ,, Skupaj . I 75 '/„ gld. K temu v zadnjem linln Ukaiiinlll . 553 ,, Skupaj do Bilnj . 728'/« ghl Tržno ceno v X>|ul>ljam. Pšeiiicu hektoliter H gld. 05 kr.; rež (i gl. 50 kr.; ječmon 5 gld. H(! kr.; -oves 3 gld 71 Itr.; - ajda 5 gl <10 kr.; -proso (i gl. SI Itr.; koruza (i gld. 50 Itr. — krompir 100 kilogramov 3 gld — Itr.; - kr.; — toletnino (K) Itr. 5(1 lir. • Sena Kio kilogramov 'J gld lainu I gld. 00 kr. svinjsko meso 8(1 kr. . „ , fižol hektoliter S gld. 50 kr. - miiBlu kilo jo sicer naravno odm.njenu bratom Hrvatom,Lnim _ (!,(i H() k£ . II1I1M| 8() 1(r . _ fi|l(,h vendar ho ni pozabilo nu iiiih. MiloHtljivi nad JfnfteuOo kr.; Speli preknjen 80 kr.; jajce po 2 biskup ho m tudi med Slovenci poiskali več j kr.; mleku liter s kr.; govedine kilogram 48 pomočnikov pri svojem težavnem delu: korar dr. Jeglič, dr. Fr. Slavič in več Slovencev izmed Jobubovo družbe, miHijonur V. I,»h Itd. ho žo deij čaim, marljivo trudijo v onih krujih. Zavoljo tega hi bilo treba, da so tudi mi domu začnemo bolj zanimati za Bohiio in Hercegovino, ki Hto v zadnjem času pozornost vsega omikanega sveta ua ho obrnilo, huj smo mi temu pokrajinama hohc<11 in njenim preblvnlcem po krvi iu Segata sorodni. Kot pripomoček /u tipoznuvuujo mulo poznane zgodovino in verskih odnošajev Hohiio In Hercegovino zdi ho mi gorej omenjena knjiga tudi za iiiih prav primerna, kajti v jako lahkorazumljlvl hrvaščini, ktero lehko vnuk nekoliko omikan Slovenec razumi, nam opisuje delovanje frančiškanskega reda, ki jo do najnovejšega čiihu nam zu vho versko potrebe v Bosni nkrbol. Prvemu zvezku, ki Hoga sumo do lota 1517. bodo jih So več sledilo. Vsebina jo lepo vred-jona po nujzuneHljivših virih, ki ho nu dotičnih moHtili pod Črto zuzntimljunl iu obravnava: I. Osnutak fraujevučkrga reda. 11. Vjornki od-uo huj i v 11 oh n i pri je dolnzku franjovacu, lil. Prvi frunjevci v Bosni. IV. ftironjo In viipebi Iranjcvaca. V. Stanje bOHUiiHko vikarijo za nu Hliednih borbo. VI. Sjujnu doba boHuiiHko vikarijo. Vil. Kranjci ci bb prve dobe turskoga gimpodstvu u Bosni Trl<*Krnll<>ii« dfnnriir c«<»» 14. aprila. Papirna rimu 7*1 41% Hr»l>»riia r-nia 77 05 — m«Ui rent« SIJI HIV i HIIDIutiin .ihmtiio ponofllo l!l!),7ft I iln iiiCNffiir obrobi' (listi 1,911 dohodka tu/1 podob nmnnnjima j o polovica za ,,Narodni dom"' in polovica za zidanje corlcvo srca Jtizusoveija. '/ odličnim spoStovanjeni (8) K. Koluiaii, /nlo()ii »tek lil lo pi)rci'iiniil v L|ubl|iinl. 1'Ji- lilHH«il-(lVH zdravilna kava po receptu dr. Kordinundu IviiIhcIi a v Stutt gurtii, lii Jo oilluo pravo jiripravljnjo Henrik Krank-ovl »Inovl v Ludvigaburgii. 5SI i' lu uuuuiiiimiuju / inlcltmii jo (»kuncu in rodllon ziv«liio Inku olirniil, v podobi in barvi pravega srnina, lu je najboljša Ivivrllia za inlzuo opravo, lazim Hl'obra Za H gl. ho dubl enln ml/,na oprava Iz iiajlioljAego luitiuiHliega srnina. Unlui atojlino, da oHltvun oprava vedno bela. ti nožev Iz liiilaiudinga Hrniira z aiigloiko Jekleno ostrino, (i vlllu I/, lo lliuiskoga ariihra, lina lu težka roba, (i žilo I/, brllaimkega grehra, 12 žlliMo za kavo, I/, brltaimliega srebra, 1 inlnniil ziijninulli Iz hritiinikiiga srebra, I zajoinaliiilc za Jiilio iz brilansKOga »rebra, toJ.lto, ilobio lilago, '.t lena HVOjlllllta, li jajSnlli pimndlcle, li ta«, lepo Izilelane, I puHnila za poper ali aladkor, 1 piesejalnlli zu inj, l -1) ti [u81o za noio In vlilo« 51 luisnv. NiiroSl h« proti lioStnomii povzetji, ali piv da ao denar naprej pnšlj«, Zalo()ii brltanskotia srubra C. Lungor, Wion, H. grosno Schlllgotio 28. Opomba. Komur hI oprava ne ugajahi , puslj« nuj jo v Iti dtieli nazaj In bo dobil nvnj ilmiar un/.aj razun poitnlli alroftliov. V a 'i, n o /.a v h a k o Ii is o ! "Udi^jat lJ in odgovorni urednik Filip ttadorl7l|>. T Uliiznlkovl nnalednlkl v Ljubljani,