291. štev. ČSiJMHa# Posamezna številka 6 vinarjev. lt»DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob »edeljah in pv&znildh — ob 1. uri zjutraj; v ponsdeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaSa: v Ljubljani v topravništvu meseč&J K l-20, z dostavljanjem na dom K 1'50; s pošto celoletno K 20'—, polletno (K 10*—, četrtletno K 6'—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K SO’—. — Naročnina se » pošilja upravništvu. as :« Telefon številka 118. w V Ljubljani, petek dne 18. oktobra 1912. Leto I. NEODVISEN POTTTIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. st Uredništvo ta upravnlStvo: at Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica St 8. Dopisi ae pošiljajo uredništvu. Netrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase •e plačaš petit vrsta 18 v, osmrtnice, poslasia ta »hvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanja po-« pust. “ Za odgovor je priložiti znamko, a ••• Telefon Številka 118. ~teaegig8r" Balkanska vojna. Velik boj — velik cilj. — Odločnost balkanskih držav. — Turško pismo. — Armade. — Vojni načrt. — Nekaj o Sandžaku. — Glasovi avstrijskih poslancev. — „Na ono tužno Kosovo polje". t Velik je boj, ki so ga začele balkanske dr-lave — zapuščene od vseh prijateljev irt pokroviteljev »krščanske« kulture. Velik je ta boj — toda svet in opravičen pred bogom in pred ljudmi. Tega se balkanske države tudi zavedajo. Najboljše to kaže poročilo bolgarskega [uradnega lista »Alir«. ki pravi: Tri krščanske iiržave na Balkanu so danes eno telo. Nesoglasja, nesporazumijenja in sovraštva so izgi-jnila danes. Vlade teh držav, katerim se je pri-idružila tudi Črna gora, si podajajo danes bratske krščanske roke za skupno borbo proti večnemu tlačitelju balkanskih narodov. To je božanstven dogodek. Hosana propagatorjem in ustvariteljem ega soglasja, slava onim, ki so omogočili veliko borbo! Gospod je z nami! Narodi na balkanskem jolotoku, verujte neomaliljivo v Boga! On je ;e z nami. Njegov križ blešči pred našimi voj-ikami in bo zmagal vekovne naše sovrage. Nevstrašeno stopajte naprej z nado na popolno zmago. Tam v Carigradu, v staroslavnein božjem kramu sv. Sofije, ki ie od vekov zarobljen, bo »a mestu nekdanjega bizantinskega carstva Proglašeno carstvo balkansko carstvo balkanske konfederacije!« To je torej cilj velikega boja. Ko se je sklenil italijanski »mir od Uši« — le je mislilo, da bodo balkanske države obupale — toda v svesti si, da ie pravica na njih Strani, so nadaljevale svoj boj in morejo tudi Ssedaj upati na popolno zmago — ako jih Evropa Pusti pri miru — da bodo same obračunale s Turkom. Upamo, da se lo zgodi — in v bližnjih dneh bo sedanji svet priča najpravičnejšega boja, ki se je kdaj bil v Evropi. Balkan Ima okroglo 16 milijonov prebiralcev, od teh je le par miljonov evropskih Turkov — po narodnosti Balkan ne more biti turški — ampak slovanski. Za slovanski in krščanski Balkan se bi|e boj in se bo bil, dokler zmagovalci ne stopijo na tla nekdanjega Bizanca, ki je bil prvi vir vzhodne krščanske in slovanske kulture. KAJ JE PISALA VISOKA PORTA SVOJIM POSLANIKOM? Turčija je poklicala svoje poslanike v Carigrad s sledečim pismom: Ker srbsko-bolgarska nota glede vllaietov evropske Turčije ni vredna odgovora, smo ravno sedaj pozvali naše poslanike v Belgradu in v Sofiji — da prekinejo vse zveze z ondotnimi oblastmi in da se vrnejo V Carigrad. Mislimo, da se bode naše prizadevanje za rešitev miru upoštevalo, dočim so male balkanske države grešile s tem, da so odbile posredovanje Evrope, ne da bi se bile ozirale na življenske interese Evrope. Ta nota ie prav turška in kaže, kako gledajo Turki na balkanske države. Obenem s tem pismom je vojni svet sklenil, naj se balkanske države pozovejo, da se tekom 24 ur opravičijo. — Seveda se balkanske države ne bodo opravičile in si bodo poiskale odgovora, ki ga po mnenju Turčije niso vredne. ♦ ARMADE IN VOJNI NAČRT. Armade kažejo sedaj po mobilizaciji sledeče število mož in topov: Bolgarska armada šteje po mobilizaciji 450.000 mož in ima 1270 topov. Srbska armada šteje 350.000 mož in ima nad 1000 topov. Črnogorska armada šteje 54.000 mož s J04 topovi in 140 mitraljezami. Grška armada šteje 20U.000 mož in 170 topov. Bojni načrt pa je sledeči: Črnagora: 1. divizija južno ob skaderskeni jezeru, 2 divizija okoli Rjelopolja, 3. divizija pri Berani dela zvezo preko Gusinja z južno armado. 4. divizija prodira pri Tuzi. ..Srbija: Glavna armada obstoječa iz 4 divizij ježi ob Nišu do Lcskovca. ob progi Naš-Vranja-Skoplje. Predstraže so na prehodu pri Ristovcu. Ena divizija stoji višje pri Raški, druga pa v trikotniku pri Duhnici (levo krilo.) Glavna smer je proti Skoplju. Desno krilo prodira proti Prištini in varuje celo črto ob progi do Mitroviče. Armada generala Zivkoviča vda-ri v Novi pazar čez Nova Varaš in se združi s črnogorskimi četami. Bolgarija: ima tri armade- prva se zbira v dolini 'ob Marie! pri Plovdivu (smer Drino-polje), general Ivanov, druga armada je desno krilo ob Kustendilu (smer Kumanovo od tam na Skoplje. (General Kutničev). Tretja armada ie v Kazanlikii kot levo krilo. (General Dimitrijev.) Turčija: Vzhodna armada pod vodstvom Abdullali-paše pri Drinopolju. Desno krilo varuje prehode proti Drinopolj,i in Carigradu pri Klrklllfiu. Drugi del leži 2S0 km od glavne ob Strumf. (Zapoveduje Ali paša.) Ta armada va-ruje vpad Bolgarov od Dubn7ce-Džumbale in iz Vardarske doline. Vsa vzhodna armada šteje 30 divizij. Za desnim krilom stoje pri Seresu čete Vasif-paše. Ob Skoplju se zbirajo turški oddelki proti Srbiji (Sekki paša). V severni Albaniji zapoveduje Hadži-Tevfik-paša. (Njegove čete so doživele toliko porazov od Črnogorcev.) Pri Monastiru na jugu stoji Risa-paša s par divizijami. Tako so razpostavljene čete. Prvi napadi gredo od črnogorske strani, potem pride srbska armada generala Živkoviča od Nove Varoši — tretja glavna srbska sila pride od Vranje čez Kačanik proti Skoplju — tu stopi kot levo krilo v boj bolgarska armada od Ku-stendita proti Kumanoveniu. * KAKŠEN JE SANDŽAK - NOVI PAZAR? Sandžak je ozka skalnata dežela, ki se v obliki zagozde zajeda med Srbijo in Črno goro Sandžak meji na zapadu na Bosno in jo veže š LISTEK. M. ZEV AKO :> V senci jezuita. (Dalje.) »Poslušaj me!« je dejala nato s počasnim, resnim in grgrajočim glasom, ki je bil značilen zanjo v urah hudega razburjenja. »Moj sin si... Res je, da nisi rojen iz moje krvi; nisem te nosila pod srcem... Toda vseeno si moj sin... Tvoj oče te je zapustil... bil je revež in siromak.,. mati pa ti je umrla tri dni po tvojem rojstvu... Pobrala sem te, vzgojila te in te vzljubila iskreno... še mnogo bolj fcakor Manfreda. Kaj pravim? Manfred je zame samo tujec, ki sem ga vzgojila iz sočutja... toda ti. Lantnč. ti si moj sin... da .., moj sin...« Ponavljala je to besedo in jo povdarjala, kakor da je hoče vklesati na vekomaj v mladeničevo dušo. »Zavedam se vsega, kar ste storili zame,« je odgovoril Lantnč. »In hvaležnost, ki jo bom čutil do vas za vse to, bo končana šele z mojim življenjem« »Hvaležnost!« je zamrmrala ona bridko. Molk, poln zadrege, se je storil med njima. »O vašem predlogu pa,« je povzel Lantnč nazadnje, »bom še razmišljal...« Hotel je dodati: »mati«, in se je sam začudil odporu, ki ga je vzbudila v njegovi notranjosti ta beseda.., »Premišljati hočeš!