LISTEK. Mati, kaj seješ? (Konec.) Gospod, lahko bi zavzemal drugačno službo na svetu; ne bi mi bilo treba tukaj umreti, ako bi me bila mati drugače vzgojila. Ona je kriva. Nočem ji niS predbacivati; gotovo se je bridko kesala in mnogo za-me molila. Tako bom zdaj vsaj z Bogoni spravJjen umrl. Prosim, gospod, pišite materi, da sem lepo umrl; v tolažbo ji bo in to tolažbo bi ji rad pripravil. In še nekaj, gospod, ne objavite imena; toda, ce mogoče, pripovedujte moje zivljenje materam, da ne bo nobena na svojih otrocih storila kaj takega, kakor je moja pri meni." Danilo se je, ko sem se vracal domov, ,,Ah, ma' ti", sem si na potu nehote mislil, ,,kaj si tukaj sejala? Izgubljeno življenje in rano smrt!" — ,,Takb mlad in dalec od doma moram umreti!" Te besede so mi stiskale srce. Dan pozneje je umrl mladi mož. Pisal sem njegovi materi in ji naznanil, da je dobro pripravljen in Bogu udan sklenil življenje, To pa, kar mi je on pripovedoval, nisem omeniL Cez nekaj dni pride njen odgovor. Na pismu so bili zapaziti sledovi solz. Zahvalila se mi je za naznanilo in tolažljive besede; potem je tudi sama sebe zatožila z bridkimi besedami, da je pač ona spravila sina na pot nesreče. ,,Ce kes in molitev moreta kaj popraviti", tako je sklenila pismo, ,,potem sem popravila, kar sem zagrešila iz nevednosti. Proslm, gospod, združite svojo molitev z mojo, da bom duši ubogega otroka kaj korištila vsaj po smrti, kakor sem mu škodovala v življenju s slabo vzgojo." Veekrat grem k grobu mladega moža. In ko se vraSam domov, gledam v duhu matere, ki svojih otrok ne vzgajajo dobro. In če vidim tako mater, bi najrajši obstal ter vprašal: ,,Mati, kaj seješ ? Kakšno seme seješ v srce svojemu otroku?" A. S. Slovenski mučenec. (Povest. Spisal Fr. Kralj). I. Bilo je v začetku 9. stoletja. Vroce popoldansko solnoe se je upiralo z vso svojo silo na visoke in strme griče in globoko savsko strugo ob štajersko-kranjski meji. Zrak je trepetal od vroeine in niti najmanjši veter ni gibal iji hladil ozračja. Sava je globoko padla in kopicilo se je na obeh bregovih gladko kamenje in droben pesek. Trava je povešala svoje bilke, hrepeneč po hladilu; na rebrih bližnjili gričev so rjavele proge zemlje, koder pi bila prst dosti debela. Na cesti, ki še sedaj pelje iz Zidanega Mosta ob Savi proti Zagrebu, vidimo moža, ki je šel ob tem Času ob Savi. Dolga, crna obleka je objemala visoko, krepko telo. Desnica njegova je držala potjii les, v levici je imel skrbno zavit zavoj. Kostanjevi lasje so se mu usipali po tilniku, visoko čelo je kazalo razumnost, modro oko milino, orlov nos je razodeval odldSnost in pogumnost, pobledelo lice je pričalo o naporu in trp- Ijenju; vse lice pa je obsevala prikupljivost in prijaznost. Izraz in obraz je kazal slovenskega misijo.narja. In to je bil Tihomil, Poslali so ga iz Ogleja, da ponese sveto vero svojim rojakom, ki so še tavali v temi poganstva. Kaka navdušenost se je brala na njegovem obrazu, In spešil je korak, da bi dospel Čim pi-eje do sela, ki še moli krive bogove! Ustnice pa so se mu gibale v molitvi in gotovo je prosil Boga, naj porosi obilen blagoslov na njegovo prlzadevanje?! A pogled mu je uliajal tudi na bližnje griče in pri srcu rau je bilo tako inehko in dobro ob tem pogledu. Saj se mu je zdelo, da je že videl nekdaj te kraje. A moralo je že biti davno, davno, ker mu je ostala tako nejasna slika o njih, Morda je bil kdaj že tu, saj sam niSesar ne ve o svoji mladosti. In vzkipel mu je iz srca klic: ,,Moj Bog! Morda bom izvedel v teh krajih kaj o svojih, ko bora oznanjeval Tvoje ime. Kako obilo rai boš poplacal mali trud!" Sladek mir se je vselil v njegovo srce. Kjer leži danes prijazni trg Sevnica, je bilo ob našem času le nekaj lesenili poslopij pod grifiem, na katerem se dviga sedaj raogoSeii grad. Na tistem mestu je bilo tedaj v&liko poslopje, s kamenitim podstavkom in trdnim obzldjem. Tu je stanoval župan. Tihomil je dospel do broda. Ob Savi na kran]ski strani je stal(a na novo izdelana lesena hišica; v njej je stanovalbrodnik. Prepeljaval je blago in Ijudi ter ribaril. Na klopici v senci je sedel Dragomir in popravljal mreže. Bil je star kakih 50 let, mocan, košSen mož, rjavega, zagorelega obraza, sivih