EDINOST 206 Adelaide St. W. Toronto 1, Ont. "Authorized as second class mail, Post Office Department, Ottawa" BOJ PROTI PREOSTANKOM FAŠIZMA — PROTI ČRNI RB-AKCIJI — JE BOJ ZA MIR IH varnost v svetu! CENA NAROČNICI: Za Kanado in USA. Za eno leto________._______....... $3 00 Za pol leta-------------------------1.75 Let. 6. Št. 248. Cena 5 c. NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV TORO.NTO, 0NTAR70 WEDNESDAY, JANUARY 21ST. 1948. NIKDAR NI ZAMRLA V NAŠIH NARODIH Price 5c. Vol. 6. No. 248. MISEL ZA ZIEDINJENJ] EDVARD KARDELJ O ZNAČAJU POGODB MED BOLGARIJO, MADŽARSKO IN RUMUNIJO Beograd, (Tanjug). — Na seji Prezidijuma Ljudske Skupščine FLRJ ob priliki ratifikacije pogodb o prijateljstvu in vzajemni pomoči, ki so bile sklenjene med Jugoslavijo, Bolgarijo, Madžarsko in Rumunijo, je podpredsednik Edvard Kardelj imel govor v katerem je podčrtal, "da te pogodbe govore o tem, da je na Balkanu in Podonavju nastopil konec ene dolgotrajne krute in krvave imperi-jalistične igre, katera je metala narode v tem delu Evrope v medsebojne spopade in jih podrejala mučni imperijalistični eksplotaciji. Vsakemu kdor je le nekoliko podu-čen o zgodovini odnosov teh držav v prošlosti, bo jasno, da so taki dokumenti mogli postati edino le kot posledica velikih, markant-. nih prememb, ki so se odigrale tako v vsaki posebej od teh držav in naposled v medsebojnih odnosih v splošnem. Ni slučajno, da je podpisovanje teh pogodb spremljala besna brezupna klevetniška propaganda reakcionarnih sil kapitalističnega sveta in globoko nezadovoljstvo onih imperijalističnih eks-panzijonistov, kateri se čutijo oškodovani, vedno takrat, kadar se jim zmanjša mogočnost zasužnje-vanja in izkoriščanja drugih na- bi neodvisnosti, miru in notranjega napredka. Podpisujoč te pogodbe skupaj z voditelji Bolgarije, Ru-munije in Madžarske je tovariš Tito dopolnil čvrst sistem varnosti naše Federativne republike, katera se oslanja na veliko Sovjetsko zvezo in na slične z bratsko Poljsko, čehoslovaško in Albanijo. Nikoli do sedaj narodi Jugoslavije niso dosegli tako stopnjo nacionalne varnosti, kakor danes, zahvaljujoč se pravilni politiki tovariša Tita in naše narodne vlade. Taka je tretja karakteristika teh pogodb, katere so tukaj predložene za ratifikacijo. "Neodvisnost in neoviran vsestranski napredek balkanskih in podonavskih narodov, mir na Balkanu in na jugovzhodni Evropi, utrjevanje naše Federativne republike, to so načela na katerih so postavljene pogodbe, katere je podpisal tovariš Tito, na čelu naše delegacije v Sofiji, Budimpešti in v Bukareštu." Podpredsednik Kardelj se je nato zadržal na pogodbi podpisani med Bolgarijo in Jugoslavijo, na-glašujoč, da ima v sebi neke klav-zure, kakršnih ni v drugih pogodbah, a odraz teh je posebno tes- "Nemoremo več stati prekriženih rok" POVIŠANJE PLAČE, 35c NA URO JE CILJ RUDARSKE UNIJE rodov, ali mešanje v notranje za- l.nih bratskih odnosov med narodi deve drugih držav. Govoreč o karakteristikah sklenjenih pogodb je podpredsednik Kardelj naglasil, da je njihova prva karakteristika y tem, da narodi Balkana in Podonavja hočejo biti stvarno neodvisni, politično in gospodarsko neodvisni od imperi-jalistov. To pomeni, da nočejo biti več eksplotirani agrarni privesek in vir surovin imperij alistom, ampak hočejo v vzajemnem sodelovanju korakati po potu napredka, narodne demokracije in vsestranske gospodarske izgradnje. "Skozi mnogo desetletij" — je nadaljeval podpredsednik Kardelj — so imenovali Balkan "sod smodnika" in v resnici je Balkan tudi bil, za kar se je zahvaliti imperi-jalističnim mahinacijam in dejstvu, ker so balkanskim in podonavskim državam gospodarile razne reakcionarne in protiljud-ske sile. Zato so bili narodi Balkana in Podonavja v nasprotju z znjihovimi pravimi življenskimi interesi, pehani v svoje medsebojne spopade v katerih so se dejansko borili za tuje interese, a proti svojim lastnim. Druga karakteristika pogodb, katere so sedaj podpisane, je v tem, ker je Balkan prestal biti "sod smodnika". Postavljeni so temelji čvrstega trajnega miru in bratskega sodelovanja med Balkansko-Podonavskimi narodi in državami. Podpredsednik Kardelj je dejal nato, da na žalost mir ni zavladal na vsem Balkanu. Junaški grški narod, kateri se je skozi celo drugo svetovno vojno požrtvovalno boril za svojo neodvisnost, je postal zopet plen tujega imperialističnega zasužnjevanja. Usoda grškega naroda, je usoda katero bi radi naprtili balkansko — podonavskim oni imperijalistični obreko-valci kateri danes mečejo krepelce in kamenje ma miroljubno delo ki Jugoslavije in Bolgarije. "Nikoli v naših narodih — je rekel podpredsednik Kardelj — ni zamrla živa težnja za ujedinjenje južno-slovanskih narodov, niti ne v časih nej težjih medsebojnih spopadov, v katere so pahnili te narode njihovi protiljudski vlastodržci. Karkoli so reakcionarne sile tujih gospodarjev počenjale, da bi vsadile mržnjo med našimi narodi, so vendar ljudske množice instinktivno čutile, da je trdna enotnost južno-slovan-skih narodov najboljše varstvo svobode in napredka vsakega od njih. Ono, kar je bila davna želja naših narodov je postalo danes dejstvo. Imena, tovariša Tita in tovariša Dimitrova sta nerazdružljivo vezana s to zgodovinsko pridobitvijo južnoslovanskih narodov, ki predstavlja podlago za ustvarjanje enotne družine bratskih narodov od Triglava do črnega morja. .Ker je podčrtal, da so globoke premembe v odnosih med balkan-sko-podonavskimi narodi mogle nastati, ker so nastale istotako globoke premembe v vsaki posamezni državi posebej, — ker se oblast v teh državah danes nahaja v rokah naprednih sil na čelu z delavskim razredom, je podpredsednik Kardelj dejal: — "Dočim se na zahodu Evrope in v mnogih drugih delih sveta vrši nasilni, potuhnjeni proces zasužnjevanja, nekdaj neodvisnih držav in narodov, od strani tuje imperialistične ekspanzije, dočim se vse bolj kaže nagib neke vrste ko.oniziranja nekdaj neo'dvisnih držav, omejevanje njihovega gospodarskega razvoja, praktično demontiranje ali onesposobljenie velikega de.a njihove industrije, dočim se v teh državah že pripravljajo najbolj črne reakcionarne ali fašistične sile, katere naj bi služile za boljši prevodnik zasužnjevalne politike tuje ekspanzije — se obratno na vzho- Timmins: — Cilj rudarske in to-pilniške unije je povišanje plače rudarjem za 35c na uro. Poleg tega je na programu tudi zahteva za zaščito unijske varnosti in, ako bi se cene življenskim potrebščinam toliko dvignile, da nebi zadostovala niti povišana plača, da se od-pro nova pogajanja za plačo, katera bi odgovarjala potrebam živ-ljena rudarjev :n topilničarjev. "Pogubno stališče kanadske vlade, ki je stališče ropanja kanadskega ljudstva njihovih osnovnih pravic, do dostojnega in zdravega življenja, nas priganja, da se zganemo," pravi unijsko naznanilo v svojem programu. "Mi ne moremo več stati prekrižanih rok, ko se med tem naše otroke ropa njihovih pravic, da rastejo kot zdra- vi državljani Kanade." Načrt plačilne lestvice v pogodbi je bil sestavljen na 3 dnevni seji v Timmins-u. Visoki unijski uradniki med njimi internacionalni predsednik John Clark, podpredsednik Reid Robinson, član Izv. odbora za vzhodno Kanado Robert Carlin m direktor unije v~ British Columbiji Harvey Murphy so bili prisotni ter pomagali sestavljati zahteve. Posebno se je naglašalo, da se mora nove zahteve za višje plače vključiti v sedanja pogajanja z lastniki zlatih rudnikov v severnem Ontario in Quebec-u, kjer je zaposlenih okrog 15.000 rudarjev. Zahteva se tudi temeljito revizijo vladnega stališča napram zlati rudarski industriji, tako da bo v prvi vrsti ustreženo rudarjem in prebivalcem naselbin okrog zlatih rudnikov in da bo zajamčen njihov obstoj. "Vse naselbine na zlatem polju so nad prepadom zaostalosti in razpadanja, vsled tega, ker so tako sramotno nizke plače. Ta nizki življenski standart se delavcem 'vsiljuje po zlatih baronih", pravi unija. Samo akcija za višje plače bo preprečila, da se ne spremeni ta narodni škandal v splošno krizo namreč, da se ne bodo še bolj bogatili zlati baroni in špekulant-je zlata, a delavci, rudarji in to-pilničarji, pa stradali ob izobilju. Unija je tudi izjavila, da je njen namen odstraniti 20 in 30c razliko na uro, katera obstoja med 85c na uro plače rudarjem Ontario in Quebec-a in razliko plače med južno Ontario nikel, ter metalski-mi rudarji British Colombije. Ker se kanadske cene živilom izenačujejo z živilskimi cenami v Združenih držav, je prišel čas," pravi unija, "da se izenači tudi zaslužek kanadskega delavca z višino ameriškega stan-darta." Konferenca o plači v Timmins-u je tudi ožigosala "Abbott-ov plan", katerega je primerjala s predlogi ameriškega senatorja Robert Taf-ta, namreč da bi se uživanje potrebne hrane prostovoljno omejilo. "Mi ne bomo nikoli sprejeli zahtev, da bi mi žrtvovali bodočnost naših družin, naših otrok in naše dežele v imenu takozvanega "strogega samoodtrgovanja". Pričelo se bo tudi s kampanjo v letu 1948 za 40 urni delavnik, 5 dnevni teden in za — od industrije plačano pokojnino. Rudarska in topilniška unija je tudi podprla pč CCL predlagano koordinacijo radi zaslužka in obljubila "največje, mogoče sodelovanje, da se tako zagotovi popolna enotnost vseh kanadskih delav- Anglo - Američani poskušajo upostaviti v Trstu svojo bazo Trst. — Govoreč na konferenci Osvobodilne fronte, o mednarodnem položaju in o Svobodnem tržaškem ozemlju dne 11 januarja v Trstu, je tajnik Izv. odbora SIAU. Branko Babič podčrtal, da anglo-ameriški imperijalizem poskuša danes v Evropi podaljšati politiko ustvarjanja političnih in vojnih pozicij v perspektivi nove vojne. Anglo - Amerikanci poskušajo tudi Trst spremeniti v svojo bazo in vsled tega zavlačujejo z imenovanjem guvernerja. To pomeni, da bo Svobodno ozemlje Trsta izpostavljeno se mnogo močnejšim udarcem anglo-ameriškega imperijalizma. V tem položaju bo najtežje zadet slovenski živelj, kateri predstavlja najnaprednejše sile v Trstu. Babič je ostro obsodil razdvajal-no politiko ljudi, ki so zbrani okrog takozvane "Slovenske Demokratske Zveze," kateri niso nič drugega kot agentura anglo-ameriškega imperijalizma med Slovenci. Ti ljudje, kateri so za časa Narodne osvobodilne borbe pokorno služili nemškemu in italijanskemu fašizmu, nadaljujejo danes z isto politiko, ali