« je vzkliknila ona. »Poslušaj! Jaz sem ciganska hči! Mlada sem še, kjlub svojim sivim lasem... A kakor mlada, videla sem od blizu marsikaj, česar starci niso videli. Naučila sem se čitati v človeških Staro Srbijo, preko katere vodi pot dalje na vzhod. Sandžak Ima širine okrog 50 km, dolžine pa okrog 70 km. Sandžak ni rodovitna dežela, večinoma je skalovje, pokrito z grmovjem — po dolinah je slabo obdelano polje. Sandžak ima 200.000 prebivalcev, med temi je 115.000 kristjanov in ‘15.000 mohamedancev. Med prebivalstvom vlada hudo sovraštvo —■ kajti kristjani so brez pravic — mohamedani pa delajo, kar hočejo. Ako kristjan sreča Turka, mora stopiti s konja, ako Turek stori kristjanu krivico, se kristjan nima kje pritožiti, kajti pred sodiščem ima vedno 'i urek — prav. Sploh vladajo »turške razmere.« — Let^i 1878 je zahtevala Avstrija, da se ji mora priznati upliv tudi na Sandžak, Ker bi sicer od tam pretila vedno nevarnost za novo okupirani deželi. V 25. članku berlinske pogodbe se ie Avstriji dovolilo, da zasede Sandžak. dokler ne nastane v Bosni l;i Hercegovini popoln mir. Od te dobe ie imela Avstrija v Sandžaku do 5000 vojakov, ki so imeli namen obvarovati mir v deželi in čuvati kristjane pred Turki. Po aneksiji pa se je Avstrija dne 26. februarja 1909. leta odrekla vseh svojih pravic do Sandžaka. ker ji ni bilo več potreba varovati — tujo deželo. Med tem časom se je večkrat čulo tudi o avstrijski železnici, ki se je nameravala skozi Sandžak in Novi Pazar, ker bi ta železnica imela direktno zvezo na Solun. Vesti o tej železnici so večkrat vznemirile javnost — ker so se v njej kazali — avstrijski nameni. Toda nazadnje je vlada sama prišla do prepričanja, da se pod sedanjimi pogoji železnica ne izplača. — I aka ie torej dežela, zaradi katere je evropski mir v -- nevarnosti. Turki so imeli v Sandžaku vedno svoje posadke - sedaj imajo iam okoli 10.000 mož. Toda turške čete se hitro umikajo, ker se sicer lahko zgodi, da jih Srbi in Črnogorci odrežejo od glavne turške armade in jih ujamejo. Po prebivalstvu in po leei pripada Sandžak Srbiji. V avstrijski politiki je doslej veljalo An-drassyjevo- načelo, ki je odgovoril Srbom, ko so za Sandžak ponujali druge kompenzacije: »Kompenzacija ali ne kompenzacija — Sandžaka ne dobite!« V zadnjih dneh so se čuli glasovi, da naj se Sandžak prepusti Srbiji pod gotovimi pogoji. Tako bi izginila iz balkanskega vprašanja zagozda, ki je bila vzrok nepotrebnim konfliktom. Za.Srbijo je Sandžak velikanskega pomena, ker ima Srbija preko njega naravnost zvezo s CinoRoro In s Staro Srbijo. Zato se Srbi Sandžaka tudi v sedanji vojni ne bodo mogli ogniti. Ako ga dobe. ne bo Avstrija imela nikake škode, pač pa dobiček, ker bo njena obrt in trgovina imela preko njega odprto pot na jug. S tem bi ie ustvaril stalen mir in boljše razmerje med Avstrijo in Balkanom. Za nas velja v tem oziru to, kar je rekel dr. Kramar v svojem delegaciiskem govoru in kar je v Trstu povdarja! dr. Rybaf, ko je rekel: »Če se torej ne smemo obračati na jug, se : obračamo na sever in pravimo: če ie Avstrija v resnici krščanska država, če je naš cesar apostolski kraii, potem Se sveta dolžnost naše monarhije, da ne podpira Turkov, temveč krščanske Balkance*« S Sandžakom je rešeno eno najtežjih vprašanj na Balkanu. # . Na Kosovem polju je padla slovanska sila, ki je vladala na Balkanu — na Kosovem polju se začenja odločilni boj. Nad Balkanom doni bojna pesem: Od črnogorske strani se ponavlja vznesena narodna himna: »Onamo«. Tam, tam za onimi brdi pravijo, da jo razrušen dvor mojega carja — tam pravijo — je bil nekdaj junaški zbor. Tja, tja — da vidim Prizren — ki je mo| — tja hočem iti domov — Starina draga me tja zove, orožen moram enkrat priti tja. Tja, tja za ona brda, kjer se modrega neba skriva obok, na srpska polja — na bojna poljaj — tja bratje vodi nas pot. Tam. tam za onimi brdi — pravijo da lež| Milošev grob, Tam bom mir dobil svoji duši, kc Srbin ne bode več rob...« In tej pesmi odgovarja od severa ona tu na himna: »Što čutiš, Srbine tužni? Slava tfl zove na ono tužno Kosovo polje! Od vzhodne strani pa prihajajo bolgarski junaki s svojo preprosto narodno pesmijo: Šumi Marica okrvavljerta, plač uaovica kruto l&njena. Marš. marš, Carigrad je naš... Velik je boj — velik cilj. Velika ie sila —< velika ie vera — velika bo zmaga! * Črnogorsko-turška vojna. Cetinje, 13. oktobra 1912. Iz narodnih brzojavk: (Od našega cetinjskega poročevalca.) Klešna, 12. oktobra 1912, ob 12. uri 7 miit ponoči: Včeraj se je neposredno pred nočjo za-* čela borba med našimi ogledniki in turškim/ prednimi oddelki pod širočkimi vrhovi na mestu Čaf-Bobotič. Na pomoč so prišli tudi zaditi oddelki, tako da se je na črnogorskem levenr krilu razvila Ijuta borba. Na turški strani st' bili v boju 3 bataljoni. Naše čete so po hudei* naporu potolkle neprijatelja in mu zadale težki izgube. Po izpovedi nekega vjetnika Imajo Tur* ki 300 mrtvih in ranjenih. Turki so se umakniK kilometer daleč od svojih prejšnjih pozicij. Na črnogorski strani je okoli 100 mrtvih in ranjen nih. V tej bitki je sodelovala turška artiljerift spredaj za hrbtom naše vojske pa dva s topovi oborožena turška munitoija, ki ploveta po (Ska< drskein) jezeru. Na desnem krilu (barske divi zije) je na drugi strani Bojane porušena kul* Luanca. Turška posadka je pobegnila, vsled če* sar so naše čete prekoračile Bojano in zdrii* žene z vstaši Malisori pregnale sovražnik* Ostale pozicije našega centra so ostale ist« in se vrše priprave za nadaljno postopanje. II. Bjelo Polje, 12. oktobra 1912, ob 12. uri 8 min. ponoči: Brigadir general Vukotič je obhodil mest« samo. Ono je precej lepo. Ima precej lepih hi§ Mesto je tudi dosti veliko. Pravijo, da im* 6000—7U00 duš in faktično ni manjše kot je bil« staro mesto. V Pogorici se vrši v pravoslavni cerkvi molitev za zdravje črnogorskega kralja; njegove rodbine in za napredek njegove vok ske. Zavzetje Bjelega Polja. V četrtek ob 4. uri popoldne so Črnogorci osvojili Bjelo Polje. Zavzetje se je izvršilo ntf srcih; proučevala sem in primerjala; jaz vem, kaj je življenje. Življenje je urejeno za nas tako, da moramo biti siromaki, dokler hodimo po svetu, in da je naše gorje podlaga blagru srečnih ljudi... Ali se tvoja duša ne upira temu? ... Le poglej sam r;ase! Vse imaš: moč, lepoto, drznost, pogum in bistro glavo... In vendar — kaj si pri tem? Nič nisiT Kaj moreš postati? Nič!... Ali ne'čutiš ogorčenja nad tem.->... Jaz, sinko moi, sem si oeledaln ljudi od blizu, in povem ti: kdor se ne upira je strahopetec... Česa se bojiš?... Jaz se ne bojim ničesar... Videla sem grmade, sikajoče s skrlatinn jeziki v sivo nebo... in nisem trepetala. Videla §em ogenj, kako je palil kožo njih, ki sem je ljubila... in nisem trepetala; rekla sem si. da bo nekega dne tudi moje meso plen plamena, in da pride tudi meni treno-tek, ko bo z občudovanjem in osuplostjo gledala mojo smrt množica, zbravša se, da vidi pogin ciganke v smrtonosnem žaru... Ne bojim se smrti... In ti se ie ne boiiš, Lantnč. Vem to. Pretehtala sem tvoje srce, in vem kaj je vredno... Kaj se torej godi v tebi? Zakaj ne pozdravljaš mojih besed s tistim navdušenjem, ki sem se ga nadejala?