oSi, rjave, kratke brade. Ni se ti prikupil in njegov pogled je izdajal zvijaSno, hudobno srce.. Ko zagleda misijonarja, nabere se mu čelo v goste gube, oko se mu zatemni in komaj umljivo' z>amrmra pred-se: ,,Ta je Uglejec! Pa ne, da bi bil. . .?" Ni še dokoncal stavka, ko zazveni od one strani Tihomllov glas: ,,Brat, pojdi s Colnom po-me!" Dragomir vstane, odpne Coln in zaCne vesTati po tujca Sez upadlo vodo. Njegov obraz je bil zopet vsakdanji, brezizrazen. Le oko je uplral nepremigno na tujca, kakor bi hotel že iz daljave spoznat;:, ali se moti, ali ne. Dospel je do brega. Znova se mu pomrači lice, a le za trenutek. Potem pa skoci hitro na breg In pozdravi s kršcanskim pozdravom: ,,Hvaljen bodi Jezus Kristus!" ,,Na veke amen! Torej brat v Gospodu!" zakliSe veselo Tihomil in mu nudi desnico v pozdrav. ,,Nevreden sin, častiti o8e, a po milosti božji kristjan", odvrne brodar in poljubi tujcu roko. ,,Bog mi je dal obilo plačila; ker prvi človek, ki ga srečam na kranjsk: zemlji, je kristjan." Tihomilov obraz je zardel od veselja in notranje sreSe. Dragomir ni niSesar odgovoril na Tihomilove besede, ampak nepremiSno zrl v njegov obraz. A z ribiSevega obraza ni prav ni6 odsevalo, kar se je zgodilo v njegovi duM. Znal je spretno zakrivati svoje misli. Nato povabi z roko misijonarja v 8oln iii odrine molče na drugo stran. Venomer je pogledoval ribic Tiliomila.. ,,Morda se motim, morda ni on. A kaj mi ravno danes stopa ta obraz v spomin? Po tolikih, tolikih letih še nisem utešil vesti in pozabil potez, kl se črtajo na tujčevem obrazn ?" Tako je satn za-se govoril Dragomir. Tihomil bi bil rad govoril, da bi izvedel kaj o tukajšnjih razraerah, zato zopet zaSne: ,,'Od kdaj si kristjan, moj brat?" Brodarju je bilo vprašanje noljubo, zato na kratko odvrne: „0 davno, davno, Skoro od mladosti." In zopet ,je molfeal. Tn znova je vstajal v njegovem spomlnu obrazek z visokim Čelom, orlovim nosom, modrih oči in prikupljlvega izraza . . . Tihomil je uvidel, da Dragomir noCe govoriti, zato je utihnil tudi sam, V tem trenotku je prišel k ribiSevi koči mladenič, star kakih 15 let. Oba sta gledala lepega mladeniča, čegar zunanjost je razodevala blago srce. Ribifiu je prišla izvrstna misel v glavo. ,,Glavarjev sin je, iz Belega karnna. Njegov oge se želi pokristjaniti. Ravno prav; peljal Vas bo k svojemu oSetu." Te besede je govoril prijazno, skoraj sladko. Za malo casa sta izstopila Tihomil in Dragonilr na kranjski strani. II. Zaeudeno je gledal glavarjev sin Rastko tujca, ker takega moža ni še nikoli videl in tega celo v brodarjevi družbi. Za to družbo mu je bilo skoraj žal. Saj brodaria jal imel rad, nekaj ga je odganjalo od njega, dasi Še sam ni vedel, kaj. A tujca ie precej vzljubil, četudi ga še ni nikoli videl. Nepokvarjena srca spaja dostikrat neliote in nevede neka tajna vez in take sorodne duše se spoprijateljijo ob prvem sestanku. In iz tega prvotnega nezavestneg^a nagnjenja priklije pozneje ovetka trdnega prijateljstva in nesebiČne Ijubezni, cvetka, ki sladi obema vse življenje. Tn tako nagnjenje je Čutil tudi Rastko do tuiegamoža- Nerad pa je zahajal k ribiKu, a danes mu je velel o6e, naj gre. Tn kako naj ne bi ubogal očeta, ki ga je tako ljubil? Bil je njegov edinec, najstarejšega brata ni poznal nlkdar, ker so ga že kot otroka vjeli in odpeljali na Furlansko. ,,RastkO, tega-le tujca boš peljal k svojemu očetu", dejal je s hinavsko prijaznostjo ribic mlade.ni«u. Tihbmll ni rekel niSesar, ampak je zrl nepre*miSno v Rastkov obraz, kakor bi hotel ž njega brati mladeničeve misli in kakor bi hotel v njegovih očeb. videti vso njegovo dušo. Tudi Tihomilu je ugajal nedolž.ni mladeniS, saj o tem je priBalo vse na Rastku. ,,Imaš li kaj narocila od oCeta?" povzame zopet ribiS po trenutnem premolku. ,,O^e so me poslali, da prlpravite veliki coln za jutri. Vozili boste kože sevniškemu županu", pravi zvonko mladenic", ,,Perun*) Vas obvaruj!" S temi besedami se je poslovil in mignil tujcu z roko, naj ide ž Ejim. Oblak tuge je zatemnil bledi Tihomilov obraz, ko je zaSul poganski pozdrav. Tn zasmilil se mu je ubogi mladenifi, Cegar blago srce Se objema tema nevere. (Dalje prihodnjig.) * Perun je bil glavni bog poganskih Slovencev.