v korist novih gospodarjev. Reorganizacija vlade FLR Jugoslavije Beograd, (Tanjug). — Dne 8 ja nuarja se je vršilo zasedanje Pre zidijuma Ljudske skupščine FLRJ., na katerem so se ratificirale pogodbe o prijateljstvu in vzajemni pomoči med FLRJ., Bolgarijo, Madžarsko in Rumunijo. Na isti seji se je izvršila tudi reorganizacija zvezne vlade FLRJ. Slovesni potrditvi pogodb so prisostvovali ambasadorji; Sovjetske zveze, Poljske, Rumunjske, opolnomočeni minister Madžarske in namestnika poslaništva Bolgarije in Albanije. O pomenu potrjenih pogodb, katere je sklenila Jugoslavija s sosednimi državami je govoril podpredsednik vlade, Edvard Kardelj. Pismeni predlog o reorganizaciji zveznega aparata državne uprave, je predložil predsednik vlade, maršal Tito. Predložen je bil tako, da bo najbolje odgovarjal nadaljni gospodarski izgradnji Jugoslavije. V smislu tega predloga, katerega je Prezidijum enoglasno sprejel, sta namestu dosedanjega ministrstva industrije, upostavljena dva ministrstva in to; ministrstvo težke in lahke industrije, pri čemer ministrstvo težke industrije prevzema v svoj delokrog, ministrstvo rudarstva. Od dosedanjega ministrstva za poljedelstvo in gozdar- Kanadska pomorska unija protestira ŠVICA NE ŽELI BITI VKLJUČENA V MAR-SHALL-OV PLAN Bern, (Tanjug). — "Berner Tagwacht" piše, da Švica ne želi biti vključena v Marshall-ovem planu. "Mi smo sklenili trgovinsko pogodbo s Poljsko in drugimi vzhodnimi državami", povdarja j list, "a v bodočih par tednih bomo sklenili trgovinsko pogodbo s Sovjetsko zvezo. Poleg tega je Švici še živo v spominu nedavno objavljeno poročilo Komisije za proučevanje konjukture v katerem se pravi o ameriškem žitnem tržišču; "Bolje bi bilo, da bi Marshall-ov plan imenovali z njegovim pravim imenom. Treba je povdariti, da je beda, in siromaštvo iskoriščano za trgovino ogromnega razmaha in je ustvarjena konjuktura, katera vodi do nepojmljivih dobičkov. je storjeno s pogodbami o katerih tukaj govorimo. No, mi tej gospo- du EvroPe osvobojene demokratič- di lahko pokažemo, ne samo da ni pota nazaj na staro, ampak da tudi v Grčiji in drugih državah ne more preprečiti končne zmage naroda kateri se bori za sebe, za mir, za bodočnost, za trajno miroljubno sodelovanje med narodi. Podpredsednik Kardelj je nato podčrtal, da podpis omenjenih pogodbo ima posebni pomen za narode Jugoslavije, ker stara Jugoslavija ni imela niti ene prijateljske države na svojih mejah. Danes sklenjene pogodbe, ne samo, da varujejo mir na mejah Jugoslavije, ampak ustvarjajo tudi odnose čvrstega in trajnega zavezništva z narodi Bolgarije. Albanije, Rumu-nije in Madžarske v skupni obram- ne ljudske republike dosegajo tako stopnjo politične in ekonomske neodvisnosti, kakršne nikoli v prošlosti niso ime±e, niti niso mogle imeti; nahajajo se v polnem odmevu splošnonarodne borbe, da likvidirajo gospodarsko zaostalost, grade težko industrijo vseh panog, vedno bolj utrjujejo in poglabljajo demokratične pridobitve ljudske demokratične revolucije in postavljajo čvrste temelje socija-lizma in blagostanja delovnega človeka. \ Podpredsednik Kardelj je naglasil nato, da je obstojanje velike Sovjetske zveze drugi faktor, kateri je omogočil premembo odno- (Dalje na 4 str.) Montreal: — Kanadska pomorska unija je zadnji teden poslala protestni'brzojav kanadskemu zastopniku pri Svetu Varnosti Gen. A.G.L. McNaughton-u, z zahtevo, da naj rabi vpliv Kanade, da se bo v zadevi Holandsko-Indonezij-skega spora, Holandija držala zapovedi organizacije Združenih Narodov. Zahteva je bila poslana, kot posledica brzojavke avstralske pomorske unije v katerem je bilo rečeno, "da se nahaja Indonezijska republika v nevarnosti od strani Holandsko-ameriških aktivnosti.'' V avstralskem brzojavu je bilo tudi rečeno; "da se mora takoj prisiliti OZN na diskusijo in rešiti republiko." Brzojav, ki ga je poslala "Canadian Seamens Union" Gen. McNaughton-u se glasi: "Ta unija je prejela brzojav od GI. Tajnika "Seamens Union and Waterside Workers Union of Australia" v katerem izjavljajo, da je republika Indonezije v resni nevarnosti, da bo morala podleči Ho-landsko — Ameriškim aktivnostim V smislu dejstva, da je organizacija Združenih narodov zapove-dala obem stranem ustaviti so vražnosti; v smislu dejstva, da so; Iindonezijska republika in pristaši izpolnjevali do črke zapoved OZN in v smislu dejstva, da so Holandci naznanili, da nameravajo ignorirati Indonezijsko republiko ter začeti z vojnimi operacijami proti Indonezijskemu ljudstvu — mi zahtevamo, da rabite ves vpliv vaših uradov, da se zagotovi izpolnjevanje zapovedi OZN. "Mi tudi zahtevamo, da podpirate komisijo treh velesil, da ta preišče zadeve v interesu pravice za samoodločbo narodov in miru v Indoneziji." Brzojav je podpisal T.G. McMa-nus, tajnik unije. KOMUNISTI ZMAGALI V DOPOLNILNIH VOLITVAH V PARIZU 1 JlmL. VLADIMIR ILJIč LENIN Pariz: — V dopolnilnih volitvah, ki so se vršile 18. januarja v pariškem predmestju Malakoff so odnesli zmago komunisti. Komunistična stranka je bila »tudi edina, ki je zaznamovala porast števila glasov od prošlih volitev. Vsi drugi, De'Goull-ova stranka, združeni socijalisti in republikanci so dobili manj glasov kot lanske jeseni v oktobru. Po še ne popolnih poročilih, so dobili komunisti 13 sedežev, de' Goull-ovci 9 in združeni socialisti in republikanci 5 sedežev. Ta zmaga komunistov v naknadnih volitvah pariškega predmestja jasno kaže porast vpliva komunistov v Franciji. Demokratična armada močnejša po ofenzivi Beograd, (Tanjug). — Radijska postaja Svobodne Grčije poroča, da je Demokratična Armada do danes odbila vse navale in ofenzi-fe monarho-fašistov in da je izšla iz teh ofenziv močnejša ter razširila svoje akcije iz Peloponeških planin v doline. Te zmage na Pe-loponezu pobijajo izmišljotine o inozemski intervenciji in pomoči Demokratični Armadi iz sosednjih držav. "Danes ko si agentje in hujskači nove vojne", — pravi radio postaja — "kateri se pod drugim imenom imenujejo "Balkanska komisija", poskušajo izmišljati nove provokacije proti sosednjim državam Grčije, se monarho-fa-šizem in njegovi inozemski gospodarji pripravljajo na novo veliko ofenzivo na Peloponezu, kateri se nahaja stotine kilometrov od severne meje. Ali demokratična armada bo dala nove težke poduke, domačim in tujim nasilnikom. stvo sta se istotako upostavila dva ministrstva; eno za poljedelstvo in drugo za gozdarstvo. Nato je Prezidijum sprejel predlog maršala Tita in razrešil dolžnosti; ministra industrije Boris Kidriča, ministra trgovine in oskrbe, Zaim Šarac, ministra poljedelstva in gozdarstva Dr. Vaso čub-riloviča,' ministra mornarstva An-te Vrkljana, ministra dela Vicko Krstuloviča, ministra pošte dr. Drago Marušiča, ministra brez portfelja dr. Dimitar Nestorova, in predsednika zvezne planske komisije Andrija Hebranga. Imenovani so bili: minister težke industrije Franc Leskovšek, minister lahke industrije Andrija Hebrang, minister poljedelstva Peter Stambolič dosedanji podpredsednik vlade LR Srbije; minister gozdarstva dr. Vaso Čubrilo-vič, minister mornarstva Vicko Krstulovič; minister trgovine in preskrbe dr. Jakov Blaževič, minister dela Ljupčo Arsov, minister pošte dr. Zaim šarac, za ministra brez portfelja dr. Pavle Gregorič in za predsednika planske komisije Boris Kidrič. Maršal Tito je dejal Prezidiju-mu ljudske skupščine FLRJ., da predlog za reorganizacijo ne vsebuje političnih razlogov, ampak da se je reorganizacija morala izvršiti vseld gospodarskih potreb in zahtev. Gozdarstvo se je moralo ode-liti od poljedelstva, vsled tega ker poljedelstvo samo ima ogromne naloge tembolj, ker je zaostalo in ker ga je treba dvigniti na višjo stopnjo. Istotako zahteva gozdarstvo, da se o njemu vodi največ, skrb v tekočem Petletnem plan Do sedaj se je zelo malo delalo na pogozdovanju, a v pogldu izkoriščanja gozdov se ni vodilo pravilno ravnanje. Ista stvar je z lahko in težko industrijo. Posvetiti je potrebno največjo pozornost rudnikom in ogromnemu številu delavcev, ki delajo v njih, kakor tudi odpiranju novih rudnikov in o njih racionalizaciji. Težka industrija se mora organizirati pod vodstvom posebnega ministrstva, ker je nadaljni napredek razvoja industrijalizacije in elektrifikacije države odvisen od težke industrije. NOVA ŽELEZNIŠKA ZVEZA V SLOVENSKEM PRIM0RJÜ Bolgarsko - rumunjska prijateljska pogodba podpisana Vladna delegacija Bolgarije se nahaja v Bukareštu, kjer je pod vodstvom Dimitrova sklenila prijateljsko pogodbo med Rumunijo in Bolgarijo, časopisje Bolgarije in Rumunije je z navdušenjem pozdravilo prijateljstvo ,sodelovanje in medsebojno vzajemno pomoč med Bolgarijo in Rumunijo. "Domovinska Fronta" piše: da so se razmere v obeh deželah spremenile v toliko, da je ustvarjen temelj, ko se morajo začasni nesporazumi odstraniti, ,in zgraditi resnično in trajno prijateljstvo. Kot vse pogodbe podpisane do sedaj, tudi ta pogodba ni naperjena proti nikomur in ima za cilj ohraniti mir in varnost na Balkanu. Istotako so rumunjski listi navdušeno pozdravili pogodbo. "Scanteia", organ komunistične partije Rumunije je pisal: "da je Ljubljana, (Tanjug). — Razmejitev med Jugoslavijo in Italijo je prizadejala veliko škodo želežniš-kemu prometu v slovenskem Pri-morju. Nova meja je odrezala progo Gorica-Trst in progo Ljubljana-Trst, le nekoliko kilometrov pred postajo Občina, kjer se te proge križajo v ¡svobodno Tržaško Ozemlje. V namenu, da se zveže te dve progi z jugoslovanskim ozemljem, se bo zgradila nova devet kilometrov dolga proga med postajama Dutovlje in Sežana. Na ta način bo Bohinjska dolina direktno povezana z progo Ljubijana-Trst-Pripravljalna dela so se že začela in z gradbo se bo začelo v bližnji bodočnosti. Tisoč osemsto delavcev bo zaposlenih pri tem delu in prva skupina teh je že prispela. Okoliško prebivalstvo je navdušeno pozdravilo delavce in je obljubilo vso pomoč s prostovoljnim delom pri gradnji proge. Nova proga bo velike važnosti za turistični promet in bo v precejšnji meri skrajšala pot med slovensko pokrajino na Primorskem in Ljubljano ter drugimi kraji Jugoslavije. pogodba zaprla duri intrigam vojnim intervenistom, zapadnih im-perijalistov." "Frontul Plugarilor", organ Kmečke fronte je pisal: "Obema narodoma je dobro znano, da moreta odločno skupaj korakati po poti resnične demokracije, edino le ako sta enotna." 