7 
 
Poletna nevihta na geomagnetnem observatoriju 
 
Rudi Č op
1
 
 
Povzetek 
 
Na geomagnetnem observatoriju telekomunikacijsko, rač unalniško ali merilno opremo delno ali 
popolnoma unič ujejo udari strel, požari, vandalizmi ali poplave. Tako materialno izgubo se da 
nadomestiti le v daljšem č asovnem obdobju. V tem obdobju pa se zgubijo merilni podatki in se 
zato ne ustvarjajo tudi produktov iz njih. To pa zniža stopnjo uporabnosti observatorija in 
zanesljivosti njegovega delovanja. 
Atmosferske razelektritve so najpogostejši vzrok unič enja opreme geomagnetnih observatorijev. 
V območ ju Srednje in Južne Evrope je zaradi strele prizadet eden od observatorijev na vsake dve 
leti. Zato je dobra zašč ita teh objektov pred prenapetostmi tisto, kar omogoč a njihovo zanesljivo 
obratovanje. 
 
Ključ ne besede: geomagnetni observatorij, udari strel, posledice. 
 
Key words: geomagnetic observatory, lightning’s strokes, consequences. 
 
 
Geomagnetni observatorij 
 
Magnetno polje Zemlje se zaključ uje v vesolju v neposredni bližini planeta, v 
magnetosferi. Nanj deluje medplanetarno magnetno polje, ki ga sonč ni veter raznaša od 
Sonca po celotni heliosferi. Meritve sprememb zemeljskega magnetnega polja zato segajo 
od središč a Zemlje do središč a Sonca in zavzemajo prostor s premerom 1 astronomske 
enote (1 AU = 149,60E6 km). V zadnjih petindvajsetih letih so se geomagnetni 
observatoriji zelo spremenili zaradi razvoja rač unalniških in telekomunikacijskih 
tehnologij ter merilne tehnike (Korte et al., 2009; Matzka et al., 2010). Zmanjšalo se je 
število sodelavcev na observatoriju, moč no pa poveč ala količ ina razpoložljivih merilnih 
podatkov. Te je potrebno še dodatno obdelati in preoblikovati v uporabno obliko, v 
produkte observatorija. 
Pri izbiri primernega mesta za postavitev novega geomagnetnega observatorija na 
ozemlju Republike Slovenije so bila izhodišč a priporoč ila mednarodnih organizacij IAGA 
(International Association of Geomagnetism and Aeronomy) in INTERMAGNET 
(International Real-time Magnetic Observatory Network) (Paliska et al., 2010) ter izkušnje, 
pridobljene pri gradnji in obratovanju geomagnetnega observatorija pod Sinjim vrhom 
(Č op, 2011; Č op & Deželjin, 2012; Č op et al., 2011). Zaradi več je prisotnosti šuma od 
prič akovanega na Gori nad Ajdovšč ino sem dodatno naredil ustrezne meritve od obale 
Jadranskega morja do Sinjega vrha na petih mestih približno enako oddaljenih med seboj 
in na približno enaki zemljepisni dolžini. Pri tem sem odkril geomagnetno najmirnejši 
predel na ozemlju Slovenije ob južni obali njenega morja, ki ga predhodne meritve (Č op & 
Kocen, 2009) in analize GIS (geographic information system) niso pokazale (Paliska et al., 
2010). 
Geomagnetni observatorij PIA (Piran, Slovenia) (v nadaljnjem besedilu: Observatorij) sem 
s sodelavci postavil na izbranem zemljišč u pri vasi Sveti Peter (v nadaljnjem besedilu: Sv. 
Peter) v Obč ini Piran (Č op, 2017). Ta vas je znač ilna stara istrska gruč asta vas na skrajnem 
robu Šavrinskega grič evja (Istra, 1988; Č op, 2003). To flišno grič evje sestavlja Slovensko 
                                                 