« Kaj se je godilo v niem? Lantnč sam bi bi! v veliki zadregi, če bi ga bil kdo silil povedati. Reči se da samo. da je bila narava mladega moza fina in rahločutna iti da so ji nasprotovala groba sredstva, ki mu jih je predlagala ciganka. Ta razgovor je ostal brez nadaljevanja. Lantnč se je izmuznil, obljubivši redite-Ijici šen enkrat, da hoče premišljati o njenih besedah. I.i res je premišljal o njih; dolgo se je posvetoval o njih z Manfredom, in nazadnje sta sklenila obadva soglasno, da ne postaneta rokovnjača. Vseeno pa je rastel vpliv mladeničev v kraliestvu latovščine. Odkod je prihajal ta vpliv? Netila ga je mikavnost njiju postolovne mladosti, iepa vedrost in veselost njunega smeha, krepka prostodušnost njunih oči in njiju hrabrost, ali bolje rečeno, niiju vratolomna predrznost. Latovščina in ciganija sta poznali le eno oboževanje: češčenje hiabrosti. Hraber pa ni bil nihče tako kakor Manfred in Lantne. Slučaji, ko sta pokazala to svojo hrabrost, so bil: brez števila. Nekega dne :e imela biti obešena neka vla-čuga_ zaradi nevemkakšnega pregreška. Manfred in Latitnč sta s pomočjo par smelih tovarišev naskočila eksporto, ki je vodila nesrečnico pod vešala. I ° dejanje je bilo nekaj nezaslišanega. Napad ie bil tako silen in nenadejan, da se je ljudska množica, zbravša se. da vidi slovesno prireditev, razbežala na vse strani; preplašeni eksortni vojaki pa so mislili, da se je uprlo ljudstvo, so začeli razganjati gledalce, in ko so se vrnili k vozjčku. na katerem so imeli privezano obsojenko je bil izginil Neko noč je straža pobrala in odvedla dva uboga zlodla in širokoustneža z ogromnimi peresi na baretu in neizmernimi luknjami v plašču: ime jima je bilo Fanfar in Kokarder. Manfred in Lantnč sta srečala patruljo, ki je tirala uboga rokovnjača. Naskočila sta jo na mestu in se borila tako dobro, da sta FanfSr in Kokarder nekaj minut nato bila svobodna. Na stotine takšnih činov so pripovedovali o mladeničih, ki sta jih izvršila zdaj posamezno zdaj obadva skupaj. In ta junaštva so silno vplivala na domk šljijo rokovnjačev, med katerimi sta živel* Manfred in Lantnč. Očitati se jima je dalo samo nekaj; resni ca je, da nekaj težkega! Nikdar se nista hotela udeležiti ponočni pohodov za denarnicami mirnih ljudi. Toda, vpoštevaje. da nihče ni popolen n« svetu, so se rokovnjači nazadnje spoprijaznil s to čudno posebnostjo njunega značaja. Njih občudovanje je bilo globoko in stra stno... Kakor pa so ju ljubili, vendar so imeli ene« ga izmed njiju dveh najrajši; bil je to Manfred Stvar je bila ta, da so se izražale razlik« njunih značajev tem očitneje, čim bolj st? odraščala prijatelja -- ali brata — Manfred in Lantnč. Lantne je bil mirnejši, premiselnejši in hladnejši: Manfred — razburljivejši, pretepač iti prepirljivec, velik ljubitelj vinske čaše is: vnet zasledovalec babjih kril. Lantnč je ime> tisti posebni obraz ljudi, ki jih teži neslutenc nesreča; ni se dalo reči. da je žalostne nravi toda vedno bolj se je povdatjala v njem ne« kakšna nepokojna tesnost, .kakor da čuti zlo^ ki se plazi okrog njega ... in kakor da se mu natihem sanja o strašni katastrofi, bližajoči s« mu od dne do dne. Manired se je zdel brezskrben; daleč se je razlegal njegov smeh irt njegova pesem. Toda bil je razburtjiv do skrajnosti in nenavadno občutljiv; njegova čuvstvtf so se gibala vedno ob skrajnih mejah. Rabič* ki ga je poznal dodobra, je govoril o njem? »Umrl bo od kake srčne rane, toda s smehljajem na obrazu.« Ta sodba slavnega učenjaka daje najboljši pojem o Manfredovem temperamentu. in nam ga slika mnego živeje, nego je mogoče sliki, ki smo jo podali o njem. (Dalje.) Sledeči nacm: rreu paucem njeiega rurja »u bile zavzete pozicije okoJo Obrova, ki leži na drugi strani reke Lima. Redovna turška vojska le pobegnila v Sjenico. V noči od 27. do 28. septembra (po starem koledarju) so prišli k generalu Vukotiču sin Mehmed-Askova, bivši črnogorski poslanik (ali kraljevi gardist) in dva Srba s pismom, v katerem prosijo bjelo-poljski prvaki, da bi se na mesto ne streljalo, nego se hočejo udati. Pt ošili so. da se označi, kjer bi jili Vukotič hotel sprejeti. Vukotič se je odloči! za selo Kruševo in poslal tja spremstvo, ki naj bi bjelopoljsko dcšlo poslaništvo čuvalo. Toda na črnogorsko spremstvo se je pričelo Iz Bjelega Polja streljati s puškami in z Obrov-ca s topom. Bjelopoljci niso došli na sestanek. Ker se je streljanje nadaljevalo, je poslal Vukotič doljno-morački, kolašinjski bataljon in del drobnjačkega, da prebredejo Lim in osvoje Obrovo. Vojaki so gazili vodo do vrata. Ob-rovo so vzeli z naskokom ob 3. url popoldne. Pri naskoku na Bjelo Polje sta bila 2 mrtva in 10 ranjenih. Represalije in plenjenje v mestu je preprečeno. Črnogorci so uvedli vse oblasti, pošto in telegraf. Turške izgube so velike. Z bojnega polja. BTove čmegetiih« zmaj;*-. — Be-rane padli*. — v žrn«« gorskih rokiife. BERANE ZAVZETE V NASKOKU. — OGROMEN VOJNI PLEN. Cetinje, 16. septembra. Po strašnem boju je general Savo Vukotič zavzel sedaj tudi Be-rane. Vsled ponesrečenih naskokov zadnje dni je prevzel poveljstvo nad armado, ki je oblegala Berane, Vukotič sam. V noči od 15. na 16. je general Vukotič odredil vse potrebno za generalni zadnji naskok na mesto. Na vse zgodaj zjutraj ie ohrabril svoje junake, ki so se takoj z vso silo vrgli na Turčlnc, ki so se že cel teden junaško branili v trdnjavi. Bitka je trajala od Stlrlh zjutraj do desetih opoldne. Črnogorski junaki so neprestano naskokovali mesto, ne meneč se za smrtonosne kroglje, ki so frčale močno «a njih. Turki so se divje branili, a bilo je zastonj. Silnemu navalu niso bili kos. Ob desetih dopoldne so Črnogorci dobro utrjeno trdnjavo z naskokom zavzeli. Plen je bil ogromen. V trdnjavi so zajeli 14 brzostelnih topov, 700 turških vojakov, več tisoč pušk In velikansko zalogo živil in munlclje. Črnogorci so pri naskoku zgubili komaj 10 mrtvih in 31 ranjenih, dočim Imajo Turki ogromne izgube. Omeniti je treba, da je v odločilnem trenotku priskočilo na pomoč Črnogorcem tudi 1600 Albancev, ki so napadli mesto za hrbtom, vsled česar je bila obramba trdnjave brezuspešna. Kruševac, 16. oktobra. (Uradno.) Iz kraljevskega glavnega vojnega tabora se uradno poroča: Armada generala Savo Vukotlča je danes v naskoku zavzela Berane. Turška posadka '*e je ndala in naši vojaki so dobili v roke velikanski plen. Med narodom Je silno navdušenje. iV cerkvi svetega Jurija v Gjurgjevl Stubevl Je bila po zmagi slavnostna maša. PADEC BIORA. Cetinje, 16. oktobra. Brigadir Vukotič poroča o kolosalnlh uspehih svoje armade. Sedaj se mu je posrečilo zavzeti tudi višino Dolnjega Blora. Turki so se udali. Gosta megla otežkuje napredovanje naših junakov proti Gornjemu Bloru, vsled česar se vojaki le počasi pomikajo. V bitki pod Širočkimi višinami je poginil na turški strani poveljnik Sahredln beg. NAPREDOVANJE JUŽNE ARMADE PROTI SKADRU. Cetinje, 16. oktobra. Vojska generala Mitra Martinoviča napreduje jako hitro proti Skadru. Prve črnogorske čete so že zavzele utrdbo Mu-rlč in dospele pod Taraboš. Črnogorska artllje-rlja je že pripravila vse potrebno za naskok jaraboša. TARABOŠ PADEL. Bar. 16. oktobra. Po zavzetju utrdbe Mu-rič, ki leži tik pred močno utrjeno gorsko trd- Dva dni v planinah. (Vesela zgodba.) J 1 Nisem se še kmalu česa tako veselil, ka,- Kor letošnjih počitnic. Pomislite ljudje božji, zakaj bi se jih tudi ne? Moja imenitna služba mi prinaša toliko, da sem rešen vseh tistih morečih skrbi, ki so krive, da je marsikateri za-flconski oče vedno slabe volje. Torej mi ni treba «za telesne potrebe prav nič skrbeti, tembolj pa za duševne, za razvedrilo. Od umetnih ljudi Jsem bil slišal, da postane človek y planinah čisto drug, da se takorekoč prerodi, čeprav le §amo za malo časa. No, in jaz sem se hotel tudi malo preroditi; «aj vsi vemo, kako prijetno je, če človek lahko jpozabi, če več ne, vsaj za en dan, to dolino solz, 5v ktero smo bili pahnjeni iz rajskih višav. Odločil sem se bil, da jo mahnem v Kamniške planine. Neki dober prijatelj mi je napravil izboren načrt; vojskovodja bi ga gotovo pohvalil