55 EDINOST" Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language itegistered in Che Registry Office for the City of Toronto on the 25th day of Jane, 1942, as No. 47939 C. P. EDINOST Ixhaja vsako sredo ▼ slovenskem jeziku. Naslov listat 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario. Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača. Ob 24 obletnici smrti Lenina Dne 21. januarja 1924 je za vedno zatisnil oči — organizator in učitelj svetovnega proletarijata — nesmrtni Lenin. Ob 24. obletnici smrti velikega genija se bx? skupaj s sovjetskimi narodi spominjalo vse človeštvo njegovih velikih del, ki jih je zarisal v zgodovino sveta. Učenje Lenina, je nauk svobode, katera je vzniknila v oktoberski revoluciji. Ko je fašizem v drugi svetovni vojni nameraval zasužniti svet in uničiti vse pridobitve delovnega človeka, je Sovjetska zveza, ki je delo njegovega veleuma, pod vodstvom njegovega sodelavca — velikega Stalina strla v prah vse črne nakane nazi-fašizma in hlapcev fašizma. Ta zmaga nad nazi-fašizmom je rešila svet in civilizacijo črne fačistične sužnosti ter posebno slovanske narode propasti, čemur se je v prvi vrsti zahvaliti naukom nesmrtnega Lenina in Stalina, ki sta bila nerazdružljiva sodelavca in bojevnika za pravice delovnega ljudstva in za pravice ter svobodo zatiranih narodov v splošnem. Brez Sovjetske zveze, ki je zgradba Leninovega veleuma in nauka, nebi bila mogoča zmaga nad nazi-fašizmom, kar jasno dokazuje razvoj dogodkov po vojni. Vse države, katere ne vodi nauk nesmrtnega Lenina, so se — vse brez izjeme postavile na stran razbitih ostankov fašizma, zbirajo te ostanke in z njihovo pomočjo vodijo proti-delavski in proti-ljudski boj. Našilstvo tega boja občutijo, med drugimi narodi tudi Slovenci na Koroškem in v neo-svobojenih krajih Julijske krajine. Dočim je slovenski narod našel v Sovjetski zvezi, ki je vodjena v duhu Leninovih naukov svobode, najdosled-nejšo zaščitnico — je v zapadnih državah, ki jih ne vodi ideja svobode — našel škodoželjne nasprotnike, ki mu kratijo pravico in nameravajo s pomočjo fašističnih ostankov, neosvobojene Slovence vkleniti v sužnost. Brez Leninovih naukov tudi ne bi bilo nove Titove Jugoslavije, ker je Sovjetska zveza in njena zmagovita borba bila tista sila, ki je v duhu Leninizma dala neprecenljivo pomoč v osvobodilni borbi, narodom Jugoslavije. Po zgledu Sovjetske zveze so si tudi jugoslovanski narodi izvojevali svobodo in neodvisnost in si sedaj grade državo novega tipa v kateri ne bo iskoriščanje človeka po človeku. Ta Leninova ideja tfo vodila jugoslovanske narode v bodoče na vse veke; v političnem, gospodarskem in kulturnem oziru. Jugoslavija se je v duhu Leninovih naukov osvobodila ; politično, gospodarsko in je v njej tudi zavel nov duh kulture višje stopnje, ker ravno Leninovi nauki so povzročili, da se je kultura človeške družbe povzpela na višjo kulturno stopnjo. Socijalizem, marksizem, ki ga je Lenin učil je ustvaril kulturo nove dobe, ki je ljudska in različna, kot noč in dan od nazadnjaške staroveške kulture kapitalističnih držav. V kapitalističnih državah še vedno prevladuje rasna mržnja, žena je manjvredno bitje, vrši se zatiranje in is-koriščevdnje delovnega ljudstva in kapital-denar je v teh državah največji bog. Po Leninovih naukih je nad vse najdragocenejši zaklad — človek, katerega iskoriščanje je nedopustljivo, ta kultura nove dobe je v resnici demokratična, ker je vse-ljudska in se ne omejuje le na malo skupino tiranov in is-koriščevalcev. Nauk Lenina je dal tudi znanost v roke delavnemu ljudstvu, da služi ljudstvu. V kapitalističnih državah služi znanost sebičnim namenom posameznih veleindustrijali-stov za sebične dobičke in za obrambo teh iskoriščevalcev. Vsled tega je padla na nizkotno stopnjo lažnivosti, da prikriva resnico. V kapitalističnih državah jo hočejo uporabiti v noro nazi-fašistično zamisel ter z njo zavojevati svet. Atomska bomba je eden tak slučaj, katera je, "že davno prestala biti tajna", kot je dejal Molotov,, kjer se hoče znanost rabiti v morilne namene, ker druge vrednosti itak nima, morjenje ljudi pa ni nikakšna vrednost, ampak zločin. Po tem se lahko trdi, da se znanost v kapitalističnih državah namerava rabiti v zločinske namene. Lenin je učil, da mora znanost služiti ljudstvu, ki jo ustvarja. Posledice teh naukov se jasno vidijo v Sovjetski zvezi in novih demokratičnih državah v vzhodni Evropi. V Jugoslaviji je maršal Tito prilagodil Leninove nauke razmeram in sad teh naukov se kaže v prvi Petletki, ki bo spremenila zaostalo in v vojni razdejano deželo, v cvetočo industrijalno državo v kateri bodo jugoslovanski narodi in pozni rodovi živeli v največji sreči in blagostanju, kar je zasluga nesmrtnega Lenina katerega 24. obletnico smrti se spominjamo 21. januarja. Da, Lenin je umrl, toda njegov duh živi v njegovih delih in ta njegova dela gredo z nevzdržno silo naprej. Navdahnjeno z Leninovem genijem, delovno ljudstvo osvaja mesto, katero mu je pripravil Lenin. Stvar za katero je živel Lenin in učil množice se z vsakim dnem bolj uveljavlja. Trgajo se suženjske verige v katere je vklenjen delovni narod v kapitalističnih državah. Ideja svobode čedalje bolj dozoreva v zavesti množic. T$h par skromnih besed naj služi spominu smrti sicer nesmrtnega Lenina, ki se ga v hvaležnosti spominja tudi celokupni slovenski narod v svobodi prvič po tisoč letih in tam ki še ni osvobojen, a mu bo svoboda zasijala v bodočnosti, za kar je jamstvo nauk in duh nesmrtnega Lenina. Večna slava in hvala Leninu. SNIK, UMETNIK IN ČLOVEK SE JE SPOJIL Z LJUDSTVOM OTON ŽUPANČIČ PRAZNUJE SVOJ SEDEMDESETI ROJSTNI DAN Dne 23. januarja — praznuje pesnik Oton Župančič svoj sedemdeseti rojstni dan. Slovensko delovno ljudstvo ga že dolga leta spoštuje, kot svojega največjega živečega pesnika, ki je v najčistejši obliki umetne pesmi zajel vso veliko vsebino svojega naroda, njega veselje in žalost, ljubezen in predanost domovini* njegova polja in ho-ste, vrisk in nedolžno veselje mladine, rudarje in žebljar-je ter kovače in mornarje, njegovo nevoljno in srd — in njegovo nadčloveško borbo za svobodo, za lepše in srečnejše življenje. Ko je za časa italijanske okupacije težko bolan ležal v kliniki in ko je takrat divjala čez naše hribe strašna ofenziva fašistov, se je slišalo v bolniško sobo bobnenje topov. Vsak dan so letala čez bolniško posteljo letala italijanskih fašistov proti Krimu in še dalje na Travno goro in tesno, tesno nam je bilo, ko smo kmalu po odletu letal čutili zamolkle eksplozije bomb, ki so padale v naše vasi in na položaje naših partizanov. Ob takih prilikah je hodil Oton Župančič iz kota v kot, stiskal svoje dolge prosojne prste v pest od bolečine in žalosti v obraz pa mu je tedaj vsakokrat šinil odraz upornika; srepo se je zagledal skozi okno v sinje nebo, dvignil pest proti jeklenim pticam, obrnil se je spet nazaj v sobo, se pogreznil vase, pa je čez čas uprl svoje oči vame premišljeno in je dejal odločno, mirno, kakor da bo vse, kar mi hoče povedati povsem razumljivo nekaj pač, o čemer pač ne smeš dvomiti: "In kljub temu bodo naši fantje zmagali!" Ob neki takšni priliki mi je izročil rokopis svoje pesmi, "Tja bomo našli pot. . .!", za revijo kulturnega plenuma OF., "Nova setev", ki smo jo tedaj pripravljali. Ko sva govorila o naši borbi, me je svetlo pogledal in dejal: "Zmagali bomo, kajti naše ljudstvo ve, da so zaman sprevodi in parade, strojnice, tanki, puške, bajoneti: da ljudstvo hladno gleda te navade in se ne da na puhla gesla vjeti. Ker ve, Moskva sredi kopnega prostranstva široko razprostira čvrste roke. Zavedna sebe in svojega poslanstva, na krilu zbira vseh plemen otroke. Ko sem mu pozneje prinesel nekaj Kajuhovih pesmi na upogled, je bil v postelji. Bolezen ga je hudo izmučila. Prišel sem se tudi poslovit preden sem odšel v hribe. Tedaj mi je dejal šepeta je: "Pozdravite mi jih vse po vrsti! In zgrabite jo, prinesite jo — svobodo! Dočakal bi to rad, da bi jo vsaj majceno pobožal!" Zdaj pa jo ima prav vso! Pesnik Oton Župančič in ljudski poslanec slovenskega naroda, ljudski poslanec prvega slovenskega parlamenta. Zdaj se mu je izpolnila največja želja velikega pesniškega srca — Pesnik Oton Župančič je kot ljudski poslanec svojega naro- da glasoval za prvo njegovo ustavo, za tisto veliko stvar za katero si je v svoji pesniški skromnosti komaj le upal slutiti, za vse tiste velike stvari, brez katerih noben narod ne more živeti v sreči in zadovoljstvu. Pesnik Oton Župančič se je rodil v Beli Krajini, v Vinici, 23. januarja 1878. Tam raste vinska trta, tam prebiva veselo, prisrčno dobrohotno belokranjsko ljudstvo. Tukaj smo se počutili partizani ka- veku je napisal zbirke; "čez plan", "Samogovore", "Mlada pota", "V zarje Vidove". Mojstrsko je prevajal drame slovitega angleškega pisatelja Shakespeare-ja. V verzih je napisal dramo "Veronika Deseniška, — v dneh naše nadčloveške borbe pa je napisal pesmi v katerih je dojel z dosedaj še nedosegljivo umetniško prepriče-valnostjo vse, kar je naš narod v letih okupacije strašnega in velikega preživljal. S svojo pesmijo; "Veš poet svoj dolg?", objavljeno v ilegalnem "Slovenskem zborniku 1942", se je postavil' pred vse živeče slovenske pesnike in jih pozval, da spregovore, da napišejo pesem, ki bo zajela v upor in borbo ves slovenski narod, delavce in kmete, hlapce in dekle, vas in mesto, tako da: Vrh Možaklje bom stal, pesem svojo rjul, Blegaš jo bo čul, Krim odmev bo dal: Pregled seje Glavnega odbora S.K.J.S. OTON ŽUPANČIČ kor doma, tamkaj so se snovale v naši veliki borbi drzne misli naših najboljših. Leta 1899. je izšla njegova pesniška zbirka "čaša opojnosti". S te pesniške zbirke, iz katere je za-zvenel nov prečuda lep svež glas slovenske besede, kakor še nikoli po Prešernovi pesmi, dvigal se je više in više, dokler ni prižgal zvočnost slovenske besede v tako lepoto, da je pred njo ostrmel sleherni naš človek in se začuden vprašal: "Tako, da smo mi bogati? Mladini je dal Oton Župančič "Cicibana", "Lahkih nog na okrog" in "Pisanice". Zrelemu člo- v vse vetrove jo bom tresel Eden jo bo na Pohorje nesel. Pesnik, umetnik in človek se je spojil s svojim ljudstvom. Iz njega se je rodil, iz njega je rasel, njemu je dal in mu še daje svoje najdražje, svoje veliko