1
 Zavod Terrra Viva, Sv. Peter 115, 6333 Seč ovlje 

8 
 
Istro med rekama Rižana in Dragonja in je zaradi prevladujoč ih sivih laporjev tudi del sive 
Istre. Sleme, na katerem je vas Sv. Peter, je med dolinama potoka Drnice na severu in reke 
Dragonje na jugu. Sestavlja jo nekaj že združenih in nekaj loč enih zaselkov. Med njimi je 
tudi zaselek, ki leži na gornji tretjini poboč ja nad reko Dragonjo. Na poboč ju nad zaselkom 
sta znač ilna istrska kala, ki dajeta vodo v izvire v dolini reke Dragonje pod vasjo Krkavč e. 
Vas Krkavč e je na nasprotno ležeč em slemenu. Njen osrednji del s cerkvijo in vaškim 
zvonikom je postavljen na tršo kamnito plast apnenca, ki je vrinjena med ostale plasti 
pešč enjakov. Poleg hidroloških, meteoroloških in seizmoloških lastnost tega območ ja, je 
prav njegova geologija tista, ki je najbolj pomembno vplivala na izbiro lokacije za 
Observatorij in na njegovo zgradbo. Pomemben je namreč prenos potresnih valov po 
posameznih plasteh kamenin in potek podzemnih vod (NIB, 2003). 
   
 
 
 
   
 Slika 1 – Glavni jašek na geomagnetnem observatoriju PIA (Piran, 
Slovenia) po konč ani 1. fazi njegove gradnje v januarju 2015. 
 
   
 
Observatorij PIA (Piran, Slovenia) 
 
Poleg tega, da je področ je Slovenske Istre tudi potresno področ je, je bilo pri postavitvi 
Observatorija potrebno upoštevati poplave površinskih vod in tokove podtalnice. Nač in 
njegove gradnje pa je bil v prvi vrsti pogojen z zašč ito pred atmosferskimi razelektritvami 
in razelektritvami v ionosfero (Č op, 2015). Zato je vkopan v zemljo (Slika 1). Zaradi take 
nestandardne izvedbe je bilo zanj enostavneje pridobiti vsa potrebna soglasja in ustrezno 
mnenje upravne enote za njegovo gradnjo. Tudi njegova gradnja je bila enostavnejša in 
cenejša od klasič ne oblike geomagnetnega observatorija. Meteorološke in klimatološke 
razmere na Observatoriju dovoljujejo absolutne meritve geomagnetnega polja (Č op, 2016) 
na merilnih stebrih brez dodatnih paviljonov in ogrevanja. Dostopen je preko celega leta, 
ima zanesljive telekomunikacijske povezave (Č op & Deželjin, 2013 in zanesljiv vir 
električ ne energije. Je na robu kmetijskih zemljišč in v območ ju Nature 2000 (MOP, 
2007). 
Projektiranje in priprave na gradnjo Observatorija so se zač ele v februarju 2014. Pri tem 
je bilo potrebno uravnotežiti želje, znanje in izkušnje, finanč ne in pravne možnosti ter 