kot dobrega stratega, jaz pa sem mu Ba to samo roko stisnil in — Niso mačkine solze povzpeti se na Kamniško sedlo, od tod io urezati na Brano, za tem Skočiti doli v Okrešelj, takoj nato se kopati v Rinki, potem premeriti kot kača se vijočo Logarjevo dolino, pa zopet sfrčatl na Pastorkov Vrh in od tod se spuščati dalje proti Železni kaplji, kjer čaka na planinske bolhe kulturna iiaprava-železnica, ki te popelje v nekdanji Celovec. (Korošci poznajo le še »štot Klogenfurt«) In iz tega preslavnega mesta se pride, če po-fcnaš dobro slovensko zemljo, prav lahko zopet tv belo Ljubljano in domov. Korajžno sem vpričo prijatelja odobril Smeli načrt. Na tihem me je pa vendarle precej mavu iaraoos se je general martinovič pripravil na obupni naskok na Tar boš, ki brani dohod do Skadra od južne strani. Črnogorci so že par krat poskusili zavzeti to močno trdnjavo, toda Turki so jih vedno odbili nazaj. Tu so Črnogorci v vsej dosedanji vojni imeli tudi največ mrtvecev in ranjencev. Govori se o več sto mrtvih. A general Martinovič ni obupal. Po zavzetju utrdbe Murič, ki je zahtevala precej žrtev je bil tudi padec Taraboša samo še vprašanje par ur. General Martinovič je pričel danes z bližnjih hribov z vso silo obstreljevati mesto. Vnel se je strašen boj med turško in črnogorsko artiljerijo. Črnogorske kroglje so imenitno zadevale, a tudi turška je malokatera zgrešila svoj cilj. Bitka je trajala več ur. Grmenje topov se je slišalo daleč naokolu. Ko je turška artl-Ijerija utihnila, ie general Martinovič izdal ukaz, naj prične pehota odločilni naskok. Pod okriljem svojih topov je črnogorska infanterija divje olanila na goro, kjer se je vnelo nepopisno klanje, ki je zonet trajalo par ur Konečno se le turška posadka udala. nad Tarabošem pa je mo gočno zaplapolala črnogorska zastava. Cetinje, 16. okt. General Martinovič se pojavi jutri pred Skadrom. BOJ ZA SKADER. Cetinje, 16. oktobra. V soboto se bo že pričel boj za Skader. General Martinovič je že dospel skoro pod obzidje mesta, princ Danilo pa tudi ni več daleč od mesta. Črnogorci bodo naskočili mesto naenkrat od treh strani. Mesto je v obupnem položaju in ni Izključeno, da pade črnogorskim junakom takoj pri prvem naskoku v roke. * Včerajšnji dan je pretrgal zadnjo nit, na kateri so visele nade onih optimistov, ki so še vedno računali, da bo mogoče preprečiti splošno vojno na Balkanu. Čisto razumljivo. Vojna na balkanu je velesilam silno neljuba, kajti enkrat za vedno bo izginil sedaj s površja oni sramotni »status quo« na Balkanu, ki je zahteval tisoče in tisoče jugoslovanskih žrtev vsako leto. Sedaj pride krvavo maščevanje. Poprej od velevlasti tako prezirane jugoslovanske države so danes tesno združene, skupno se bosta bojevala proti Turčlnu Srbin in Bolgar, ki sta bila še lansko leto smrtna sovražnika. Plemenit bo boj za pravice jugoslovanskih tlačanov, katerega bodo vodile jugoslovanske države proti sovražniku vsake kulture in napredka, Turčinu. Vsa Evropa je danes nemirna, kakor pred sto leti, ko Je slavni Napoleon korakal s svojo veliko armado na Rusko. Poražen^ evropska diplomacija se je skrila v kote in velesile gledajo v trenutku, ko se bo pričel veliki vojni ples na Balkanu, nezaupno ena na drugo. Ni izključeno, da bodo z ozirom na nevarni evropski položaj stopile vse pod orožje. Ze v prihodnjih urah se bo pričel tresti mogočni Balkan, rešiti bo treba z orožjem v roki svetovno vprašanje: Ali kultura, ali barbarizem, ali Jugoslovani ali mongolski Turčlni. Jugoslovani gledamo lahko s ponosom na velike armade naših bratov na Balkanu, ki bodo šle neustrašeno v bo5_ proti veliko močnejšemu Turčinu. da maščujejo potoke krvi, ko se že par stoletij pretakajo po Balkanu. Kdo se more v 20. stoletju še navduševati za barbarski status nuo na Balkanu. Ml gotovo ne in lahko smo veseli, da stoje na strani Srbov In Bolgarov danes simpatije vsega kulturnega sveta. Le naši zagrizeni sovražniki Nemci, ki so najbolj nemirni, žele z vsega srca srečo barbarskim Turčlnom. Nemci dobro vedo, da bodo na Balkanu napredovali le toliko časa, dokler bo gospodaril Turčin. čim pa pridejo na površje zdravi Jugoslovani, bo njih načrt »Drang nach dem Balkan« padel v vodo. Bolnik ob Bosporu, kakor je nazval ruski car Nikolaj I. evropsko Turčijo zbira sedaj svoje zadnje moči in ; ile, da se postavi nasproti zdravi balkanski zvezi, k? hoče izvršiti ono veliko delo, katero bi mogle izvršiti velesile, ki so baje nositeljlce evropske kulture. Upajmo, da bo jugoslovansko orožje srečno, upajmo da bo nad Carigradom po dolgih stoletjih zopet zaplapolala mogočna slovanska trobojnica. skrbelo, kako ga bom izvedel, zakaj o planinah sem vedel toliko, kakor Belokranjec o nas, črnih Kranjcih, t. j. nič. A prijatelj, bog mu daj dobro, me je kmalu potolažil. Z vehementno silo policaja, ki si hoče pridobiti občudovanje občinstva, me je tiral do blagajnika S. P. D., kteremu sem težko odrajtal šest svetlih cesarskih kronic in ki me je nato sprejel z veselim posmehom za člana slavnega društva za vzgojevanje navdušenih planincev. Glavno bi bilo storjeno, a treba je še marsikaj, tako je rekel moj dobri prijatelj in romala sva k Korenčanu po nahrbtnik, k Samcu pa po palco, h Čadežu po klobup, k »Združenim čevljarjem« po čevlje, Mejač nama je posodil obleko, nogavice sva dobila pri Magdiču, ki nama je vsilil še par dobrih srajc in s tem sem bil rešen večnega romanja in preskrbljen za lično zunanjost prikupljivih turistov. V vsaki trgovini sem seveda naročil, da mi pošljejo moje stvari na dom. Ko sva tako opravila vse potrebne posle in se zadovoljna sprehajala po ljubljanski »promenadi«, dajal mi je prijatelj še zadnja navodila, ki so potrebna, če hočem z vspehom hoditi po hribih. Sam, je rekel, da se ne more vdeležiti te »bagatelne« ture, kajti klub »Dren«, čigar član je, napravi mal izlet po severni steni na Triglav in njega ne sme manjkati. Ločila sva se, želeč drug drugemu srečno pot in veselo svidenje. Ko sem prišel domov, sem ves navdušen pripovedoval, da grem v hribe, kjer se človek prerodi, govoril sem o planinskih krasotah, kratkomalo: delal sem se takega, kot bi bil navdušen turist že 10 let in bi poznal vse eventu-alnosti, ki so mogoče v življenju »visokega turista«. JNUVA KKVOPKULUJA V 51AK1 SKBIJI. Belgrad, 16. oktobra. Z včerajšnjim dnem se je pričelo krvoprelitje ina preganjanje Srbov v Skoplju in v Prištini. Danes se je klanje ponovilo. Kakor se poroča iz Kumanova, so Turki ubili 10 Srbov in jih razmesarili. PROTI SKOPLJU. Belgrad. 16. oktobra. Ker je turški poslanik na srbskem dvoru že odšel v Carigrad z vsem poslaniškim osobjem, se je že pričelo vojno stanje, četudi vojna ni še Izbruhnila Vendar je pa vojna proklamacija že natisnjena in obrobljena s srbsko trobojnico. Sestavljena v narodnem in pesniškem duhu. Srbska ^armada je razdeljena na 6 delov. V tri glavne, dve pomožni armadi in eno kavalerijsko armado. Vrhovni poveljnik je general Putnlk. Ostali poveljniki so bivši vojni minister general Stefanovič, dalje general Jankovič, general Zivkovič, princ Aleksander in princ Arzen. Kako bo prodirala srbska armada je še javna tajnost, vendar je iz strate-gične situacije razvidno, da bo del srbske armade udrl v Sandžak in se združil z armado črnogorskega generala Vukotiča. Drugi del srbske armade bo skupno z Bolgari prodiral na Skoplje in takoi po zavzetju Skoplja odšel proti jugozahodu. Okupacija Kosovega polja ne bo preveč težka, toda gotovo je, da bo okupacija Kosovega polja imela velik moralen upliv na srbsko armado. »Samo, da bi enkrat lahko pil vodo studeniško (V Studenic!), pa če potem takoj umrem«, pravijo Srbi. Na prvi večji odpor bodo Srbi naleteli pri Skoplju. Tu se bo vršila prva večja bitka. Skoplje je ključ Stare Srbije in tudi mnogo drugih vprašanj, vprašanje slo-bode In neodvisnosti, vprašanje neodvisnosti od vzhoda in zahoda zapadnega dela Balkana. Belgrad, 16. oktobra. Srbska južna armada je že prekoračila mejo. Včeraj je pri Prepolcu južno od Kuršumlije turška predstraža napadla Srbe. Nastal je takoj hud boj, ki je trajal par ur. Srbi so pognali Turke v beg. Turki so zgubili 200, Srbi 30 mož. SRBSKA ARMADA NA BOLGARSKEM. Belgrad, 16. oktobra. Česar bi še pred enim mesecem nihče ne pričakoval, to se je zgodilo te dni. Srbija in Bolgarska, ki sta si bila od vojne 1. 