pesniško srce. Mi pa se bomo najlepše oddolžili njegovi visoki pesmi, če se bomo ravnali po njegovih besedah, ki jih je pesnik sam govoril leta 1926 mariborski mladini: / "Umetnik ne more biti vsak, človek pa, ki po svoje verno in vdano služi narodu in človeštvu, je lahko vsak najmanjši izmed nas!" (Poslano iz domovine) Tanjug o mejnih incidentih Tanjug je pooblaščen poročati naslednji komunikej: Beograd: — Skozi "Reuter" in "Associated Press" del inozemskega časopisja priobča vrsto pro-vokativnih poročil o situaciji v krajih Jugoslavije, ki meje na Italijo in Svobodno ozemlje Trsta. Razne laži se objavljajo o nekakšnem "masakru" na Solkanu na Soči in o "streljanju na delavce v Raši itd. Posebno sumljivo je novejše poročilo tega značaja. "United Press" od 7. januarja, poroča komunikej ameriških okupacijskih oblasti, namreč, da so 6. januarja jugoslovanske obmejne čete odprle ogenj na ameriško cono v Svobodnem tržaškem ozemlju. Natančna preiskava na licu mesta po posebni komisiji, je razkrila, da ameriške o-kupacijske oblasti z objavo tega poročila v tisk žele zakriti veliko provokacijo, ki se je v resnici zgodila 6. januarja. Na ta dan se je na cesti Gor-jansko-Mavhinje, blizu mejnega kamna in mejne postaje, med trigonometrično točko 211 in 215 mejne črte med Jugoslavijo in Trstom ob 8.30 uri zvečer zgodilo tole: Eden oklopni auto in dva "jipa" sta pridrvela proti mejni postaji civilne policije na ozemlju pod ameriško okupacijsko oblastjo. Kmalu nato so jugoslovanske obmejne straže opazile čudno gibanje neznanih oseb v bližini jugoslovanske mejne postaje. Patrola, katero je poslal poveljnik mejne straže, da preišče, kaj se mota in rogovili okoli meje, je opazila sku- pino 10 banditov, ki se je plazila . ob patrolni poti št. 150 na jugoslovanskem ozemlju. Neznanci so govorili v jugoslovanskem jeziku. Jugoslovanska patrola je odprla ogenj nanje iz automatičnih pušk in banditi so zbežali v smeri ameriškega zasedenega ozemlja. Nato je bila poslana druga patrola iz obmejne postaje in je opazila drugo skupino banditov kakšnih 70 metrov na jugoslovanskem ozemlju. Patrola je izstrelila dva strela in jih prisilila na umik. Bežeči banditi so izstrelili par strelov v smeri jugoslovanske meje. Ob 9. uri 15 minut je pridrvelo 5 "jeepov" do mejne postaje civilne policije v ameriški okupacijski coni in po preteku 30 minut so oddrveli zopet nazaj proti Mavhi-njam. Več ur po tem incidentu je ameriški "United Press" naznanil, da so jugoslovanske čete odprle ogenj na Svobodno Ozemlje Trsta. Dogodek, ki se je dogodil 6. januarja potrjuje dejstvo, da se usta-ško-četniške bande zbirajo za kriminalne aktivnosti in organizirajo na Svobodnem Ozemlju Trsta ob Jugoslovanski-tržaški meji. Dogodek tudi kaže, da so te bande podpirane v njihovih aktivnostih po civilni policiji, katera je podrejeni organ ameriških okupacijskih oblasti v Trstu. Na noben način ni slučajno, da se je ta incident dogodil ter da se poroča celo vrsto lažnjivih vesti o mejni situaciji ravno v času, ko se je vršila diskusija po vprašanju imenovanja guvernerja za Svobodno tržaško ozemlje. Z raznimi zvitimi fabriciranimi poročili, poskušajo agentje tujih imperijalistov ustvariti utis, da se na tem ozemlju neprestano dogajajo nemiri, v upanju da najdejo opravičilo za držanje njihovih čet v Trstu čim dalj je mogoče. Svet Kanadskih Južnih Slovanov je imel 11 januarja t.l. svoje redno letno zasedanje na katerem je prisostvovalo 45 članov Glavnega odbora in bratskih delegatov demokratičnih ustanov našega naroda. V odsotnosti glavnega predsednika Sime Travica in glavnega podpredsednika tovariša Andreja Palmerova, je predsedoval zasedanju tovariš Marijan Kružič. S polno pravico se more reči, da je bil to eden najuspešnejših sestankov vodstva SKJS, ne samo po pogledu živahne diskusije, ampak tudi radi zanimanja prisotnih za nadaljno delo SKJS v korist obnove in izgradnje nove Jugoslavije. O zaključkih seje Gl. odbora SKJS bodo lokalne podružnice obveščene potom okrožnice, dočim se bo tukaj podalo le nekoliko najvažnejših sklepov. Rekonstrukcijski sklad: Iz poročila Gl. blagajnika SKJS tov. Jože Petrica je ugotovljeno, da je potrebno — samo še dvesto tisoč dolarjev, da bomo izponili obljubo, katero smo dali narodom Jugoslavije, ko smo začeli z delom za ta velevažni sklad. Delegati in gosti so z navdušenjem pozdravili, ta naš veliki uspeh in častno obljubljali, da bodo delali v teku prihodnjih šest mesecev in izpolnili našo obljubo in jo celo prekoračili. Priporočilo Gl. Izv. Odbora, da se ves nakup strojev in orodja centralizira skozi Gl. urad SKJS., je bilo enoglasno sprejeto. Povratniki: Temu vprašanju je bila obrnjena posebna pozornost in je bilo o njem obširno diskusi-rano. Analizirane so bile vse po-mankljivosti v tem delokrogu dela in so predvidene mere, kako se tem pomankljivostim izogniti. Med ostalim je zaključeno, da bodo lokalne podružnice še iskreneje pomagale rodoljubnim Jugoslovanom, kateri se žele vrniti v staro domovino, pri urejevanju poslov o potovanju, nabavljanju dokumentov in pošiljanju prtljage. Da bi se izognilo neodgovornosti posameznikov, kateri vprašanje registracije ne jemljejo za resno, je seja enoglasno zaključila in odobrila nov način registracije, kakor je objasnjena v prošnjah povratnikom za registracijo. V svrho pravilnega razvoja dela in rednega poslovanja Gl. ura- , da SKJS, je seja sprejela predlog Izv. Odb. da se pojačajo moči v uradu z še dvema osebama. Pomožno delo: Akoravno junaški narodi Jugoslavije od nikogar ne prosijo pomoči, stoji Gl. Odbor SKJS na stališču, da je prispevek narodov Jugoslavije v borbi za uničenje fašizma in izgrad- nji novega reda resnične demokracije v deželi, tako velik, da so jim vsi iskreni ljubitelji miru in napredka neizmerno zadolženi. Radi tega je dolžnost vsakega, da se jim zagotovi pritok pomoči. V tem duhu je bilo enoglasno sklenjeno, da SKJS tekom pomladi začne z eno splošno-kanadsko pomožno akcijo za $25.000 pomoči, za otroke, ki so v osvobodilni vojni izgubili svoje stariše in za slabotne otroke junaške Jugoslavije. Prepričani smo, da bo ta sklep plenarne seje SKJS pozdravljen od vseh iskrenih rodoljubov, kateri bodo z vsemi močmi podprli to akcijo, da izpolnimo to našo skromno obljubo. Sklenjeno je dalje, da se preneha izdajati Buletin SKJS na angleškem jeziku, a da se namestu tega od časa do časa izdajajo brošure v angleščini, o borbi jugoslovanskih narodov za trajen in pravičen mir. Zaključeno je tudi, da naj Izvršni odbor SKJS v bližnji bodočnosti organizira obširno turnejo širom Kanade. Pomen te turneje naj bi bil nudenje pomoči lokalnim podružnicam SKJS obvladati naloge, ki so pred njimi. Poleg teh se bodo podvzele tudi turneje s filmi, ki so nedavno prispeli iz stare domovine. Ker je Gl. tajnik tov. Edo Jar-das zaprosil, da se ga razreši dolžnosti, da bi se mogel vrniti v staro domovino za stalno bivanje, je vzela seja Gl. odbora SKJS naz-nanje njegovo odpoved ter ga razrešila in na njegovo mesto izvolila tov. Marijana Kružiča, sedanjega urednika Novosti. Izročenje in prevzem dolžnosti bo sledilo, kakor hitro bodo prilike dovoljavale. Mnogi člani Gl. odbora so zapustili Kanado in se vrnili v staro domovino. Seja Gl. odbora SKJS je na njihova mesta imenovala namestnike, tako da je vsaka večja naselbina zastopana v Gl. odboru SKJS. To je med ostalim tudi najboljše jamstvo, da se bo delo SKJS nadalje razvijalo, skladno in energično, kljub dejstvu, da se je lansko leto vrnilo ali odselilo 1500 Jugoslovanov . Z eno besedo, razprava in zanimanje glavnih odbornikov in gostov za nadaljno nudenje pomoči v izgradnji in obnovi stare domovine, je konkretni dokaz, da naš narod v tej smeri ne bo prestal ali omahoval z odhodom rodoljubov v staro domovino. Nasprotno, pod geslom: "Za vsakega povratnika dva aktivista v SKJS", bomo šli s podvojeno energijo na delo in zaključili to leto še z večjimi uspehi. Edo Jardas. Važno za povratnike prve skupine PARNIK "RAD NI K" PRIPLOVE PO PRVO SKUPINO KONCEM APRILA ALI SREDI MAJA TO LETO OBSOJENI VOHÜNI V LJUBLJANI Ljubljana, (Tanjug) — Senat okrožnega sodišča v Ljubljani je obsodil vsled vohunstva in skrivanja vojnih zločincev tajnika ljubljanskega ordinarijata, Stanislava Leniča na šest let odvzema prostosti s prisilnim delom. Župnika stolne cerkve v Ljubljani, Josipa Šimenca na 2. leti odvzema svobode s prisilnim delom, Matija Sontala, duhovnika na 5 let odvzema svobode s prisilnim delom in Franca Pusta uradnika v pokoju na 18 mesecev odvzema svobode s prisilnim delom. Javni tožilec se je pritožil vsled prenizko odmerjene kazni. 'Obtoženi Stanislav Lenič, je na sodišču priznal, da je imel zveze s Stanišem, kurirjem obveščevalnega središča "101' v inozemstvu, kateri predstavlja agenturo tuje vohunske službe in s katerim je bil povezan tudi Nagoda, kateri je bil nedavno obsojen ob priliki obsodbe večje špijonske skupine v Ljubljani. Obtoženi so špijonske-mu središču v inozemstvu pošiljali pismena in ustmena poročila o Glavni jjrad SKJS je obveščen od - x Jugoslovanskega morskega i (Jaraíz New York-a, da bo par-"Radnik" priplul po prvo skupino jugoslovanskih povratnikov iz Kanade v mesecu aprilu ali najkasneje sredi maja to leto. S tem je premenjen prejšnji plovni plan, po katerem se je domnevalo, da bo "Radnik" prispel šele julija ali avgusta meseca. Gornja vest bo brez dvoma razveselila vse naše rojake, kateri so namenjeni za skorajšnji odhod. Toda samo veselje ni dovolj. Potreb-non je pohiteti z registracijo in drugim delom radi ukrcanja, tako da se omogoči odhod ob času. Kolikor nam je dosedaj poznano, cene voznim listkom ostajajo po starem, t.j. $130.50 za odrasle osebe, polovična cena za rriladino od sedmega do štirinajstega leta in brezplačno za otroke do nedovr-šenega sedmega leta. Obstoja pa med tem mogočnost, da bi se vsled splošne draginje; kurjave, hrane itd. cena voznim kartam, nekoliko zvišala. Ako se bo v tem oziru kaj spremenilo bomo poročali o pravem času. Med tem časom se je pa potrebno pri pošiljanju voznih kart držati stare cene. Ker se je že do sedaj prijavilo za odhod s prvo skupino več sto rodoljubnih Jugoslovanov, bomo registracijo za prvo skupino držali odprto samo do 15 marca. Kateri torej žele potovati s prvo skupino, morajo pohiteti z registracijo in vplaeanjem