9 
 
politič ne in socialne pogoje. Odloč ujoč i pa so bili pogoji, ki se jih v naprej toč no ne da 
določ iti. So rezultat trenutnega ekonomskega, sociološkega, psihološkega in politič nega 
trenda v okolici. Odvisni so od ljudi, ki neposredno in posredno sodelujejo pri gradnji 
observatorija ali lahko vplivajo na to gradnjo. Observatorij je zač el poizkusno obratovati v 
jeseni 2014 in 1. januarja 2015 je kot testni observatorij (TEST Obervatory) zač el redno 
pošiljati merilne podatke v mednarodno mrežo INTERMAGNET. 
Lastnosti Observatorija so: a) leži na Jadranski tektonski mikroplošč i (Weber et al., 
2010; Cuffaro et al., 2010); b) je neposredno in redno vključ en preko vozlišč a GIN EDI 
(Edinburgh, Scotland) v mednarodno informacijsko mrežo INTERMAGNET za izmenjavo 
merilnih podatkov v skoraj realnem č asu (Technical, 2012); c) še naprej sodeluje pri 
razvoju magnetometrov in razvija svoj merilni instrument za elektromagnetne valove ULF 
(ultra low frequency) (Č op & Henigman, 2018). 
Meritve sprememb lokalnega magnetnega polja na Observatoriju ter osnovni rezultati 
njihove obdelave (bazne vrednosti, geomagnetni indeksi) so uporabni na različ nih 
področ jih znanosti, tehnike in vsakdanjega življenja. 
1) Observatorij ustreza priporoč ilom mednarodnih organizacij in so zato njegove meritve 
uporabne v geofiziki pri prouč evanju geomagnetnega dinama in vpliva sonč nega vetra nanj 
(Č op et al. 2008). Predvsem pa je primeren za spremljanje sprememb geomagnetnega polja 
na svoji lokaciji zaradi posebnosti okolja, v katerem je Observatorij postavljen in v 
katerem živimo. 
2) Nobena dosedanja civilizacija ni bila tako odvisna od stanja geomagnetnega polja kot 
prav sedanja. Med najbolj obč utljive spadajo telekomunikacije (Č op, 2015a; Č op, 2016a) 
in pa radijski satelitski navigacijski sistemi. 
3) Z razvojem satelitske navigacije je magnetna navigacija postala sekundarna oblika (Č op 
et al., 2008a). Današnje opravič ilo za obstoj in nadaljnji razvoj geomagnetnih 
observatorijev je prav v nepopolnosti satelitskih navigacijskih sistemov (Petersen & Hurst, 
2018). Za sekularne spremembe geomagnetnega polja, ki se obič ajno upoštevajo pri 
magnetni navigacije, je prvi uporabni model postavil že Friedrich Gauss v prvi polovici 19. 
stoletja (Glassmeier & Tsurutani, 2014; Mandea et al, 2010). Uporaba sodobnih modelov 
globalnega geomagnetnega polja zahteva ustrezno znanje in preverjanje dobljenih 
rezultatov (Chulliat et al., 2015; Thébault et al., 2015). Je pa magnetna navigacija še vedno 
primarna oblika za varnostne sisteme in pri geoloških vrtanjih (Buchanan et al. 2013). 
4) Biološke raziskave so na nivoju raziskave bioloških magnetnih senzorjev pri bakterijah 
(Blakemore, 1982; Matsunaga et al. 2007). Medicinske raziskave na tem področ ju so šele v 
zač etni fazi (Campbell , 1995; Dezeljin & Cop, 2013). 
5) V okviru Observatorija je bila narejena študija o vplivu cikla sonč nih peg in 
geomagnetnih neviht na našo ekonomijo in družbo (Jere Jakulin & Č op, 2017). 
6) Lega Observatorij na Jadranski tektonski mikroplošč i omogoč a bazič ne raziskave na 
področ ju spremembe energije v geomagnetnem polju ob spremembi napetosti te plošč e 
(Č op, 2017a). 
7) Vliv ciklič nih sprememb geomagnetnega polja je del raziskav za potrebe razumevanja 
sprememb v klimatologiji in hidrologiji (Friis-Christensen, 2018; Č op, 2015b). 
 
 
Zašč ita pred atmosferskimi razelektritvami 
 
Sistem zašč ite pred delovanjem strele po obstoječ ih tehnič nih smernicah mora omejiti  
okvare električ nih, telekomunikacijskih in drugih oskrbovalnih sistemov ter zagotoviti 
nizke napetosti dotika in koraka (TSG-N-003, 2013). Enostavne objekte (Uredba, 2013) po 
teh tehnič nih smernicah ni potrebno zašč ititi pred strelo. Vendar ima geomagnetni 

10 
 
observatorij, č e sodi v to skupino zgradb, svoj lastni energijski vir, od observatorija pa se 
zahteva visoka stopnja zanesljivosti delovanja. Glede na sprejemljiv riziko je za 
geomagnetni observatorij priporoč ljiv sistem zašč ite pred delovanjem strele 
najzahtevnejšega razreda. Da so stroški zašč ite takega objekta pred strelo v razumnih 
mejah,  je napajalni sistem za električ no energijo kot tudi komunikacijski sistem galvansko 
izoliran. Sami električ ni instalaciji, tako izmenič ne nizke napetosti kot tudi enosmerne 
male napetosti, sta zahtevni (TSG-N-002, 2013). Osnovno napajanje je iz javnega 
nizkonapetostnega omrežja s sistemom zašč ite pred strelo z neposrednimi galvanskimi 
povezavami in preskoki ter prenapetostnimi zašč itnimi napravami. 
   