1885 smrtna sovražnika sta danes v bratskem objemu. Na sofijskem kolodvoru bolgarske žene, starčki in vojaki poljubljajo srbske vojake, obmetavajo jih s cvetjem, prinašajo jim darila in sploh vse, po čemur požele. Po Sofiji se razlegata srbska in bolgarska himna. Gorje onemu Bolgaru, ki bi danes Srba ne nazval bratom. Več tisoč srbskih vojakov je dospelo te dni v Sofijo, nakar so se takoj odpeljali proti Kjusteri dilu, da ojačijo tamošnjo bolgarsko armado, ki ima namen prodirati proti Skoplju. Strah je in groza je prešinila pred 28 leti sofijsko prebivalstvo, ko je došla vest, da so prekoračili bolgarsko mejo in odkorakali proti Sofiji. Takrat vojni minister bolgarski Nikiforov ki je bil star 30 let, je med tem. ko je sofijsko prebivalstvo zbežalo v Plovdiv, hitro z vso energijo organiziral primitivno vojsko, kateri s« ie potem posrečilo pri Slivnici in Pirotu Srbe popolnoma premagati. Od tega časa so si bili Srbi in Bolgari smrtni sovražniki. In danes. Danes je general Nikiforov zopet vojni minister in imel je prijetno čast, da je vpričo tisočev in tisočev sofijskega ljudstva pozdravil na sofijskem kolodvoru srbske vojake, ki se bodo ob strani Bolgarov vojskovali za pravico in slo-bodo tlačenih macedonskih Jugoslovanov. Mogoče, da se je tudi general Nikiforov sam pri tej priliki spomnil žalostnega dogodka 1. 1885., ko sta se klala Srbin in Bolgar. — Ko je prišel v torek zvečer v Sofiji dolgi srbski vlak, poln vojakov s karakterističnimi kapami, so Sofijanci obkolili vlak in srbske junake viharno aklami-rali. V imenu kralja Ferdinanda je Srbe pozdravil general Morkov, v imenu bolgarske armade vojni minister Nikisorov. Navdušenje kar ni hotelo ponehati. Okolu polnoči je vlak krenil na jug, drugi jim bodo pa še sledili. DNEVNI PREGLEdT” «Dan« ima pred svojim uredništvom v Frančiškanski ulici izpostavljen nov, izvrsten Seveda ni bil namen tega mojega prekipevajočega navdušenja ta, da bi se mi kdo pridružil. Kajti, na tihem bodi povedano, bil sem že zgovorjen z dvema gospicama, Bibijano in Simono, ki bi jako rade šle v planine in kterima sem se kot kavalir z veseljem ponudil za vodnika, dasiravno tedaj še nisem vedel ne kam ne kod. Kakor pa sem že preje povedal, mi je napravil načrt dober prijatelj in sedaj mi je bilo le še sporočiti Bijani in Simoni in stvar je bila v redu. Pa da se vrnem. Doma so me vsi moji z napeto pozornostjo poslušali; mama mi je obljubila napolniti nahrbtnik s stvarmi, ki jih ne more pogrešati želodec. In ko sem ji našteval kaj in koliko bo vsega treba, mi kar pretrga besedo Fric, moj svak, ki je doslej le poslušal in kategorično izjavi, da gre z menoj. Ni še dobro izgovoril, že se oglasi njegova žena, moja sestra, da sam ne bo hodil okrog in da gre tudi ona, češ kjer je mož, tam je žena. Vrag je vaju dal, sem si mislil in ju skušal pregovoriti, strašeč ju s težavami in ^nevarnostmi, ki jih nudijo planine. Zastonj! »Šla bova«, — sta odgovorila soglasno. Se ena rešilna bilka se mi je pokazala. Rekel sem: »Kdor hoče iti na hribe, mora biti član Slov. plan. društva, ker sicer ga preveč stane prenočnina«. »Koga«, se oglasi svak Fric, ali ne plačuje moja žena, tvoja sestra, že štiri leta za me članarino? Vidiš, tu je znak, ki potrjuje, da sem član«. ; Videč, da nič ne opravim, sem se udal v voljo božjo in še privoščil sem svaku Fricu, kakor tudi sestri, njegovi ženi, tisto prerojenje, ki doleti človeka v hribih, zakaj v šestletnem zakonskem jarmu sta se oba z združenimi močmi precej nalezla lastnosti, ki se med brati imenuje sitnost. zemljevid Balkana, ki kaže \ ojni položaj še natančneje kakor prej. K uboju v Krascah se nam poroča. Kakor ste že poročali so prišli v gostilno k Bergantu v Krascah (po domače »pri Frfravu«) štirje fantje, med njimi ludi Pavle Grošelj s Krtine, ki so šli kopat pesek in so se mimogrede ustavili. V gostilni so pili štiije fantje, med njimi znani Kokalj. Fantje v gostilni so že prej govorili, da bo pretep. Ko sc prišli peskarji, je rekla gostilničarka: »Oh sedaj bo pa pretep«. Res, predno je gostilničarka prinesla pijače, so že planili vkup in ie že Kokalj udaril Grošlja po glavi, da je kmalu na to umrl. Grošelj je zapustil mater in brata (ne sestro, kakor se ie pomotoma poročalo). Brata so zdaj vzeli k vojakom, tako da je ubosa mati ostala popolnoma sama. Proti kapltnu. ki ni hotel iti mrliču naproti, je nastala med ljudstvom velika nevolja. tako: da so rekli: »ako ne pride, ga bomo pa sami pokopali.« — Kakor se sliši, je Kokalj v zaporu postal zelo pobožen in prav pridno moli. Klerikalci ga zagovarjajo, češ da se mu ie ponesrečilo in da je bil priden fant. Menda zato, ker je ubil Sokola. Kakor vse kaže je bil pretep pripravljen in uboj namenjen. To je sad naše »izobraževalne vzgoje«. Radi nevarne grožnje aretiran. V sredo je bil v Kamniku aretiran 21 lemi mizarski pomočnik Florijan Kladnik, ki je v prepiru svojemu očetu zagrozil s požigom. Surovega sina so izročili okrajnemu sodišču v Kamniku v na-daljno oskrbo. Zlobno poškodovanje Zadnje dni so neznani zlobni ponočnjaki v Mekinah poškodovali lastniku zdravilišča. Hermanu, tamošnji most. Vrgli so ograjo v vodo in tudi iz tal iztrgali več desk in jih pometali v vodo. Na kegljišču so ponočnjaki vlomili v zaboj. kjer. so bili spravljeni keglji ir. jih odnesli 12. Konečno so še posestniku Ivanu Kvasu podrli leseno stranišče poleg hiše. Res naravnost neverjetna zlobnost. Bitka s steklenico. Čc se mlada kri kdaj stepe med seboj, ni nič posebno čudnega. Saj vemo, da v mladih glavah kal rada hitro zavre. Ampak če se začno starine med seboj lasati, je pa to že nekaj bolj nenavadnega. Martin Škraba, posestnik iz Iške vasi, ga je imel oni dan v onegavi gostilni že nekaj v glavi iti se je prepiral v šali s sosedom Novakom zaradi neke puške. Pravzaprav sta se oba možakarja samo šalila. Ta šala pa ni bila všeč posestniku Antonu Zupcu, tudi iz Iške vasi. Presedalo mn je tako prazno govoričenje, zakaj mož naj govori z možem moško ne pa čenčarije kakor kaka stara baba. Torej: Antonu Zupcu ni bilo nikakor povolji pogovarjanje med svojima sosedoma. Zato je rekel Martinu Škrabi, naj bo vendar že tiho in naj ne govori bedarij. Te besede pa so bile povod prepira med Škrabo iit Zupcem, med katerim je poslednji zbil prvemu klobuk z glave in ga parkiat ne prav nalahko položil na tla. To pa je Škrabo razjezilo, dvignil je posodo za užigalice iri jo treščil nasprotniku v glavo. Vendar to se .mu še ni zdelo dovoli. Menil le. da zasluži Župec za svoje »na tla: polaganje« večjo kazen. Zato Je zgrabil pivno steklenico, zasalutiral je z njo po zraku in »pobožal« z njo Zupca po glavi. Udarec je bil tako močan, da se ie orožje ob Antona Zupca; glavi razbilo in da je temu začela teči kri. S tem se je bitka končala. Ni se še tačas