vozne karte. Prosimo, da se pri pošiljanju prošenj za rezervacijo drži novih navodil, ka- političnem in gospodarskem stanju v deželi. Obtoženec, Matija Sontala je potrdil na sodišču, da je skrival vojnega zločinca, bivšega Paveličeve-ga častnika "Nezavisne države Hrvatske" Benedica in mu omogočil beg v inozemstvo. tere so vključene na prošnji povratnika. Nekoliko važnih pojasnil 1. Mnogi povratniki se obračajo na Gl. urad SKJS s prošnjo, da se jim nabavi transformator, t.j. aparate za prilagodenje kanadskih električnih naprav, kakor hladilnik, pralne stroje, radia, likalnika itd., električni struji v Jugoslaviji. S tem naznanjamo onim, ki se zato zanimajo, da se je SKJS potrudil nabaviti iste, oziroma jih je dal napraviti. Transformatorji bodo izdelani nekje sredi marca in se bodo prodajali za ceno proizvajalnih stroškov, t.j. po $22.00 za komad, z pogojem, da bodo zainteresirani sami trpeli stroške do svojega doma. 2. — Usnje za podplate: — SKJS je prošlo leto kupilo večjo količino usnja za podplate in se v skladišču nahaja še okoli 150 takih kož za podplate. Cena jim je kot prošlo leto, t.j. po $12.00 za komad, vkljub temu, da so od takrat cene poskočile za take predmete na splošnem tržišču za 48%. Istotako mora kupec za kože sam trpeti stroške prevoza iz Gl. urada SKJS do svojega doma. SKJS v tem času išče mogočnost za nakup vrhnjih kož. Ako bo uspelo iste nabaviti po povoljni ceni, na vsak način ceneje, kot so na i splošnem tržišču, bomo javili povratnikom o pravem času. Dočim je mogoče že sedaj, takoj, poslati naročila za usnje in transformatorje, prosimo, da se ne pošiljajo posamezno ampak skupno. Povratniki iz vsake naselbine naj bi se sestali, dogovorili in skupno poslali SKJS naročbo, s tem bodo Gl. uradu SKJS prihranili čas a sebi denar, ker bo cena prevoza cenejša, ako se pošlje SKJS na-ročba skupno. Za Gl. urad Sveta Kanadskih Južnih Slovanov, Edo Jardas, Gl. tajnik. Uspeh kampanje in razno iz Sudbury-a Sudbury: — Božični prazniki in vsi prazniki so minili. Ali ne moremo iti mimo, da se ne bi spomnili starega leta večer in noyega leta jutra. Na silvestrov večer smo namreč v naši naselbini priredili zabavo. To zabavo je priredil Svet Kanadskih Južnih Slovanov, ki ga smatramo za našo glavno organizacijo v Kanadi. Vsak Slovan se v tej deželi spominja svojih starih običajev med katerimi je tudi ta, da se pozabi vsa jeza, če se jo je kaj med dolgim letom nabralo in da postanejo spet prijatelji takoj v začetku leta. In tako je v resnici tudi izgledalo na tej naši prireditvi, ki je bila zelo dobro obiskana in sicer bolj kot katera koli prejšnja leta. Nekdo bo morda vprašal, — "kako pa obstojite z ozirom na kampanjo za naš list Edinost, ker ste tako dobri prijatelji?" Dobro. Naša naselbina je šla na "juriš", tako kot je šla partizanka "Sonja" in hvala naši hrabrosti smo tudi zmagali na celi črti. Nismo pa samo zmagali, ampak tudi prekoračili našo kvoto, kakor v fondu, tako tudi v novih naročninah. To je bilo pa zato, ker se je vsak potrudil, da je storil svoj del v tej kampanji. Naša naselbina se je v resnici, jako dobro obnesla, tako, da jo moram pohvaliti. Vsa čast našim rodoljubom, ker so tako požrtvovalni in aktivni, ker storili smo mnogo četudi nas je malo. Hrvatje pravijo temu: "Smo mali, ali smo jaki!" Naša naselbina tudi v poletnem času, ko so bili pikniki ni pozabila na naš delavski list Edinost. Tako smo poleti v to svrho nabrali več kot $90.00. Imena prispevateljev za naš list Edinost so kakor sledi: Po $25.00 — VPZ Bled. Po $5.00 — John Oman, Joe Slovenec, Matt Zaje, in Frank Zaic. Po $3.00 — Louis Saje in Frank Lenarčič. Po $2.50 — John Golobic. Po $2.00 — Louis Gačnik, Joe šuštaršič, Joe Gorše, Frank Tanko, Frank Curhalek, John Žičkar, John Kambič, Kazy Foys, John j Jurca, Frank Tršelič in Louis Ru-parčič. Po $1.00 — J. Grdina, Milan Pi-lja, Vinko Steklasa, Tony Smrke, Toni Štrumbelj, Frank Kužnik, Louis Račič, Fred Cvar, L. Skočir. F. Fingust, L. Leskovec, Tony Kramarič, T. Marolt. Po 50c — J. Primorac, F. Korošec. Po 25c — J. Warus in S. Tis-cevat. Skupna svota $90.00, za katero prav iskrena hvala in hvala tudi zato, ker ste mi šli tako neomaja-no na roke, da smo mogli doseči tako lepe uspehe. Naj tudi omenim, da so imeli to jesen naši jagri lepo srečo pri srnjakih in se mi vidi, da se je najbolje izkazal John Žičkar. On je namreč šel neke nedelje zjutraj na lov in opoldne je že pripeljal domov lepo srno. Ko me je pa pot nanesla, da sem šel v hišo Mr. in Mrs. T. Smrketa sem videl pa zopet drugo lovsko trofejo. Komaj stopim v hišo, mi tamkaj živeči Frank Curhalek pravi: "Frank poglej to". Kar obstal sem ko sem videl lepo nagačeno glavo in na njej roge štiriletnega srnjaka. Bilo ga je kar lepo videti. Lahko se reče, da so imeli lovci veliko sreče pri srnjakih. Cene življenskim potrebščinam tako naglo naraščajo, da človek kmalu ne bo mogel več shajati. Vsaki dan prinese, novo dviganje cen. Tako so 6 januarja kar čez noč poskočile cene; svinjski pečenki za 20c, suhemu mesu 12c, krači 10c, pleče 7c, slanina 21c itd. Neki poročevalec je dejal, da ako bo slaba trgovina v Kanadi, to je, da kanadci ne bodo mogli kupovati, se bo prodajalo v Anglijo, kjer se bo lahko prodalo in bodo tudi dobili blago dobro plačano. Današnje cene so že sedaj v nebeški višini, tako nekako kakor je bilo leta 1922. Kaj to pomeni? Po | vsem izgleda kot v letu 1923 in ! 1930. Ne smemo pozabiti kakšne čase smo imeli takrat. Taki časi se nam zopet obetajo. Frank Zaic. IZ ZAPISNIKA SEJE GLAVNEGA ODBORA ZVEZE KANAD SLOVENCEV KI SE JE VRŠILA 11 JANUARJA 1948 Srebrni jubilej poročnega para Toronto: — Tukaj v Toronti so prijatelji ugledne družine J. Pet-rič priredili prav veselo zabavo ob priliki praznovanja srebrne poroke Jožeta in Neže Petrič. Vesela družba se je zbrala pri tovarišu in tovarišici T. Muc. Da preseneti jubilejni par čimbolj, se je skovala dobrohotna "zarota". Louis Koš-mrl je bil namreč poslan z automo-bilom, da odpelje Jožeta in Nažo po namišljenih opravilih. "Zarota" je uspela in je vesela zbrana družba ob vstopu Jožeta in Neže v napolnjenem prostoru zaklicala jubilejnemu paru gromki "sur-prise"! Videlo se je njima na obrazu, da sta bila zelo presenečena, ko sta ob prižgani luči zagledala polno sobo prijateljev in mize obložene z dobrimi jedili in pijačo med temu tudi poročno potico z napisom "25 jubilej poročencev". Kar se tiče Jožeta se je domnevalo, da se ne bo presentil, ker je znano, da je jako hladnokrvnega značaja, ali je bila v tem oziru pomota. Obstal je namreč, kot oka-menel in ni vedel, kako pričeti z besedami toliko časa, dokler ga ni opozoril zato pripravljeni "dekan ali škof," (ne ve se kaj je že bilo, ker je imel škofovo kapo, a ne palice) da je prišel čas zakonsko življenje podaljšati, katerega sta bila sklenila pred 25. leti nekje daleč v Belo krajini. Jože in Neža sta namreč oba doma iz Belokrajne in sta se priselila v Kanado, kjer sta si ustanovila svoj lastni dom. Imata eno hčerko po imenu Mary. Sta zelo napredna in se aktivno udeležujeta v naprednem gibanju. Jože Petrič je Glavni blagajnik Sveta Kanadskih Južnih Slovanov, Podpredsednik Zveze Kanadskih Slovencev, bil je tudi mnogo let tajnik odseka SNPJ v Toronti, sedaj pa je predsednik omenjenega odseka. Po prestanem "poročnem obredu" sta se Jože in Neža nekoliko opogumila in sta obljubila, da bosta ostala še nadaljnih 25 let v mirnem in zadovoljnem zakonskem življenj^ Nato se je začela zabava, ki je trajala pozno v noč. Na prigovorjanje več prisotnih, da bi bilo dobro zbrati nekoliko za list Edinost, je tovariš Frank Matjašič naredil kratek govor v katerem je dejal: "Ker smo še vedno v kampanji za naš delavski list Edinost, bi bilo priporočljivo da se ob tej veseli priliki spomnimo na list in mu utrdimo podlago, da bo mogel še nadalje voditi borbo in organizirati delavce v borbi za svoje pravice. Mnogo podpornikov lista in aktivistov v delavskem gibanju se je povrnilo v staro domovino in ravno vsled tega je potrebno, da krepkejše podpremo delavski tisk, ki je v sedanjih časih najbolj potreben." je zaključil F. Matjašič svoj kratki govor in končno še posebno ča- stital jubilejnemu paru, da bi še dolgo let v sreči in zadovoljstvu živela srečno zakonsko življenje. V kratkem času je bila zbrana svota $53.00, katero so prispevali sledeči: $10.00 — Petrič Joe in Neža, (jubilejna) poročenca. Po $5.00 — J. Sporar, J. Divjak, S. Brajkovič, T. Muc, L. Tro-ha, J. Smrke in M. Anzin. • Po $3.00 — Joe in Helen Sher-yak. Po $2.00 — F. Matjašič. Po $1.00 — L. Klemenčič, F. Fifolt in J. Ogulin. Pri koncu naj bo vsekakor vsem prispevateljem, kakor tudi udeležencem izrečena najlepša zahvala za prispevke v tiskovni sklad. Zabava bo nam vsem ostala v najlepšem spominu za vse življenje, tovarišu in tovarišici J. Petrič pa želimo vse najboljše v bodoče in jima kličemo: Na mnoga leta! J. š. Imena prispevateljev za tiskovni sklad lista Edinost MONTREAL Na nabiralno polo zbral Leo Prijatelj od sledečih: Po $5.00: Leo Prijatelj in Louis Prijatelj. Po $1.00: M. Fabac, N. Kučan, K. Polič, A. Marohnič, M. Vukiče-vič, L. Plisič, P. Kay in M. Malu-nich. Po 50c: A. Budjac, J. Kučan in J. Kirinčič. Po 25c: F. Marohnic in Mayers. John Težak zbral svoto $12.00. Po $5.00: J. Težak. Po $2.00: J. M. Smrke. AMERIŠKO LJUDSTVO STOJI LETOS PRED IZREDNO VAŽNIM VPRAŠANJEM F. A. VIDER, PREDSEDNIK SANS-a Letošnje leto zna biti za to deželo in narod eno najbolj značilnih v njeni zgodovini, v katerem se lahko odloči usoda začetku konca tiste Amerike, katero je svet poznal eno in pol stoletja. Ako bo ameriški narod zapopadel važnost odločilnega momenta ter krenil v pravo smer, ako bo imel dovolj poguma in odločnosti, da se zoper-stavi vsakim grožnjam in plaše-nju od strani onih, ki pehajo deželo v gospodarski prepad ter vojno, tedaj je upanje, da se zopet upostavi red in stabilnost v deželi, v nasprotnem je pa katastrofa neizogibna. V tem letu se vršijo splošne volitve, pri katerih bomo po več letih volilci zopet imeli priliko za izbirati med tremi predsedniškimi kandidati. Republikanska stranka je stranka velebiznisa, bankirjev, kakor tudi vneta zagovornica "privatnega lastništva", katerega pridno ščiti z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago, tu in v tujini. Njeni voditelji so skrajni