 
 
 
   
 Slika 2 – Magnetogram izmerjen 25. avgusta 2018 na geomagnetnem 
observatoriju PIA (Piran, Slovenia). 
 
   
Triosni magnetometer fluxgate (v nadaljnjem besedilu: variometer) (Flux-gate, 2014) je 
že proizvajalec prilagodil razmeram, ki vladajo v jugozahodnem delu Slovenije, kjer se 
Observatorij nahaja. Na tem področ ju so unič ujoč e atmosferske razelektritve predvsem ob 
izteku poletja, na koncu sušnega obdobja, ko se ozemljitvena upornost ozemljil izredno 
poveč a. V variometru je zato vgrajena galvanska loč itev sekundarne napajalne napetosti in 
prenapetostna zašč ita vseh povezav med njegovo elektroniko in senzorjem. Napajalni 
sistem tega merilnega instrumenta  pa mora biti pred atmosferskimi razelektritvami vseeno 
še dodatno zašč iten. Z vso to zašč ito variometer ni zavarovan pred unič enjem v primeru 
neposrednega udara strele v povezovalne kable za njegovo osnovno napajanje. 
Za prenapetostno zašč ito napajanja Observatorija z električ no energijo je bil izbran 
kombiniran sistem s prenapetostnimi odvodniki, galvansko izolacijo z loč ilnimi 
transformatorji in elektrostatič no zaslombo vseh žič nih vodov z neposredno ozemljitvijo te 
zašč ite (Č op et al. 2013a; Č op et al. 2014). Ta zaslomba se je dosegla z vkopavanjem vseh 
povezovalnih kablov in celotnega merilnega mesta v zemljo. Komunikacijska povezava 
med variometrom in zapisovalcem merilnih podatkov (angl. data-logger) je galvansko 
izolirana z optič nim kablom. Povezava Observatorija z internetom je prav tako galvansko 
loč ena z lokalnim informacijskim omrežjem LAN (local area network) oziroma z 
neposredno povezavo v omrežje mobilne telefonije. 
 
 

11 
 
Poletna nevihta na Observatoriju 25. avgusta 2018 
 
1. julija 2014 je strela udarila neposredno v telefonski kabel pred zaselkom v vasi Sv. 
Peter, ki leži na poboč ju nad reko Dragonje. Kabel je v dolžino preko 30 m popolnoma 
izparel. Od poletja 2014 so prebivalci zaselka pred zač etkom neviht zač eli izključ evati vse 
elektronske naprave, ki so bile neposredno priključ ene na električ no in na telefonsko 
napeljavo. Tudi pred nevihto 25. avgusta 2018 so prebivalci tega zaselka izključ ili 
komunikacijske modeme, vendar po njihovi ponovni vključ itvi niso vsi delovali. Do takrat 
uporabljen nač in zašč ite pred udarom strele je tokrat odpovedal. 
Ob udaru strele 25. avgusta 2018 je bil na Observatoriju unič en senzor za temperaturo v 
senzorju variometra. Variometer je do tega dne deloval nepretrgoma in brez okvare že 
polna štiri leta in v tem č asu ni bila registrirana dnevna sprememba temperature celotnega 
senzorja več ja od 0,5 °C na dan. Dokler bo njegov senzor v dosedanjem jašku, do takrat bo 
magnetometer še nadaljnje normalno deloval. Je pa ta merilni instrument registriral 25. 
avgusta 2018 ob 07:00:49 UTC udar strele z doslej največ jo izmerjeno amplitudo (Slika 2). 
 