končala, šele včeraj je bil njen konec, ko je sodišče Mar-tinetu Škrabi odkritosrčno povedalo, da je sramota zanj, da se na stara leta pretepa po oštarijah. Na ta moralni nauk mu je prislonilo še 48 ur, da ga bo v zaporu temeljito preštudiral. Narodno-obrambna razstava v Mariboru se otvori v prostorih tamošnje Čitalnice v Narodnem domu v soboto 19. t. m. od 3. uri popoldne ter bo občinstvu na ogled do vštetega’ pondeljka 21. t. m. Naj nikdo ne zamudi si ogledati to zanimivo razstavo, ki nas pouči o našem kulturnem, gospodarskem in narodnem položaju in nas opozori na vsenemške in laške aspiracije. Vstopnina je samo 20 vin. Poroka. Poročil se ]e dne 14. t. m. v Petrovčah g. dr. Fr. Kovča, c kr. sodnik v Ilirski Bistrici, z gdčno. Fani Jarmošek iz Celja. Mnogo sreče! Neprostovoljno sem bil postavljen za načelnika petim turistom, če sebe vštejem, ki niso pravzaprav ničesar vedeli o planinah. Določil sem odhod na 26. avgust z dopoldanskim kamniškim vlakom. Pisal sem Simoni, da naj o tern obvesti svojo prijateljico in da naj bodo gotovo določen dan v Ljubljani kjer se dobimo ob 10. v hotelu Lloyd. II. Zadnji dan pred odhodom sem preskrbel svaku nahrbtnik in napolnil oba, svojega sta In — samokres. Iz Trsta je odšel v Nabrežino. kjer si je vzel življenje. Tržaška policija je na podlagi gotovih dokumentov, ki jih ie pri njemu dobila, konstatirala. da je vstre-Ijeni mlad mož Čeh in da je iz Prage. Zato |e praško policijo o samomoru tudi obvestila. iTam pa niso mogli nič gotovega poizvedeti O tej osebi. — šele predvčerajšnjem se je pra-žko policijsko ravnateljstvo brzojavno obvestilo, da popis morile? gospe Koblitzove popolnoma odgovarja popisu samomorilca. — (Zanimivo je, da se je to zgodilo isti dan, ko l|e imela mati morilčeva svoj pogreb. S tem je itorej padel zastor nad to grozno tragedijo. Smrt mladega dekleta pred zrcalom. Ko Je 16Ietna hči tovarnarja Edvarda Wagnerja z Gorenjega Jiretina pri Duhovu na Češkem JStala v torek zjutraj pred zrcalom in si uravnavala frizuro, je nenadoma padla brez zavesti na tla in je kmalu nato izdihnila. Mladega in lepega dekleta je zadela srčna kap. Nesmiselna stava. Po vzorcu mnogoštevilnih drugih stav se je sklenila v neki gostilni v Občini Mlada Roka pri Libercu na Češkem naslednja nesmiselna stava: Kdo največ izpije. Stavo je dobil delavec J. Vraštil, ki je izpil leset litrov piva. V vsaki liter se je primešalo sa 30 v ruma. Svoje pivsko junaštvo pa je plačal Vraštil s svojim življenjem. Ko je prišel iz gostilne na prosto, se je zvrnil na tla in zju-ftraj so ga našli mrtvega. Personal avstrijskih državnih železnic. Koncem leta 1911. je bilo pii državnih železnicah uslužbenih 545 državnih uradnikov, 125 »ržftvnih slug. dalje 102.902 uslužbencev dr- žavnih železnic; med poslednjimi je bilo 15.279 uradnikov, 551 uradnic, 21.517 pod-uradnikov, 65.339 slug in 216 neuvrščenih službencev. Železniškemu ministru in njegovim pomožnim uradom je bilo prideljenih 1352 uslužbencev. ravnateljstvom državnih železnic pa 8791. Razun tega je bilo pri državnih železnicah zaposlenih 120.000 delavcev, med temi 22.000 nestalnih in 11.000 pomožnih delavcev. Izdajalski napadi poljskih listov na brate Slovane. (Pismo iz Lvova.) Živo se še danes spominjam na oni večer, ko je slavni Lenart v Unionu beračil podpise, da je zamogel ustanoviti »Kljub ljubiteljev poljskega naroda«. 2e takrat sem se čudil bistroumnosti tega gospodiča, da je tako lahko našel zaveznikov, kateri so izborni učitelji izdajalstva nad Slovani. Jaz kot tak sem že takrat vedel, zakaj gre klerikalcem, ker sem oo daljšem občevanju ž njimi, Poljake prav dobro poznal. Ko je v preteklem '°.tu izbruhla italijansko-turška vojna, se klerikalci niso sramovali stati na strani Turčije, katera že toliko časa tiranizuje naše brate — Slovane na Balkanu. Iz tega samega vzroka se toraj niso ustrašili nasprotovat: svojemu svetemu očetu, ki je biagoslavijal italijanske čete, pred odhodom na polje vojne. Refren tega perfidnega postopanja zamortmo opazovati danes pri pobožnih Poljakih. (Mogoče se je sklenilo to solidarno postopanje pri posetu kranjskih klerikalnih gospodov v Galiciji.). Danes, ko se borijo naši bratje za svoje pravice ter gredo neustrašeno v boj — na sveto vojno, oteti svoje brate, iz jarma brezveicev — Turkov, se ne sramujejo pobožni Poljaki — na najpodlejši način napadati prvoboriteljev in vodjo, rešiteljev jugoslovanskega naroda. Bilo bi preveč, navajati nepopisne izbruhe raznih listov posebno pa »Novega Wieka«, kateri je sam prenapolnjen vnebokričečih sumničenj. Vprašajmo se, kako opravičujejo Poljaki ta svoj postopek? Takoj nam odgovarja zahrbtni Poljak: Zato ker nas preganjajo Rusi v kraljestvu! ter nam ne dajo naših pravic!« A tudi v tem slučaju mi Je lahko odgovoriti! Poznam predobro razmere v carstvu poljskem v Rusiji in z mirno vestjo lahko trdim, da — ako bi se mi Slovenci (izjemši klerikalcev) posluževali takih sredstev kakor Poljaki v carstvu, že davno bi bili vsi pod ključem, v rokah državnih pravdnikov, radi veleizdaje. Saj ima vendar naša policija izborne pomočnike, denunciiante. Ne morem se dovolj načuditi, da ne uvidijo Poljaki, kake go-rostastne krivice se gode v Nemčiji, kjer se boje zatirani Poljaki moliti Boga v svojem maternem jeziku, sicer bi se jih imelo za izdajalce. Temu nasproti bojkotirajo Poljaki v Avstriji slovansko vzajemnost (sokolski izlet v Pragi itd.) ter kujejo z našimi največjimi vragovi — Nemci, skupne načfte v svrho zatiranja ostalih Slovanov. Ali niso to najboljši prijatelji Nemcev. Res je, da Rusija mobilizira! Toda zakaj? Ona hoče podpirati na ta način svoje zatirane brate ter jih ščititi pred nasilji s katerekoli strani, in zagotoviti prosto gibanje pri izvršitvi prevzvišenega cilja — osvoboditve! Radi svobode toraj, kopičijo Poljaki svoje podle napade. — za katero kriče Poljaki v Nemčiji in Jo imajo v Rusiji. Čudim se. da še ne vidim hoditi tega naroda iz simpatije do Turkov v turbanu. Pripomniti še moram, da ti časopisi, popolnoma dobesedno prepisujejo z nemških nacionalnih listov in s tem priznavajo svojo solidarnost z Nemci! Tako se kaže poljsko slovanstvo. Ob drugi priliki pa zopet kaj drugega. Kinematograi »Ideal«. Danes v petek Specialni večer. 1. Wales. (Potovalna slika.) 2. Čarobne škarje. (Komični trik.) 3. Zlati grob. (Amerikanska drama iz življenja zlatosledov.) 4. Zigotto in tajinstvena graščina. (Velekomič-no.) 5. Kraljica cvetk. (Koloriran naraven posnetek.) 6. Markiza in plesalka. (Kolorirana krasna ljubavna igra iz časa Ludovika XV.). Samo zvečer. 7. Pifke se oženi s sufragetko. (Komična učinkovitost.) — Jutri v soboto »Mož brez vesti«. (Nordiskfilm Co.). Ljubljana. — Ljubljanski občinski svet je imel včeraj popoludne ob 6. uri v magistratni dvorani izredno sejo. Župan dr. Tavčar otvori sejo in imenuje za verifikatorja obč. svet. Pavška in Štruklja. Svojo odsotnost so opravičili občinski svetovalci Kos, Lilleg in Kristan. Župan se spominja umrlega občinskega svetovalca, vpo-kojenega okrajnega glavarja v pokoju Štefana Lapajneta, in pravi, da je izrekel v imenu občinskega sveta njegovi rodbini sožalje. V znak spoštovanja ranjkega vstanejo obč. svet. s sedežev. Nato naznani župan, da je prišlo pismo od »K. k. Geselschaft der Musikfreunde« iz Dunaja. Družba obhaja lOOletnico svojega obstoja in vabi obč. svet. če se hočejo udeležiti nje slavlja. Nato prestopi župan k odobrenju zapisnika zanje seje, ki se odobrita. Potem preide k tretji točki dnevnega reda: k poročiloma stavbnega odseka. Prečita se dopis stavbnega podjetja »Alpenlandische Baugeselschaft« glede spremembe pri izvršitvi obsežnih zidov ob bregovih regulirane Ljubljanice. Stvar se prepusti stavbenemu odseku ki bo imel v soboto o tem sejo. Preide se k prošnji Franca Martinca za razdelitev parcel št. 23/1. 