reakcijonarji, kateri so pripravljeni zanetiti novi vojni požar v obrambi privatnega kapitalizma. Politična stranka demokratov, dasi tudi zagovornica privatnega "enterprajza", se je smatrala kot predstavnica srednjega sloja, toda pod liberalnim vodstvom pokojnega predsednika Franklina D. Roosevelta je šla stopinjo dalje in večkrat podprla upravičene zahteve delovnega ljudstva, kakor tudi priznala pravico delavcem do strokovnega organiziranja. Toda po smrti demokrata Roosevelta je demokratska stranka izgubila ves svoj demokratični značaj; zlezla je pod odejo republikanske reakcije, kateri sedaj pridno sekundira v vseh njenih ek-stremnih akcijah zunanje, kot notranje politike. Na Kitajskem in v Grčiji naša vlada protežira režima teme in korupcije, katerih se branijo vsi pošteni Grki, kakor Kitajci. Kljub številnim poročilom zanesljivih Amerikancev, ki so bili osebno v onem delu Kitajske, katera je pod vodstvom čiang Kajškove vlade in katerega so označili kot "despota", mu je naša vlada še vedno pripravljena sipati milijone denarja ameriškega ljudstva. Slične razmere kot na Kitajskem vladajo tudi v Grčiji, kljub temu je poleg obilnega denarja vlada zadnje čase poslala še številno bojno mornarico, da tam brani od grškega ljudstva obsovraženo in gnilo monarhijo. Posegli smo v notranje zadeve Francije in Italije, katero vmešavanje je bila posledica izključitev iz vladnega vodstva, potom demokratičnega procesa izvoljene komunistične poslance, kar ne more imeti dobrih posledic za našo bodočnost. Žugamo vsenaokrog onim, ki nam se ne uklonijo, z veliko pestjo in atomsko bombo, v isti sapi pa domačemu ljudstvu predsednik zatrjuje, da smo za mir. Kaj bi rekel kapitalistični svet, kaj naš kongres, ako bi se ob obrežju Centralne Amerike pojavilo rusko vojno brodovje, v Moskvi bi pa povedali, da je bilo brodovje poslano zato, da pazi na ondotno prebivalstvo, da ne bo volilo zagovornikov kapitalističnega sistema, si lahko mislimo, dasi bi bilo bistveno isto, kar smo storili mi, ko smo poslali vojno brodovje v sredozemske vode, da tam vstrahujemo one, ki se borijo za svobodo in boljšo bodočnost. KAJ DELA NAgA DEMOKRATIČNA VLADA DOMA!?? Pribežališče daje ljudem dvomljivih karakterjev in nasprotnikov :radicij ter demokratičnih načel te iežele, kakoršne so si zamislili in :anje tudi borili očetje te republike. Preganjajo in celo prosekuti-rajo se državljani radi njihovih liberalnih mišljenj ali prepričanj; /ladne službe se odpovedujejo us-užbencem, o katerih lojalnosti do ameriškega naroda ni bilo do sedanje dobe govora; mnoge se naziva s komunisti ali ruskimi sopot-liki v namenu, da se jih ostrasi in ako prisili spremeniti njihovo prepričanje. Posledice tega postopanja ;o že občutljive, da sosed šunta proti sosedu, delavec proti delav-:u, domačin proti priseljencu itd. "tam bo deželo privedlo na ta na-:in podžigano sovraštvo, ni poseb-lo težko uganiti. Vse to vidijo pošteni in narod ljubeči ter progresivno orientirani Amerikanci, vsled česar si prizadevamo ob pravem času odvrniti gospodarski in narodni polom. Med temi zavednimi in dalekovidnimi državljani je tudi Henry A. Wal- lace, ki se je brez dvoma in po resnem premisleku odločil kandidirati za predsednika Zedinjenih držav na listi Progresivnih ameriških državljanov. Upoštevajoč sedanje razmere v deželi, kakor tudi vse okoliščine, je treba priznati pogum možu, ki se je odločil za ta resni korak. Da ne bo njegovo stališče lahko, tega dejstva se dobro zaveda, kar je priznal v svojem odločilnem govoru dne 29. decembra 1947, kateri govor je bil res zgodovinskega pomena. Mi, kot Amerikanci slovanskega porekla, ne bomo izgubili ničesar, če se pridružimo PCA organizaciji in podpremo kandidaturo Walla-cea, ker če bo progresivna stranka prejela mnogo glasov ob prihodnjih predsedniških volitvah, tedaj bo reakcija izgubila pogum za destruktivno nadaljevanje, mi in ameriški narod vobče bomo pa mnogo, mnogo pridobili. Strašiti nas ne sme nobena grožnja, obrekovanje ali intimidacija, pa naj pride od katerekoli strani, ker v konstitu-ciji te republike nam je garantirana politična svoboda. Za časa prve kakor tudi druge Vancouver, B. G. Tudi Vancouver je izpolnil svojo kvoto v kampanji za tiskovni sklad lista Edinosti in kakor tudi v novih naročninah prekoračil naloženo mu kvoto. Poleg prihoda od priredb za tiskovni sklad lista so prispevali še posebej sledeči prilagatelji: Po $10.00; John Popovič. Po $5.00; L. Jakše, J. Brezovar. G. Malenšek, J. Hudoklin, F. Ra-čečič, J. Žokel, J. Krašovec, F. Mrvič, J. Jakše, F. Sterle, F. Go-renc, J. Zitko, L. Kusel, T. Rado-vič. Po $2.00; J. Kuhar, F. Novak. J. Srsič, M. Pezdirc, J. Bencina, T. Perusič, F. Zitl^o, M. Snajdek, J. Uhan in M. Dragisevič. Po $1.00; J. Radovič. Pri koncu naj bo izrečena najlepša zahvala vsem prispevateljem ki so nam pomagali z svojimi prispevki popolniti kvoto za našo naselbino Vancouver. Z tovariškim pozdravom A. Vizjak, tajnik. svetovne vojne, smo ameriški državljani slovenskega porekla doprinesli svoj pošten delež za dosego zmage te dežele in kot taki imamo ne le pravico, ampak tudi dolžnost govoriti o usodi njene bodočnosti. Kakor neumorno in odločno smo delali v času vojne za poraz zunanjega sovražnika, tako moramo sedaj napeti vse naše moči in sile, za poraz domače reakcije, katera stremi zasužniti ljudstvo. Letošnje predsedniške volitve bodo tako važne, da bi jih moral dobro premisliti vsak volilec, posebno pa še matere in očetje, ki imate sinove ali hčere vojaških let, prej ko boste šli na volišče. Ako bo narod zavrgel letošnjo priliko in volil za kandidate republikanske-demokratske stranke, ki obe verujeta v mir potom težke "pesti", tedaj bo narod tudi sam odgovoren za vojno, ako jo omenjeni stranki, če prideta v vodstvo, provocirata. Vsak glas, ki ga bomo kot volilci oddali za novo PCA politično stranko na dan volitev, bo pomenil glas proti vojni, proti draginji, proti brezposelnosti, proti političnim in drugim šikanam delavcev od strani vlade ali delodajalcev itd, ter končno proti vsi reakciji civilnega ali klerikalnega kova. Na omenjeni dan mora ameriško ljudstvo dvigniti tako močan glas, da ga sliši ves svet, glas protesta proti sedanji zavoženi zunanji politiki in domačim krivicam da tako svetu pokažemo, da je večina tega naroda za spravo in mir, ter da le manjšina militaristov, imperijalis-tov in vojnih dobičkarjev podpihujejo na vojno. SLOGA, MIR IN BRATSTVO Z VSEMI NARODI, TO NAJ BO NAŠE GESLO! S A N S. TORONTO, ONT. Lokalno Veče, S.K.J.S. održava svojo redno sejo v pondeljek, 26 januarja, ob 8 uri zvečer, na 3j6 Ontario St. Ker:je ta seja zelo važna, se poživlja celokupno članstvo Veča, da se zagotovo udeleži te seje. Na seji se bodo podala poročila iz Gl. seje Veča in poročilo za naše bodoče delo pri lokalnemu Veču za leto 1948. J. Petric Tajnik. Po $1.00: L. Zabavnik. Po 50c: G. Bucina, D. Gorono-vici, M. Seliak, J. Ratkaj, P. Madžara, L. Frlon in M. Polič. Po 25c: A. Haros, N. Crnič. Matt Tibault je nabral skupno svoto $13.00. Po $1.70: M. Tibault. Po $1.00: T. Kepičs in J. Kaleč, Po 50c: J. Bunčič, T. Jalsič, F. Balec, J. Kramar, G. Burie, N, Kondič, M. Horvat, Ray Chemla-kat, M. Varasanič, M. Revly, L. Varga, M. Krapec, Nečitljivo, J, Kepiss, John Kramar in J. Kovacs. Po 30c: G. Samar. Po 25c: J. Stipkovich, R. Esterle, J. in Simone in Starešinič. J. Slahta je nabral $7.00. Po $2.00: J. Slahta. Po $1.00: M. Torma, J. Prijatelj in Leo Labtuli. Po 50c: M. Prijatelj in P. To-dor. Po 25c: F. Matejov, F. Snadruk, S. Carka in J. Hveni. Nabral Joško Kramar $3.00. Po $1.00: Joško Kramar in A. Poljanec. Po 50c: F. Zbačnik. Po 25c: M. Vakles in J. Kovač. LARDER LAKE Iz Larder Lake je poslal Martin Savor svoto $15.50. Prispevali so: Po $10.00: Martin Savor. Po $2.00: Frank Parkelj. Po $1.00: M. Suljak, J. Bakale in F. Malkovič. Po 50c: J. Sestrich. Frank Parkelj je naknadno poslal še svoto $5.00. TORONTO Toronto odlično izpolnila svojo dolžnost v kampanji. Tukaj smo v ta namen imeli tri priredbe; 1 skupni koncert, eno ve-čerinko in zabavni večer s plesom. Vsega skupnega prihoda z teh priredb je bilo; Od skupnega koncerta treh bratskih Zvez 9 novembra $156.69. Na večerinki 1, novembra $79.48. in zabavnega večera 29 novembra, $75.42. Poleg tega je bilo naknadno prispevane-ga sledeče: Odsek Zveze Kanadskih Slovencev $50.00. Po $5.00: Tony Somrak in Frank Nightingale, Frank Sheryak, West Allis Wis. Po $4.00: Tony Hočevar. Po $3.00: John Divjak. Po $2.00: John Kosmač in T. Baudek. Po $1.00: K. Jakomonič, J. Rup-pe in J. Oblak (Chicago) in Kopri-vec iz Milwaukee 50c. Pri povratku tretje grupe so prispevali: Po $5.00. F. Ulčar. Po $2.00: T. Slak, J. Novak, L. Špa-remblek, L. Zakrajšek, J. Smrke, F. Meden, J. Košir, in J. Kosmrl. Po $1.00:: T. Rugel, K. Jakopin, J. Smrke ml., L. Kosmrl, J. Katunar in J. Težak Wega skupaj za časa kampanje je bilo poslanega za tiskovni sklad svota $481.09. Odbor. Na plenarni seji, ki se je vršila 21 — 22 junija, 1947, smo imeli poleg drugih zaključkov in načrtov tudi točko, kako povečati število članstva pri Zvezi Kanadskih Slovencev. V ta namen je bila razpisana kampanja za novo članstvo, da se nadomesti ali pa tudi preseže število naših članov kateri se bodo povrnili v novo Jugoslavijo. Uspeh kampanje je bil do neke mere zadovoljiv in smo popolnih' vrzel odhajajočih članov kar je dokaz, da smo bili na delu in izpolnili naš zaključek seje Gl. Odbora. Od kar je bila ustanovljena naša organizacija Zveza Kanadskih Slovencev 1942 leta, pa do danes, smo Slovenci v Kanadi dosegli potom organizacije v delavskem gibanju ogromne uspehe in veliko pripomogli v borbi za poraz divjega fašizma. Ustanovili smo naš Slovenski delavski list Edinost kateri je nam pomagal, da smo se tudi na kulturno-prosvetnem polju bolj tesno povezali med seboj in takoj od pričetka izhajanja našega lista zavzeli pftt k združitvi z ostalimi jugoslovanskimi priseljenci v naši novi domovini Kanadi. Vsi poskusi reakcije, da se razblini in uniči naše napredno mišljenje in delo, so se do danes izjalovili. Kanadski Slovenci so se in se tudi danes zavedajo potrebe združene moči, s katero edino moremo izvršiti naše zaključke v delo. Pri tem se zavedajo, da šovinizem ki so ga nekdaj sejali med jugoslovanski narod sovražniki in zaničevalci delovnega ljudstva, prepada z hitro naglico in bo prej ali slej popolnoma izginil med slovanskimi narodi. V zadnjih letih smo skupno z bratskimi organizacijami Hrvatov in Srbov doprinesli sijajne uspehe v spoznaju potrebe bratstva in edinstva med jugoslovanskimi priseljenci. Prišel je čas, da ponovno spregovorimo in sicer skupno z ostalimi jugoslovanskimi narodi, da smo pripravljeni braniti vse pravice resnično demokratične narode, posebno pa našo rojstno domovino, proti vsem ostankom fašističnih izzivačev, ki so morali radi njihovega izdajstva svojega naroda zapustiti osvobojeno Jugoslavijo, med katerimi se neko število nahaja tudi med nami. Vsled teh in še več drugih razlogov so se vršile 11 januarja tudi seje vseh treh bratskih organizacij Slovencev Hrvatov in Sr bov na katerih so sklenili vsi trije Glavni Odbori da na skupnem zasedanju treh bratskih Zvez, po končani razpravi predlože članstvu in vsem napredno mislečim Jugoslovanom v razpravo proglas kateri je bil osvojen na skupnem zborovanju. NAgE BODOČE DELO Zaključki in načrti za naše bodoče delo o katerim je razpravljal Gl. Odbor Zveze Kanadskih Slovencev se glase: 1) Odbor je enoglasno sprejel načrt za združenje vseh treh bratskih Zvez, Slovencev, Srbov in Hrvatov, da se še to spomlad uredi in izdela pravilen načrt za tako združenje, v katero svrho bo sklicana konvencija vseh treh Gl. Odborov. 