 
Poroč ilo o udarih strele izmerjenih s sistemom SCALAR 
 
Sistem SCALAR so zač eli razvijati leta 1997 na Elektroinštitutu Milan Vidmar v 
Ljubljani. Danes ga sestavlja deset senzorjev po Sloveniji in Zahodnem Balkanu in je 
vključ en v evropsko združenje za detekcijo strel EUCLID (European Cooperation for 
Lightnih Detection) (SCALAR, 2018). 
Poroč ilo o strelah 25. avgusta 2018 na območ ju vasi Sv. Peter, ki jih je izmeril sistem 
SCALAR, je izdal EiMV (Poroč ilo, 2018). Iz tega poroč ila sledi, da je na območ ju 
Observatorija trajala poletna nevihta od 06:23:55 do 07:09:15 UTC, oziroma 45 minut in 
20 sekund. V tem č asu se je na tem območ ju sprostilo 146 strel. Od teh strel so bile tri take 
(2,03 %), pri katerih so električ ni tok prevajali pozitivni ioni (14,2 kA; 30,3 kA; 13,4 kA). 
V vseh ostalih primerih so električ ni tok strel sestavljali negativni elektroni. Taka 
negativna strela z najmoč nejšim električ nim tokom -85,1 kA je bila od Observatorija 
oddaljena 4410 m. 
      
      
 Tabela 1 – Zaporedje strel, ki so udarile v bližini Observatorija  
      
    Razdalja 
Številka Datum Č as Amplituda SCALAR Variometer 
 [dd.mm.yyyy] [HH:mm:ss.### UTC] [kA] [m] [m] 
      
1 25.08.2018 07:00:48.864 -20,30 98,46 100,6 
2 25.08.2018 07:00:48.888 -8,50 26,80 152,9 
3 25.08.2018 07:00:49.198 -37,10 54,67 87,8 
4 25.08.2018 07:00:49.241 -12,60 25,17 120,8 
      
      
Ob č asu 07:00 UTC je v neposredni bližino Observatorija udaril snop strel (angl. flash) 
in ne le posamič na strela (angl. stroke) (Tabele 1). Strela z amplitudo  -37,10 kA je udarila 
le nekaj metrov od nezahtevnega objekta, kjer je priključ ek observatorija na 
nizkonapetostno napajanje ter vsa njegova rač unalniška in telekomunikacijska oprema. 
Razdalje udarov strel sem prerač unal na mesto variometra in jih dodal na koncu tabele 
(Tabela 1 - Variometer). V povpreč ju je mesto udara snopa strel 25. avgusta 2018 ob 
07:00:49 UTC oddaljeno od variometra 115,5 m. 
 

12 
 
Zaključ ki 
 
3. septembra 2018 je strela udarila v geomagnetni observatorij GCK (Grocka, Srbia) in 
unič ila vse takrat delujoč e magnetometre ter sistem za zajemanje merilnih podatkov in za 
neprekinjeno napajanje (Mihajlović , 2018). Mesec pred tem je strela že unič ila električ ne 
kable za dovod energije hišicam za meritve na tem observatoriju, kar pa so uspešno 
sanirali. Atmosferske razelektritve torej unič ujejo tudi observatorije na področ jih Srednje 
in Južne Evrope, kjer je sicer letna gostota strel na kvadratni kilometer zemeljske površine 
nizka. 
25. avgusta 2018 je snop strel udaril v neposredno bližino geomagnetnega observatorija 
PIA (Piran, Slovenia). Po tem udaru observatorij še vedno normalno obratuje. Nač in 
njegove prenapetostne zašč ite je primer ustreznega ukrepanja za poveč anje zanesljivosti 
delovanja takega merilnega mesta. 
Z optič no loč itvijo je uspešno rešljiv tudi problem zašč ite v primeru neposrednega udara 
strele v napajalni vod, ki dovaja električ no energijo merilnim instrumentom (Rosolem, 
2017). Taka zašč ita omogoč a nemotene meritve sprememb lokalnega magnetnega polja 
tudi na mestih z zelo visoko letna gostota strel na kvadratni kilometer zemeljske površine. 
Na takih območ jih obič ajne alternativne oblike napajanja z električ no energijo ne pridejo v 
poštev. Alternativni viri zahtevajo obsežno, relativno drago in pogosto malo uč inkovito 
zašč ito pred delovanjem strel. 
 