23/22 in 25/13 kat. obč. Karlovško predmestje »Na prulah« na stavbišča. Prošnji se ugodi. Na vrsto pride 4. točka dnevnega reda: Poročila finančnega odseka in sicer 1. o računskem sklepu mestnega zaklada za leto 1911., 2. o računskem sklepu mestnega ubožnega zaklada za leto 1911.; 3. o računskem sklepu naklada meščanske imo-vine za leto 1911.; 4. o računskem sklepu splošnega ustanovnega zakiada za leto 1911.; 5. o prošnji pripravljalnega odbora za splošno razstavo obrtnih vajenških del za podporo. K besedi se priglasi Ivan Kregar, ki pravi, da bo Slovenska Ljudska Stranka glasovala proti št. 1. 2, 3, 4, ker je mestno gospodarstvo le površno in malo pregledno in se ne more o njem vstvariti jasne sodbe. Sedanji mestni upravi se mora izreči nezaupanje. Nato Kregar zopet sede na stol. Vse točke finančnega odseka se sprejmejo in kar se tiče 5. točke se dovoli pripravljalnemu odboru za splošno razstavo obrtnih vajenških del podpota 400 K. Nato je župan zaključil javno sejo, ki se je končala po polu 7. Sledila je nato tajna seja. — Javno predavanje »Akademije«. Danes ob 8. uri zvečer predava v veliki dvorani »Mestnega doma« gospod prof. dr Fran Ilešič. Tema: Iz zgodovine verstva južnih Slovanov. Vstop prost. Predavanje se bo tikalo zlast* ozemlja, kjer se na grozo Evrope začel vojni ples (Črna Gora, Makedonija. Stara Srbija itd.) bo pa važno tudi radi slovensko-pravaškega sestanka, ki se bo vršil v soboto in v nedeljo v Ljubljani. — Slovensko gledališče. Sinoči smo videli na našem odru novo sivar: »Štev. 17«. Inten-danca je hotela letos obogatiti naš repertoir z novimi deli iz raznih literatur. Tako je izbrala tudi Skauronkovo: Štev 17. Dejanje se vrši na rusko-poljski meji in kaže razmere — med revščino in bogatim svetom. Dejanje je priprosto: Gospa Kalinova ima trgovino in gostilno, ima tudi sina in hčer. Hči je zaročena z okrožnim tajnikom, sin pa je zaljubljen v Marijo, ki je dekla pri hiši Marija pa je hči znanega tatu Pruknova, ki je že lepo število mesecev presedel na »štev. 17«. Naravno je, da ponosna trgovka s tako ljubeznijo svojega sina ni zadovoljna in se postavi tudi z vso silo proti temu, da bi sc sin z njo zaročil. Da bi bilo vsemu konec, naznan' trgovka oblasti Pruknova kot tatu in oblast ga hoče izgnati. Hči mora iti z njim. Toda trgovka Kalinova je v zvezi s tihotapci — židje sp jo dobili v roke — in Pruknov to ve. Stražniki zaslede tihotapce in bilo bi vse zgubljeno, ko bi se Pruknov sam ne žrtvoval — v zadnjem trenotku se izda sam za tihotapca in gre zopet na štev. 17., kamor bi morala iti Kalinova. Seveda se Kalinova omehča in dovoli v zakon. Torej nič posebnega. Kraj jc nam tuj, razmere tuje, v igri ni živahnosti — nam se je zdela stvar srednje vrste in tudi občinstvo je ostalo hladno. Igralci so storili svojo dolžnost in so se potrudili, da bi vlili v besede življenja. Toda kaj posebnega se ni dalo doseči. Videli smo te vrste lepše stvari. Gledališče it bilo do polovice prazno. Občinstvo ie s ploskanjem izražalo svojo zadovoljnost godbi Slov. Filharmonije, ki je med pavzami pod vodstvom kap. Teplega zabavala občinstvo. Obljuba, da sc bo poslej izgovarjal »1« — se ni držala — zato se je znova pokazalo, da v ccloti reforme — niso v krasoto našega jezika. Tu in tam se je izgovarjalo »popolnoma« napačno. — Javna ljudska knjižnica gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj ie nastanjena na Vožarskem potu št. 4 in je odprta odslej po trikrat na teden in sicer v sredah in petkih od polu 7. do polu 9. zvečer ter ob nedeljah od 10.—12. dopoldne. Knjižnica ima nad 1100 slovenskih in okoli 600 drugojezičnih vezanih knjig. Na razpolago so vse najnovejše slovenske belctrističr.e kniige. V knjižnico ima-pristop vsakdo, zato vabimo občinstvo, da pridno sega po knjigah te knjižnice, da se razvedri in zabava v nastopajočih dolgih jesenskih in zimskih večerih. — Radi prepovedanega povratka aretiran. V sredo ponoči Je pred magistratom službujoči stražnik aretiral Marijo Babnik iz Medvod, kateri je prepovedan povratek v mesto, Ker se pa Babnik menda na noben način noče sprijazniti s to mislijo, sc bc morala nekaj časa pokoriti v zaporu. — »Domovina« ima danes v petek ob 6. uri zvečer v mestni posvetovalnici svoj redni občni zbor, na katerega vabimo vse prijatelje in dobrotnike društva. — Društvo inženirjev v Ljubljani javlja svojini cenjenim članom, da napravi 26. in 27. t. m. oficielni poset Mrvatskemu društvu inži-nira i arhitekta u Zagrebu. Ker živita obe stroko vni društvi že nad dve leti v najožjih kole-gialnih in literarnih stikih, je želeti, da bi se tudi posamezni člani obeh društev pobližje iz-poznali med seboj. Radi tega se člani Društva inženirjev v Ljubljani najtoplejše vabijo, da se tega poseta v čim naičastnejšem številu udeležijo. Poset je neodložljiv. Odhod iz Ljubljane v Zagreb 26. t. m. zjutraj ob 7.30. Povratek iz Zagreba 27 t. m. ob 10.22 zvečer. Čas prijave do 21. t. m. Odbor. Slovensko trgovsko društvo »Merkur« naznanja gg. članom, da je pripravljeno letošnjo zimsko sezono prirediti tečaj za tesnopis in strojepis, ako se oglasi zadostno število udeležencev. Vsi, ki se za to zanimajo naj blagovolijo svojo udeležbo prijaviti društvu najkasneje do pondeljka 21. t. m. Tečaj za laščino se prične v torek 22. t. m. ob 9. uri zvečer v društvenih prostorih. Pristop Je še mogoč. Vozniki v Ljubljani se opozarjajo, da je vožnja iz Frančiškanske ulice na Dunajsko cesto prepovedana ter da se kaznuje z globo ali zaporom. Ker nekateri tega še vedno ne vedo, iih na to prepoved spominjamo, da ne bo potem izgovorov, ko bo prepozno. Anton Foerster ml. Chicaški listi poročajo, da je naš rojak, pianist Anion Foerster, sin našega skladatelja v Ljubljani, nevarno obolel. Foester v mestu Chicagu velepriljubljen klavirski učitelj in ravnatelj na Musiča! College. Baje mora opustiti vse svoje koncerturo in učiteljsko delovanje za dalje časa, ker ga je napadla huda živčna oslabelost. Ameriški slovenski listi pišejo o tem umetniku zelo simpatično. • -T . Trst. Proti teniu protestiramo. Magistrat tržaški poživlja potom lepakov vse one, ki so rojeni 1891, 1892 in 1893 leta, da se zglase radi nabora tekom meseca novembra. Lepaki so tiskani samo v italijanskem jeziku. Kdor ne razume italijanski, mora prosjačiti naokrog, da se mu razjasni, kaj pravzaprav vse to pomeni. In lahko se vsled nacionalizma tržaškega magistrata marsikateremu Slovencu pripeti, da mora plačati kazen, ker se ni priglasil. Priglasil se pa zato ni, ker ni razumel, kaj je pisanega na lepakih. Poživljamo magistrat, da izda lepake tudi v slovenskem jeziku. Nas Slovencev je v Trstu okoli 70.000 in je pravi škandal, da se nas s strani magistrata tako zapostavlja. Če magistrat našemu pozivu ne ugodi, potem bomo najodločneje nastopili proti kazni, ki bi eventu-elno zadela Slovenca, ker se ni priglasil. Vtin z lepaki v slovenskem jeziku! Na magistratu se ne sme uganjati politike v škodo nam Slovencem. Ruski kružok v Trstu otvori tudi letos tečaje za slovanske ježke. Poučevala se bo ruščina; češčina, hrvaščina m siovenščina. Tečaji se začno takoj, kakci hitre se priglasi vsaj deset članov za vsak jezik. Kdor želi obiskovati katerega teh tečajev, naj se oglasi na vpi-sovalni poli, ki je na razrolagc pri vratarici »Narodnega