Gradbeni vestnik • letnik 65 • december 2016266 VOŠČILO PREDSEDNIKA ZDGITS Leto je naokoli in pravi čas za analizo prehojene poti, izpolnjenih obljub in želja, ki si jih ob novem letu zaželimo ob iskrenem upanju za boljši jutri. Upanje umre zadnje, pravi ljudski rek, in to velja tudi za slovensko gradbeništvo. Kaj vse smo gradbeniki prestali v zadnjih desetletjih! Zaton in prestrukturiranje velikih gradbeniških konglomeratov ob osamosvojitvi v manjša, bolj fleksibilna podjetja, ki so se trudila preživeti v vse bolj zaostrenih tržnih razmerah. Vlaganja v prometno in energetsko infrastrukturo so dolga leta ohranjala vitalnost gradbene dejavnosti. S pridružitvijo Evropski skupnosti smo bili deležni široke podpore razvojnim projektom in vse je kazalo, da lahko gre samo na boljše. Povsod optimizem, za poklicne pesimiste ni bilo posluha. Kaj in kje bi lahko šlo narobe, ni nihče niti pomislil. Pa je prišel tudi tisti dan, ko je vse obstalo, in največji dolg je bil izstavljen prav gradbeni dejavnosti. Nič ni tako, kot je bilo do pred kratkim. Od nekdaj ponosne gradbene dejavnosti je ostalo le še pogorišče, na katerem se z vse bolj agresivno tujo konkurenco spopadajo preživela slovenska gradbena podjetja. Velikih gradbenih konglomeratov ni več in veliko znanja se je porazgubilo. Vse manj je tudi zanimanja za študij gradbeništva. Kot da nadlog ni dovolj, se politika v zato najbolj neugodnem času loteva spre- membe prostorske in gradbene zakonodaje. Ko naj bi bili napori stroke usmerjeni v razvojne aktivnosti in pridobivanja ponovne veljave panoge, se mora ukvarjati s prepričevanjem o potrebnosti upoštevanja osnovnih načel trdnosti in trajnosti gradbenih objektov, saj zakonodajalca zanima zgolj videz objekta, fasade. Ko že govorimo o videzu in fasadah: energetska prenova stavb, ki je hvalevreden cilj evropske politike kot prispevek k zmanjšanju škodljivih emisij TPG, se postavlja kot možnost za oživitev gradbene dejavnosti. Žal pa se omejuje zgolj na prenovo ovoja stavb in se pri tem zanemarjajo pomembnosti doseganja njihove stabilnosti in potresne varnosti. Samo v Ljubljani je evidentiranih več kot 1000 objek- tov v javni uporabi, ki ne dosegajo zadostne potresne varnosti. S pravilno usmeritvijo področne zakon- odaje bi lahko odprli pot tovrstnim investicijami, tudi s kvalitetnejšim pridobivanjem evropskih sredstev, in odprli pot oživitvi slovenskega gradbeništva. Ena dobrih stvari, ki se nam je dogodila v zadnjih letih, pa je dejstvo, da smo se slovenski gradbeniki v kriznih razmerah povezali v okviru ZORG in opozarjali javnost o vlogi gradbene dejavnosti in vplivu na nacionalno gospodarstvo. Tudi zahteve po spremembah in dopolnitvah predloga področne zakonodaje od zakonodajalca niso bile prezrte in zato upamo, da bomo korakoma dosegli zbližanja interesov s ciljem pripraviti konsistentno področno zakonodajo, tudi z namenom izboljšanja stanja slovenskega gradbeništva, da se bodo končno krivulje v gradbeništvu obrnile navzgor. Ob tej priložnosti mi dovolite, da vam zaželim, naj bo prihajajoče leto naklonjeno vašim prizadevanjem, in najpomembnejše, naj vas pri vsem spremljajo zdravje, veselje in sreča. doc. dr. Andrej Kryžanowski predsednik ZDGITS Vsem bralcem, avtorjem in recenzentom Gradbenega vestnika želita vesele božične praznike in srečno ter zdravo novo leto 2017 Izdajateljski svet in uredništvo Andrej Kryžanowski•VOŠČILO PREDSEDNIKA ZDGITS