 
Literatura 
 
Blakemore, P. R. (1982). Magnetotactic bacteria. Annual Reviews of Microbiology, 36, 217–238. 
Buchanan, A. Finn, A. C. Love, J. J. Worthington, E. W. Lawison, F. Maus, S. Okewunmi, S. 
Poedjono. B. (2013). Geomagnetic Referencing – The Real-Time Compass for Directional 
Drilling. Oielfield Review, 25 (3), 32–47. 
Campbell , H. W. (1995). Geomagnetism Applications. U.S. Geological Survey Circular 1109. 
Washington (DC, US): U.S. Geological Survey. 
Chulliat, A. MacMillan, S. Alken, P. Beggan, C. Nair, M. Hamilton, B. Woods, A. Ridley, V. 
Maus, S. Thomson, A. (2015). The US/UK World Magnetic Model for 2015-2020. Technical 
Report. Boulder (US): NOAA National Geophysical Data; Edinburgh (UK): British Geological 
Survey. 
Cuffaro, M. Riguzzi, F. Scrocca, D. Antonioli, F. Carminati, E. Livani, M. Doglioni, C. (2010). On 
the geodynamics of the northern Adriatic plate. Rendiconti Lincei. Scienze Fisiche e Naturali, 
(Suppl 1), S253–S279. 
Č op, R. (2003). Additional exploitation of solar energy in ancient house of Istria. Proceedings : 
ISES Solar World Congress 2003, Solar Energy for a Sustainable Future, June 14-19, Göteborg, 
Sweden. Göteborg: International Solar Energy Society. 
Č op, R. (2011). Gradnja geomagnetnega observatorija pod Sinjim vrhom nad Ajdovšč ino. 
Raziskave s področ ja geodezije in geofizike 2010. Zbornik predavanj. Urednik Miran Kuhar. 
Ljubljana, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 59–64. 
Č op, R. (2015). Razelektritve v ionosferi. Raziskave s področ ja geodezije in geofizike 2014. 
Zbornih del. Uredniški odbor. Ljubljana: Univerza v Ljubljani; Fakulteta za gradbeništvo in 
geodezijo, 7–14. 
Č op, R. (2015a). Zemeljsko magnetno polje in njegov vpliv na telekomunikacije. Kritič na 
infrastruktura in IKT. VITEL Zbornik referatov. 31. delavnica o telekomunikacijah. Brdo pri 
Kranju, 11. In 12. maj 2015. Ljubljana; Slovensko društvo za elektronske komunikacije; 
Elektrotehniška zveza Slovenije, 29–33. 
Č op, R. (2015b). Snowstorm at the geomagnetic observatory. Geoscientific Instrumentation 
Methodes and Data Systems, 4, 155–159. 