2) Da se pred združitvijo privede v organizacijo Zveze Kanadskih Slovencev vse zavedne Slovence in se s tem v kolikor mogoče velikem številu pridružimo skupni jugoslovanski organizaciji. 3) Da se med tem časom vodi temeljita razprava o združenju potom našega lista Edinost in kakor tudi obširna razprava po tem vprašanju pri odsekih Zveze na svojih sejah in sestankih. 4) Da se pri odsekih Zveze vršijo predavanja, za katera naj se odseki poslužijo pred nedavnim poslanih knjig in kakor tudi naprednega delavskega časopisja. 5) Da še nadalje podpiramo Svet Kanadskih Južnih Slovanov (Veče), ki je priznana kot edina organizacija potom katere se lahko najlažje in najhitreje pomaga našemu narodu v domovini. 6) Da se odseki držijo pravil Zveze in točno pošiljajo mesečno poročila, članarina, konvečni ases-ment itd. S tem bi se dalo skladu Zveze trdnejšo podlago v bodoče. V ta namen naj se tudi prirejajo zabave in priredbe kakor se je to delalo v preteklosti. Podana so bila tudi poročila iz naselbin po delegatih ki so se udeležili seje Gl. Odbora Zveze to je; Windsor, Kirkland Lake, St. Catharines, Hamilton in Oshawa. V teh poročilih se je v daljši diskusiji pregledalo dosedanje delo odsekov in kakor tudi delo v bodočnosti. Nekateri odseki so v zadnjih 6 mesecih zelo zadovoljivo izvršili organizacijske zaključke in se ravnali kakor določajo pravila. Od 16 odsekov, ki jih ima Zveza, je med njimi tudi par pri katerih so organizacijsko delo nekoliko prepustili v nemar, kar je vsekakor potrebno v bodoče posvečati več pa-žnje v tem pogledu. Pozabiti se ne sme, da se delo Zveze Kanadskih Slovencev tiče nas vseh in je radi tega tudi dolžnost vsakega posameznega odseka Zveze, da to delo vrši kakor določajo in narekujejo pravila Zveze. Naše napredne organizacije in njih razločno delo ki opravičuje napore v dobi v kateri Se nahajamo, šo pristopne za vsakega posameznika kateri ima voljo pomagati k srečnejši bodočnosti. Tukaj ni mesta za izgovore za nikogar, da ni mogoče postati član Zveze ali izpolnjevati njene pravila. Tisti, ki se poslužujejo izgovorov, nimajo dobrih in tudi ne poštenih namenov, kajti naše seje so odprte za pristop tudi vsakemu nečlanu, da sliši kaj se govori in kdo govori, vidi kaj se dela in v kakšno svrho je namenjeno celokupno delovanje. In ravno radi tega imajo naše tri bratske napredne Organizacije neprestane uspehe ze od SSmegfc početka ustanovitve. V tem diihu dela in bratstva bomo nadaljevali z našim progresivnim delom tudi v bodoče, kajti edino z združeno enotnosjo bomo dosegli največ uspeha za lepšo bodočnost in trajen mir. Za Glavni Odbor Zveze Kanadskih Slovencev J. gerjak Tajnik. PREJELI PAKET Val D'or v kampanji za list Edinost Val D'or: — Tukaj Ti pošiljam imena prispevateljev za tiskovni sklad našega lista Edinost, ki so kakor sledi: J. Garden je prispeval $10.00. Po $6.00: M. Ferderbar, A. Novak in J. Rauh. Po $5.00: J. Mušič, E. Lovšin, T. Sitar, P. Stark (Pehan), A. Ko-vach, P. Šinkovec, J. Belaj in R. Lovšin. Po $4.00: J. Kebe. Po $3.00: A. Peček. Po $2.00: F. Peček, R. Bambich, in G. Ferderbar. Po $1.00: J. Sečan in M. Nag-lich. Skupaj $83.00. vsega skupaj smo v kampanji nabrali za tiskovni sklad $132.00 za kar prav lepa hvala vsem, ki so pripomogli, k našemu uspehu za časa kampanje za naš list Edinost. Porneje pošljem dopis o našem delu. A. Kovach T. Marincel 112 Main St. Kirkland Lake, Ont. je prejel pismo iz domovine v katerem se mu šrot Kondrad, Krško zahvaljuje za paket, ki ga je daroval Rdečemu križu. Pismo se glasi: "Poročam Vam, da smo Vaš paket, ki ste ga blagohotno darovali Rdečemu križu za Jugoslavijo, sprejeli od podružnice Rdečega križa za Slovenijo v Krškem dne 5. 12. 1946 z vsebino: garnitura za dojenčka. Za istega se Vam toplo zahvaljujemo, posebno še, ker ste nam pomagali v stiski. V vojni smo hudo trpeli in izgubili vse, kar smo si poprej prihranili. V bodoče se Vas bomo hvaležno spominjali. Sprejmite; prav iskrene pozdrave od družine Šrot Konrad, Krško 13 Jugoslavija. PRODAJAM HIŠO V Kirkland Lake, Ont. V doljnih prostorih hiše je, dobroidoča trgovina grocerije in mesa, ,restav-rant, krojačnica, brivnica in garaža. Gornji prostori so razdeljeni v štiri apartmente, ,skupno 17 sob. Hiša je dobro zgrajena in jo prodajam vsled odhoda v staro domovino. Za natančne informacije se obrnite na: Josip gegina 46 Kirkpatrick St. Kirkland Lake, Ont. Montreal, Que. Jugoslovanski Dom bo imel v nedeljo 25, januarja svojo sejo na 3447 St. Laurence Bld. ob 1.30 uri popoldne. Vabijo se vse tri bratske Zveze s svojim članstvom, da se udeleže seje, ker se bo volilo novo vodstvo Doma za leto 1948. Ob enem je tudi več drugih važnih stvari na . pr. i za bodoče delo. Odbor. KONČNA TABLICA KAMPANJE EDINOSTI Šesta tabl. kampanje Edinosti RAZPORED KVOTE PO NASELBINAH Kvota za: Narejeno: Mesto Nove 4 Nove Fond naroč Fond naroí Toronto 250.00 10 481.09 17 Windsor 250.00 10 400.00 2 Kirkland Lake 200.00 10 236.20 00 Sudbury 200.00 5 220.43 6 Port Arthur 125.00 3 216.50 O O Vancouver 200.00 5 202.00 7 Timmins 200.00 5 201.50 4 Geraldton 30.00 — 147.00 00 Calgary 50.00 3 133.60 00 Val D'or 100.00 5 132.00 4 St. Catharines 125.00 5 125.00 00 Montreal 75.00 5 112.00 1 Nanaimo 75.00 5 100.00 00 Mt. Perk 30.00 2 54.00 00 Hamilton 30.00 2 50.00 3 Oshawa 30.00 — 30.00 00 Noranda 30.00 2 20.00 00 Razno Kanada 10 49.50 7 Razno U.S.A. — 29.00 12 SKUPAJ $2.000.00 87 $2.939.82 66 Iz gornje zaključne tablice je lahko razvidno,, da smo v celoti za tiskovni sklad Edinosti prekoračili kvoto kar je dokaz, da so posebno nekatere naselbine marljivo delale za časa naše kampanje. Vse izven ene naselbine so izpolnile svoje kvote za tiskovni sklad in so v celoti kvote dosegle 140%. Razlika je pa v novih naročninah in je bila kvota novih naročnin izpolnjena samo za 82%. Tudi v ponovnih naročninah je bil dosežen zadovoljiv rezultat in smo v času kampanje dosegli število okrog 250 ponovnih naročnin. Pripomniti je potrebno, da gre vsa zasluga za uspeh kampanje na prvem mestu požrtvovalnim zbirateljem, tistim ki so delali za priredbe v ta namen, onim ki so pridobili nove naročnike po naselbinah in kakor tudi onim, ki so nesebično in z zavestjo prispevali v to svrho in s tem omogočili za nadaljno izhajanje nam vsem skupaj zelo potrebnega časopisa v sedanjem času ki se dogajajo vsako vrstne prevare nampram delovnemu ljudstvu in poskusi za uničenje vsega naprednega časopisja, časopis nam je v tem oziru branitelj in čuvaj, s katerim branimo naše dosedanje uspehe in čuvamo naše napredno mišljenje ki nas vodi do gotove lepše in srečnejše bodočnosti. Kakor rečeno, kampanja je uspela več kot sto odstotno. Po odstodkih za tiskovni sklad je na prvem mestu mali Geraldton. čestitamo tamošnjim tovarišem in tova-rišicam, posebno pa M. Butala ki je tako "korajžno" klical ostale naselbine na tekmo v njegovih dopisih. Drugo mesto zavzema Toronto ki se je najbolji pokazal v novih naročninah in kakor tudi v denarni kvoti dosegel zelo lep rezultat. Enako čestitamo vsem ostalim naselbinam, posebno pa njihovim marljivim aktivistom in aktivistinjam, kateri so po naselbnah skrbeli, da je kampanja tako sijajno uspela kar je tu^i znak, da ima list Edinost veliko zavednih prijateljev ki so pripravljeni pomagati listu požrtvovalno v prispevkih in delu. Upravništvo Edinosti. Telefon: Midway 9131 Res. KI. 8889 ' GRAFSTEIN'S SILK SHOPPE Mi imamo v zalogi vsake vrste importiranega blaga za moške in ženske obleke vseh vrst in vse kar spada za obleke. Prodaja na yarde. Za prijatelje Jugoslovane blago po znižanih cenah za pošiljke v Evropo. Odprto vsak večer do 8 ure. Pridite in si oglejte našo trgovino. Postrežba točna. 278 College St. Toronto. NOVE NAROČNINE DOBILI V KAMPANJI J. Sherjak ------------------------------ 5 J. Smuk ___________________________________ 4 A. Kovach ______________________________ 4 J. Popovich ______________________________ 3 L. Klemenčič _______________________________ 3 V. Marohnič __________________________ 3 J. Gorše ------------------------------------ 3 L. Jakše ____________________________________ 3 J. Kristin ____________________________________ 3 L. Kosmrl ___________________________________ 2 L. Troha -_______________________________ 2 M. Kotze ____________________________________ 2 J. Smrke ____________________________________ 2 I. Zupančič ______________________________________ 2 T. Slak ______________________________________________ 1 J. Kosmač ----------------------------------- 1 A. Jankovič ________________________________ 1 F. Modic ____________________________________________ 1 T. Svelc ______________________________________ 1 T. Janko ___________________________________________ 1 F. Mikulič _________________________________ 1 L. Novak _____________________________________________ 1 L. Kusel ___________________________________ 1 A. Tratnik ___________________________________________ 1 M. Hudolin __________________________ 1 J. Bolha .................................................... 