------    103    -—
Politični pregled.
Državni zbor bode do Velike noči rešil k večjemu budget. volilna reforma bode pa že morala počakati do po Velike noči. Živahna je bila razprava o bndgetu finančnega mi-nisterstva. Več govornikov je slikalo v kaj črnih barvah položaj kmetijskega stanu. Dr Scheicher je rekel, da se kmetom slabše godi, kakor cestnim pometačem. Zalvevali so, naj se zemljiški davek znatneje zniža. Finančni minister seveda o znižanju davkov ne mara ničesar slišati. Njemu bi bilo ljubše, ko bi mu poslanci povedali za kak nov vir davkov, kateri bi pa seveda ne smel obremeniti Gralicijo. Po Veliki noči bode zbor zboroval najbrž do srede, ali pa še celo do konca maja, kakor bode ravno potreba Vlada želi, da bi se pomladi rešilo še več važnih zakonov. Nekateri poslanci priganjajo, da bi se rešila tudi davčna reforma, a vladi pa se s to predlogo nič posebno ne mudi, ker bi se ž njo bogatinom naložil davek. Za kaj tacega ministri nimajo pravega smisla.
Volilna reforma. — V odseku se volilna reforma kaj gladko rešuje. Poslanci stavljajo celo vrsto nasprotujočih si prememb. Vlada pa vse take premembe zavrača in to s tako odločnostjo in osornostjo, kakor dosedaj še ni govoril noben minister s poslanci. Posebno se iz vsake Badenijeve besede da posneti opomin, če vsemu ne pritrdijo, pa vse razžene. To pa ima na odsekove člane grozen vpliv, mnogi namreč le predobro vedo, da jih po novih volitvah ne bode več v zbor, zato pa vsekako žele, da se državnemu zboru vsaj sedanje obdobje kako ne prikrajša. Tako so mnogi zahtevali za novo kurijo direktnih volitev, mej drugim tudi poslanec Klun, a so se udali, ko je jim grof Bradeni na kratko, a kaj jasno povedal,  da vlada spremembe ne dopušča.
Protisemitska zmaga na Dunaju. — V prvem razredu so pri volitvah na Dunaju celo štiri mandate pridobili. V novem mestnem zastopu bode 96 protisemitov in 42 liberalcev. Vladi je ta izid jako nepovoljen. Nadejala se je, da vsaj uradniki in učitelji ne bodo glasovali več proti vladi, a se je varala. Nič ni pomagalo, da je grof Badeni obetal povišanje plač. Pomenljivo je pa vsekako, kar o tej zmagi pravi „Sonn- und Montagszeitung". Ta list pravi, da to ni zmaga krščanskih socijalistov, kajti dunajski uradniki niso krščansko-socijalni, temveč nemškojnarodni. Sedaj gre le v klasje, kar je Schonerer sejal. Schonerer je mej dijake zasejal nemško-narodno in protiavstrijsko mišljenje, in sedaj so tisti dijaki uradniki in učitelji postali. Vsekako je mogoče, da to ni brez jedra Sedaj se zopet vse poprašuje, če bode dr. Lueger dunajski župan. Vladni listi priporočajo protisemitom, naj volijo koga druzega, kajti dr. Luegerja vlada ne bode predložila v potrjenje, a najbrž se protisemitje za ta nasvet ne bodo dosti zmenili.
Bolgarija. — Najnovejša poročila vedo povedati, da je turški sultan že podpisal dotično listino, s katero se na podlagi berolinske pogodbe prizna princ Ferdinand knezom Bolgarije. Knez se poda najbrže sam v Carigrad, da sprejme od sultana to zanj toli važno listino. S tem bi bil Ferdinandu utrjen knežji prestol v Bolgariji. Upati je, da se bo pod njegovo pripoznano vlado razvijala mirneje in ugodneje prej tako nemirna Bolgarija
Kuba. — Španija je sila nevoljna nad ameriškimi Zje-dinjenimi državami, ker so te oficijelno priznale vstaše za pravo vojujočo se vlast na Kubi, češ, vstaška četa bojuje se za se kot redna vlada proti Spanjcem. Temu španjska vlada odločno oporeka rekoč, da vstašem ne gre ta pravica. . Sklenila je z vso silo udušiti upor na Kubi in to zopet za se pridobiti, sicer namreč je financijelni poraz v Španiji neizogiben. Dosedaj baje stanejo stroški za Kubo že 400 milijonov frankov in potem bi naj bilo še vse to broz vspeha. — Vstaške čete delajo veliko preglavico španjski vojski. General Weyler kon-centruje vojake svoje, to pa prouzroča, da vstasi napadajo nevarovana mesta in vasi ter jih pustošijo. Predno pridejo španjski vojaki, vstaši odnesejo že pete. Ko bi Španija mogla toliko vojakov poslati na Kubo, da bi jih bilo poleg varuštva za mesta in vasi tudi za glavno vojsko dosti, potem bi bil vspeh drugačen ; tako je pa stvar težavna za španjsko vojsko. — Na Španjskem demonstrujejo proti Zjedinjenim državam.
Azija. — Položaj na Koreji je nespremenjen. Gospodar situvacije je Rusija. V Soeul je došla četa ruskih mornarskih vojakov. Kralj in princ sta še zmirom pod varstvom ruskega poslaništva. Sestavilo se je novo ministerstvo. Prejšnjega mi-nisterskega predsednika in sedem japonskih sovražnih ministrov so dali ob glavo. Kralj ostane vsled vpliva ruskega poslanika še nadalje pri tem. Čuva ga 200 vojakov.