13 
 
Č op, R. (2016). Absolutne meritve zemeljskega magnetnega polja. Raziskave s področ ja geodezije 
in geofizike 2015. Zbornih del. Uredniški odbor. Ljubljana: Univerza v Ljubljani; Fakulteta za 
gradbeništvo in geodezijo, 73–84. 
Č op, R. (2016a). Vpliv Sonca na prenos merilnih podatkov v realnem č asu po omrežju mobilne 
telefonije. Impact of the Sun on the transmission of measuring data in real time by a mobile 
telephone network. In Slovenian language. Geodetski vestnik, 2016, 60 (2), 197–211. 
Č op, R. (2017). Geomagnetne nevihte ob koncu cikla sonč nih peg. Raziskave s področ ja geodezije 
in geofizike 2016. Zbornik predavanj. Uredniški odbor. Ljubljana, Fakulteta za gradbeništvo in 
geodezijo, 69–80. 
Č op, R. (2017a). Sprememba gostote energije v zemeljskem magnetnem polju. Elektrotehniški 
vestnik, 84 (4), 148–154. 
Č op, R. Bilc, A. Beguš, S. Fefer, D. Radovan, D. (2008). Magnetne nevihte in njihov vpliv na 
navigacijo. Raziskave s področ ja geodezije in geofizike 2007. Zbornik predavanj. Urednik 
Miran Kuhar. Ljubljana, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 71‒ 80. 
Č op, R. Mihajlović , S. Cander, R. L. (2008a). Magnetic Storms and their Influence on Navigation. 
Pomorstvo, 22 (1), 89–99. 
Č op, R. Kocen, J. (2009). Geomagnetne meritve na geomagnetni referenč ni toč ki na Predmeji. 
Raziskave s področ ja geodezije in geofizike 2008. Zbornik predavanj. Urednik Miran Kuhar. 
Ljubljana, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 69–76.  
Č op, R. Deželjin, D. Mihajlović , J. S. Kosovac, P. (2011). Zač etne meritve variacij geomagnetnega 
polja v Sloveniji. Elektrotehniški vestnik, 78 (3), 96–101. 
Č op, R. Deželjin, D. (2012). Preizkusno obratovanje geomagnetnega observatorija Sinji vrh. 
Raziskave s področ ja geodezije in geofizike 2011. Zbornik predavanj.  Urednik Miran Kuhar. 
Ljubljana, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 57–62.  
Č op, R. Deželjin, D. (2013). Transmission of the measurement data from the Sinji vrh geomagnetic 
observatory. HEJDA, Pavel (editor). Proceedings of the XVth IAGA workshop on geomagnetic 
observatory instruments, data acquisition, and processing, June 4th - 14th, 2012, Real instituto y 
observatorio de la armada San Fernando, Cádiz, Spain : extended abstract volume. San 
Fernando: Ministerio de defensa, 160–164. 
Č op, R. Milev, G. Deželjin, D. (2013a). Vpliv neviht na geomagnetne meritve na Gori nad 
Ajdovšč ino. Raziskave s področ ja geodezije in geofizike 2012. Zbornik predavanj. Urednik 
Miran Kuhar. Ljubljana, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 105‒ 110. 
Č op, R. Milev, G. Deželjin, D. Kosmač , J. (2014). Protection against lightning at a geomagnetic 
observatory. Geoscientific Instrumentation Methodes and Data Systems, 3, 135–141. 
Č op, R. Henigman, F. (2018). Sprejemnik za elektromagnetne valove frekvenc pod 50 Hz. 
Elektrotehniški vestnik, 86, 155–161. 
Dezeljin, D., Cop, R. (2013). IT systems for Alarming of Possible Health Risks Caused by 
Geomagnetic Storms. Global Telemedicine and eHealth Updates: Knowledge Resources, 
Editors Malina Jordanova and Frank Lievens. Luxemburg; International Society for 
Telemedicine & eHealth (ISfTeH), 6, 512–515.  
Flux-gate Magnetometer LEMI-022. (2014). User Manual Rev.1. Quality control: A. Prystai. Lviv 
(Ukraine): KMS Technologies; LEMI Laboratory for Electromagnetic Innovations, 15 April 
2014. 
Friis-Christensen, E. (2018). Global Change, Space Weather, and Climate. Global Change and 
Future Earth: The Geoscience Perspective. Edited by Tom Beer, Jiaping Li and Keith Alverson. 
Special Publications of the International Union of Geodesy and Geophysics. Cambridge (UK): 
Cambridge University, 28–39. 
Glassmeier, K.-H. Tsurutani, B. T. (2014). Carl Friedrich Gauss – General Theory of Terrestrial 
Magnetism – a revised translation of the German text. History of Geo- and Space Sciences, 5, 
11–62. 
Istra. (1988). Ljubljana; Mladinska knjiga, 1988. 
Jere Jakulin, T. Č op, R. (2017). Sunspot Cycles Impacts on Tourism and Quality of Life. 
International Journal for Quality Research, 11 (3), 717–728. 
Korte, M. Mandea, M. Linthe, H.-J. Hemshorn, A.  Kotzé, P. Ricaldi, E. (2009). New geomagnetic 
field observations in the South Atlantic Anomaly region, Annals of Geophysics, 52 (1), 65–81. 