1 T. Mihelich ............................................... 1 F. Parkel ______________________________________ 1 F. Lavrie______________________________ 1 M. Jakin ______________________________________ 1 F. Zaic __________________________ 1 K. Foys -------------------------------- 1 C. Sterbenk__________________________ 1 J. Ostanek ........................... 1 L. Prijatelj ____________________________ 1 J. Stefane _____________________________ 1 P. Jurisich _________________________ 1 J. Vidmar -______________________________ 1 J. Starič ________________________________ 1 SKUPNO ................................66 Kirkland Lake, Ont. Naznanja se članstvu Lokalnega Sveta Kanadskih Južnih Slovanov, da se bo letna seja istega vršila v nedeljo 25. januarja v prostorih S.K.H. na 40 Label Ave. ob 8 uri zvečer. ¿er se bo na tej seji dalo poročilo o delu v prošlem letu in napravil plan za leto 1948 in ob enem boste slišali poročilo plenarne seje Gl. Odbora SKJS je neobhodno potrebno, da se omenjene seje udeleži članstvo v polnem številu. Pričakuje se, da bodo priključene organizacije poslale svoje zastopnike Matt Otoničar, tajnik. Oshawa, Ont. Dne 24 januarja se bo vršil ples v Ukrajinski dvorani na 236 Bloor St. E., katerega prirede Vse-slo-vanske organizacije, na katerega ste vabljeni vsi Slovani in druge narodnosti. V nedeljo 25. januarja se bodo pa kazali; Ruski, Ukrajinski, Poljski, čehoslovaški in Jugoslovanski filmi. Nikdo naj ne zamudi, da ne bi videl to zanimivo, dokumentarno in kulturno zbirko filmov. SUDBURY, ONT. Lokalni Svet Kanadskih Južnih Slovanov bo imel svojo redno mesečno sejo dne 25 januarja na 332 Bessie St. ob 2 uri popoldne. Vabljeni ste vsi, da za gotovo pridete na to sejo, ker bodo na tej seji poročali delegati sklepe, ki so bili sprejeti na Gl. seji SKJS v Toronto. Zvečer se bo v istih prostorih vršila zabava. Pridite vsi! Tajnik. Iii zamrla misel našega naroda za zjedinjenje (Iz prve strani) sov med balkansko-podonavskimi narodi. Velika država socializma predstavlja najvažnejše oporišče, politike miru in nacionalne neodvisnosti narodov vzhodne Evrope. Dočim je ekspanzija, vojno hujskanje in nacionalno zasužnjevanje bistvena vsebina mednarodne politike imperijalističnih velesil, — je mednarodna politika socialistične velesile, Sovjetske zveze — politika miru med narodi, politika utrjevanja nacionalne neodvisnosti narodov, politika enakopravnega sodelovanja, politika nesebične gospodarske pomoči zaostalim državam v njihovi izgradnji. Protiimperijalistične sile na čelu s Sovjetsko zvezo, bijejo danes težko borbo proti imperialistični ekspanziji, katero spremlja nagib k novemu zasužnjevanju, vojni, uničenju nacionalnih in demokratičnih pravic, poglabljanju ekonomske eksplotacije delavnih množic in zatiranih narodov. Vse pogodbe o katerih danes govorimo, so doprinos tej veliki borbi za mir, za svobodo, za neodvisnost in enakopravnost narodov, za pravice delovnega človeka. V nadaljevanju svojega govora je podpredsednik Kardelj rekel: "da je povsem razumljivo, da vsi oni, kateri se niso odrekli imperi-jalističnim aspiracijam na Balkanu in v vzhodni Evropi niso zadovoljni z omenjenimi pogodbami. Njim bi se na vsak način bolj do-padla na Balkanu taka situacija, kakršna naprimer vlada v nekih državah v Južni Ameriki. Kandidatom za svetovno gospodstvo se tudi bolj dopadajo vlade nekih za-padno-evropskih držav, katere so pripravljene za nizko ceno vreči neodvisnost svojih narodov pod noge ameriškim dolarskim magna-tom. S tem v zvezi, je podpredsednik Kardelj opomnil, da se na zapadu očita narodom ljudske demokracije v posljednjem času, da so one s svojo parolo nacionalne neodvisnosti in nacionalne svobode, preveč staromodne. "Oni pravijo, da je to zaostala, nazadnjaška, depla-sirana fraza, komunistična propagandna parola in tako dalje. Ta nova imperialistična "filozofija" po vprašanju nacionalne neodvis- nosti, katera se vse češče pojavlja v reakcionarni propagandi na zapadu, ni slučajna. Negacija nacionalne neodvisnosti iit suverenitete, katero formalno razglaša sedanji imperijalizem, je samo spremljajoči pojav največjega apetita za zasužnjevanje narodov, ki ga pomni zgodovina, s čimer se najbolj odlikujejo dolarski magnati Wall Street-a. Med tem ta "filozofija" o zastarelosti pojma nacionalne neodvisnosti in suverenitete ne bo nikogar prevarala. Nasprotno; dokler bo živ imperijalizem in dokler bo obstojalo narodno zatiranje — dotlej bo nacionalna neodvisnost in suvereniteta geslo za katerega bodo ljudje — braneči to — umirali in kateri bo s svojim obstojanjem pokopaval temelje imperijalizmu. A veliki apetiti morejo pa samo dovesti do katastrofe za one, kateri so pozabili vsako mejo dostojnosti. O tem bi morali dobro voditi račune oni, ki danes sanjajo o svetovnem gospodstvu... ______S polno pravico se torej narodi vzhodne iSvrope ujedinjujejo, da bi odbili vsako misel imperijalističnih sil, da bodo v stanju izigrati eden narod proti drugemu, ali da se bodo mogli nekontrolirano in neovirano ukvarjati s hujskanjem na vojno, s prisiljevanjem, straše-njem in vsiljevanjem. "Naravno, klevetniki govore: — "to je vzhodni blok". Oni se varajo. To ni blok starega tipa. To je nekaj čvrstejšega, to je oblika enotnosti in sodelovanja med narodi novega tipa, ki je upostavlje-na samo na takem terenu, kamor imperialistična noga nima več pristopa. Vsled tega te pogodbe, niso pogodbe starega tipa, kakršne sklepajo države ki hočejo iti samo košček pota skupaj, pogodbe katere se često razpadejo ali ne iz-polnjavajo. Nasprotno, to so pogodbe med narodi kateri se ujedinjujejo trdno in trajno, ker smatrajo, da je to oblika, ki mora biti splošna in trajna, da bo svojstvena za odnose med vsemi narodi izven dominija imperializma. Vidite torej, zakaj je enotnost naših narodov na čelu s Sovjetsko zvezo čvrstejša od vsakega bloka starega tipa in zakaj je karakteristična za vse one narode, kjer je oblast v rokah delovnega ljudstva. Proslava Vseh Slovanov v Vancouveru B.C. Zjedinjene bratske slovanske organizacije: Ruska, Ukrajinska, Jugoslovanska, Poljska in čehoslovaška, bodo proslavile dan Vseh — Slovanov z velikim KONCERTOM v Exhibition Garden* Hastings Parku v nedeljo 1. februarja ob 8. uri zvečer. Na programu bo veliki pevski zbor z 120 pevci in tudi orkestra 50 članov, kateri bodo peli slovanske pesmi in igrali slovansko godbo. V našem jeziku bo pela tudi solist-kinjâ Helen Kalanj "Domovina" in "Dalmatinski šajkaš". Poleg tega bodo razni govorniki pozdravili naš Vse-slo-vanski dan. Pričakuje se rekordni obisk, a ker je prostora v tej zgradbi samo za 3000 oseb, priporočamo našemu narodu, da pride ob času, tako da ne bo razočaran, ako ne bo mogel prisostvovati. Pridite vsi in pridite ob času Vse-slovanski odbor Slika predstavlja Ukrajinsko in Rusko muzikalno društvo v Toronto, katero bode poleg mnogih drugih pevskih in igralskih skupin in poedincev sodelovalo na velikem Vseslovanskem Festivalu dne 25 Januarja zvečer v Massey Hall-i. Na tem Festivalu sodelujejo Rusi, Ukrajinci, Jugoslovani, Poljaki, Makedonci, Karpato-Rusi in čeho-slovaki. Od teh -samo ukrajinskih društev bode zastopanih sedem, iz Toronte, West Toronto, East Toronto, New Toronto — ženske, mladinske in podporne organizacije. {SlIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllMIllllllllll'^ | PESEM GORA | ?manj svobodni. Prihaja čas, ko vlaki ne bodo vozili, ko ne bo mostov, ko si po cesti nihče ne bo upal iti. Ljudje se bodo zazidavali v svoje hiše in zvečer si ne bodo več upali iz njih. Samo še po gorah bodo ljudje dalje svobodni. Ljudje v gorah ne bodo vas v dolinah prosili usmiljenja, vi boste prosili usmiljenja. Nekoč pa se bodo dvignile vse te gore, dvignila se bo domovina v gorah in se razlila nad doline, in tedaj bo med vami nastal tak preplah, da ne boste vedeli, kam bi bežali, še misliti si ne morete* kako strašne so gore, kaj je v njih. Tam je domovina. Domovina je strašna stvar, kadar je ranjena, kadar je do smrti užaljena. Veselili ste se in se še veselite pokoljev, ker ne zadevajo vas. Nekoč pa boste trepetali v grozi in prosili usmiljenja katerega koli tistih, ki danes mislite o njem, da ni človek. — Danes se smejite in pravite, kaj vam mar domovina. Zato, ker nimate in nikdar niste imeli domovine, ali jaz imam vsaj vero, da bo slovenska domovina nekoč vstala lepa, čudovita, poveličana. Nič zato,, če bom jaz za njo mrtev. Verujem pa le v njo. — Danes človek še lahko živi, ako nima ne domovine ne vere v njo, ali prihaja čas, ko bo človek bedno poginil na cesti, ako ne bo imel domovine. — Ko bi vi bili samo en dan v gorah in bi videli vso lepoto, ko bi slišali, kako tam večno šumi, ko bi slišali, kako-po vseh slovenskih gorah partizani pojo svoje pesmi, bi vas prevzelo. A za vas vse to nima nikakega pomena. Vi ste podoba ali vsaj odsev sveta, ki danes vrši nad človeštvom svoje največje nasilje* vi ste podoba in odraz tiste civilizacije sodobnega sveta, ki se bo nekega dne zrušila v prah in tam poginila. Kjer ste vi, ni dalje nobene več poti. Če bi svet zašel v celoti tja, kjer ste vi, ki moral ves poginiti. Toda svet se je uprl temu, ima še zdrave temelje. Svet se bo ves prerodil. Jaz verujem v to prerojenje, dasi sem mrtev za ta novi svet. Vi ne samo da ste mrtvi, vi niti verovati ne morete več. . ." Poslušala je in ta trenutek je čutila, da bo še dalje skrbela za poročila zanj, bila je voljna storiti vse, čeprav je slutila, da se s tem samo zapleta in da se bo nekega dne vse to zapletlo,, ker zanjo ni nikjer več izhoda. . . Ko se je poslavljal, mu je dala roko. Rekla je: "Samo tistim svojim ljudem recite, naj puste mojega strica pri miru. . ." "Vašemu stricu se ne bo nič zgodilo." "Pa meni ?" Videl je, kako se je grenko nasmehnila. Zmignil je z rameni. "To je odvisno od vas." "Ali smem s stricem na gore, ako mu res dovolite ?" Kaj bi radi videli, kje so partizani in kakšni so v svojih gorah?" "Ne tisto," je odmajala z glavo. "Pa vendar —. Zdi se mi, da se je tam mnogo spremenilo. Pravijo, da je na videz, kakor je bilo, a da je spet drugače: drevesa da že tako rekoč niso več drevesa* gozd ne več gozd in skale ne skale. Kakor da bi bilo vse živo, toliko da se še ne giblje. . ."