14 
 
Mandea, M. Korte, M. Soloviev, A. Gvishiani, A. (2010). Alexander von Humboldt’s charts of the 
Earth’s magnetic field: an assessment based on modern models. History of Geo- and Space 
Sciences, 2010, 1, 63–76. 
Matsunaga, T. Suzuki, T. Tanaka, M. Arakaki, A. (2007). Molecular analysis of magnetotactic 
bacteria and development of functional bacterial magnetic particles for nano-biotechnology. 
Trends Biotechnology, 25 (4), 182–188. 
Matzka, J. Chulliat, A. Mandea, M. Finlay, C. C. Qamili, E. (2010). Geomagnetic Observations for 
Main Field Studies: From Ground to Space. Space Science Reviews, 155 (1), 29–64. 
Mihajlović , S. (2018). Subject: Obavestenje-Geomagnetska opservatorija Grocka (GCK). From: 
Spomenko Mihajlović <mihas@orion.rs>; To: rudi <rudi@artal.si>; Date: Sep 18, 2018 at 8:07 
AM (22.09.2018) 
MOP. (2007). Natura 2000 in Slovenia. The Treasures of Slovenian Nature. Ministrstvo za okolje 
in prostor. http://www.natura2000.si/en/publications/ (24.7. 2016). 
NIB. (2003). Poroč ilo o sledilnih poskusih ze ugotovitev virov fekalnega onesnaženja izvira Lokva 
v Sv. Petru nad Dragonjo. 2. faza. Nosilec naloge dr. Mihael Brecelj. Ljubljana; Nacionalni 
inštitut za biologijo; Laboratorij za toksilogijo, 2003. 
Paliska, D. Č op, R. Fabjan, D. Drobne, S. (2010). Izbira lokacije za postavitev geomagnetnega 
observatorija v Sloveniji. Geodetski vestnik, 54 (3), 469–480. 
Petersen, T. Hurst, T. (2018). The Scott Base Geomagnetic Observatory. Poster. XVIIIth IAGA 
WorkShop on Geomagnetic Observatory Instruments, Data Acquisition and Processing, 2018. 
Conrad Observatory (Austria): Zentralanstalt für Meteorologie und Geodynamik ‒ ZAMG, 
24‒ 29 June 2018. 
Poroč ilo o atmosferskih razelektritvah št SLO-2018-09-11-9. (2018). Report of atmospheric 
discharges No. SLO-2018-09-11-9. SCALAR. Ljubljana; Elektroinštitut Milan Vidmar EiMV, 
11. september 2018. 
Rosolem, B. J. (2017). Power-Over-Fiber Applications for Telecommunications and for Electric 
Utilities. Optical Fiber and Wireless Communications. Chapter 13. Edited by Rastislav Róka. 
London (UK): IntechOpen. 
SCALAR. (2018). EIMV – Elektroinštitut Milan Vidmar. https://www.scalar.si/sl/; 
https://www.scalar.si/en/. (27.09. 2018) 
Technical Reference Manual. (2012). Version 4.6. Edited by: Benoît St-Louis. Edinburgh (UK): 
INTERMAGNET c/o British Geological Survey. 
Thébault et al. ( 2015). International Geomagnetic Reference Field: the 12th generation. Earth, 
Planets and Space, 67, 79. 
TSG-N-002. (2013). Nizkonapetostne električ ne inštalacije. Tehnič na smernica za graditev. Izdaja 
2. Ljubljana: Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, 2013. 
TSG-N-003. (2013). Zašč ita pred delovanjem strele. Tehnič na smernica za graditev. Izdaja 2. 
Ljubljana: Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. 
Uredba o razvršč anju objektov glede na zahtevnost gradnje. (2013). Uradni list Republike 
Slovenije, 18, 2483–2493. 
Weber, J. Vrabec, M. Pavlovč ič -Prešeren, P. Dixon, T. Jiang, Y. Stopar, B. (2010). GPS-derived 
motion of the Adriatic microplate from Istria Peninsula and Po Plain sites, and geodynamic 
implications. Tectonophysics, 483, 214–222.