doma« in pri slugi »Slovanske čitalnice«. Ker je znanje slovanskih jezikov za nas Slovane velikega pomena, se pričakuje velike udeležbe, zlasti še zato. ker je šolnina zelo nizka. »Edinost« dela reklamo Italijansko-nacio-nalističnim listom. Vsak dan vidimo v »Edinosti« polno »Piccolov«. Ni je vrste v tem slovenskem narodnem listu, ki ne bi bila za »Pic-colo« nikakega pomena. Kadar »Edinost« piše proti »Piccolu«, ga imenuje s pravim imenom »II Piccolo«. To je za »Piccolo« seveda velika agitacija. »11 Piccolo« pa je bolj pameten; on »Edinost« nikdar ne imenuje drugače kakor, »un giornale sloveno«. »Edinost« pa bi »Piccolo« hotela prisiliti, da bi je zval po imenu, ker bi bila to zanjo agitacija. »Piccolo« tega ne stori: zadovoljen pa je, da ima tako pridnega agitatorčka v lističu »Edinost«. Razun »Piccolu« dela »Edinost« reklamo »Slovencu«, ker je nazadnjaški list »Edinosti« enak. Kdaj pa je »Edinost« imenovala »Dan«? tako dolgo, dokler se ga ni bala. Dants pa pravi, neki ljubljanski list piše..., kakor bi bili ljudje tako neumni, da bi ne znali kdo je ta ljubljanski list. »Dan« je .»Edinost« vedno imenoval, kakor se to tudi spodobi. »Edinost« tega ni Storila. Oua si misli, to bi bila za »Dan« prevelika reklama. »Dan« se pa ne sme tazširiti, ker preganja temo. kar »Edinosti« ni všeč. »Edinost« je proti naprednim slovenskim časopisom, da je za nazadnjaške slovenske, kakor nam Slovencem smrtno sovražne italijanske časopise, najboljša. najzvestejša agitatorka. Ali je to narodno delo? Zvišanje delniške glavnice živnostenske banke. Tržaška podružnica Živnostenske banke nam poroča, da je na občnem zboru leta 1912. na podlagi spremenjenih pravil sklenjeno povišanje delniške glavnice od 80 na 100 miljo-nov kron prejelo oblastveno pritrdilo. Živno-stenska banka poslužila se bode tega dovoljenja pričetkom prihodnjega leta. kakor hitro bodo namreč razmere dopuščale. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. VOJNO STANJE NA BALKANU. Dunaj, 17. oktobra. Ker je Turčija pretrgala diplomatske zveze z Bolgarsko in Srbijo, vlada sedaj na Balkanu pravo vojno stanje. Jutri dopoldne bo turška vlada sporočila balkanskim zveznim poslanikom v Carigradu, da nikakor ne more ugoditi njih zahtevam in jim konečno izvršila potne lisre. Dunaj, 17. oktobra. Semkaj je došla vest, da je turški ministrski predsednik srbskemu, bolgarskemu in grškemu poslaniku že izročil potne listine. Poslaniki odpotujejo v svojo domovino jutri zjutraj. GRŠKA ŽE V VOJNI. London, 17. oktobra. »Reuter Bureau« po-roča, da je Grška že pričela vojno s Turčijo. Grške čete so prekoračile tesalsko mejo in udrle v Epir. TURKI ZOPET UDRLI V SRBIJO. Belgrad, 17. oktobra. Vest, da turške čete zopet udrle v Srbijo in sicer prt Prepolcu, se potrjujejo. Včeraj se je ves dan vršil boj med srbskimi in turškimi vejaki. V akcijo je stopila tudi srbska artiljerija. Turki so se morali z velikimi izgubami umakniti nazaj. BOLGARSKI ZUNANJI MINISTER ODIDE V, PETROGRAD. Petrograd. 17. oktobra. Bolgarski zunanji minister odide v Petrograd, kitr bo imel važne konference z ruskim zunanjim ministrom. VOJNA NAPOVED. Sofija, 17. oktobra. Ker je Turčija sedaj že zamudila čas za odgovor na noto balkanskih držav, so zvezne balkanske države sklenile, da ne podajo nobenega ultimata. Bolgarska napove vojno v soboto. Črnogorsko-turška vojna. (Uradni brzojavi): Kruševac, 15. okt. ob 8. uri 20 min. dop.3 Včeraj se je izvršila prodaja Šipčanika na sledeči način: Komandant in veliko število častnikov je došlo na Ržanlčki most, kjer jih je čakal prestolonaslednik s štabom in 3 do 4 bataljoni. Razoroženi vjeti bataljoni so se približali s komandantom-polkovnikom in oficirji. Črnogorska godba je svirala turško himno. Prestolonaslednik častita komandantu in oficirjem, ki se otožno približajo, na junaški brambi. Komandant preda sabljo, ki mu jo prestolonasl. vrne. Prestolonaslednik se je nato razgovarjal z vje-timi častniki in skrbel za turške vojake. ii. i Podgorica, 15. oktobra 9. uri 50 min. dop.: Včeraj opoldne se je izvršila predaja TusI, ki je bila najpreje javljena prestolonasledhiku, ki je bil s štabom na Ržaničkem mostu. Našlo se je mnogo bojnega materijala: 9 topov, 8 mitraljez, 7000 mavzerc, 800 šatorov in mnogo konj, provijanta, municije, za kar se je napravil zapisnik. Ključi so predani našim vojnim oblastem. Zajetnike so povedli sinoči v Podgorico. Vsa Podgorica je bila na nogah, da jih vidi: preko 5000 vjetih Turkov je korakalo po določenih ulicah. Podgorica slavnostno razsvetljena v znak radosti vsled zmage. Med vjetniki je 62 oficirjev z jednim polkovnikom, komandantom Tuši. Nocoj okoli ene ponoči se je predal tudi Hum s precejšnjo posadko, ki so jo odvedli v Podgorico. In tako je pot do Skadra s te strani brez turških trdnjav. Radost nepopisna. * Radi skrajno slabe telefonske zveze z Dutmiem. so izostala naša nočna telefonska poročila. ______________________ Odgovorni urednik RadivoJ Korene. 1.»«* in »UpiteHske tiskarnf« Posebna specialiteta likerja se dobi v vseh boljših lokalih ter tam, kjer so razvidni dotični plakati, ali pa direktno pri Šebenik pri Ljubljani. Širite, kupujte in naročajte „Dan“! Prijavljajte nove naročnike! Paul Šimenc preje Jakob Šimenc umetni in trgovski vrtnar Gradišče št. 12. Priporoča svojo veliko zalogo svežih vencev in šopkov, kakor tudi vse vrste rastlin za dekoracije v sobah, salonih in na grobeh. Zunanja naročila se sprejemajo točno in najceneje. Tvrdka JULIJ MEINL, uvoz kave priredi v svoji podružnici Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 7 18. in 19. okt. kuhanje kave ter vljudno vabi k obisku. — Zjutraj od 9. ure naprej dajale se bodo poskušnje • * • * • brezplačno vsakomur (otroci izvzeti). . • , • . Tvrdka Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernova ulica štev. 9 priporoča svojo bogato zalogo izgotovljenih oblek za gospode in gospe, dečke in deklice. :< Ivan Jax in sin, Ljubljana Dunajska cesta štev. 17 priporoča tvojo bogato zalogo Vč&jjieS šivalnih strojev in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt • * * • • !, k ’ U''i . \ » Pisalni stroji Adler. - Vozna kolesa. Ceniki zastonj in franko. zsz Družba sv. Cirila in Metoda poživlja in prosi cenjene somišljenike, da se poslužujejo edino-le Oril-Metodovih vžigalic, kajti edino od teh ima družba podporo. Vsaka druga znamka se naj odločno . * * . * zavrne! * . * . * . Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Pri nakupu „pra-vega Francka" izvolite paziti na to-le varovalno znamko. Tovarna v Zagrebu. sl im 122/24577 Zavrnite previdno podobne zavoje kot ne „pravi Franck". Proizvod najboljših sirovin. Samo po K 4’----------- vf;f ®to Pele?n « kapucami ali pa otročje ————— -. _ oblekce (kostumi). — ... Samo DO K 6*--- daljše pelerine ali pa kamgarnaste hlače ---------1-— za gospode. — Samo DO K 8’___ najdaljše pelerine ali pa moderno izdelane --------i_------------ obleke za gospode. =================== V damski konfekciji vedno velika izbera. Postrežba točna. Cene nizke. »»Angleško skladišče oblek** O Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. Zaselek ob O. url zvečer. Kavarna »Central* Danes in vsak dan predstava priljubljenega na novo pridob- :::::::::::::::::: ljenega :::::::::::: glasbenega instrumentalnega in humorističnega kabareta. S spoštovanjem Štefan Miholič. kavarnar. Ku^elek ob ». uri sveder. o tSI O Ph CCS o S3 o p* Še nikdar niste kupili po tako nizkih cenah! Esa Radi velike zaloge vseh €3a53 šolskih in uradniških potrebščin kakor tudi galanterijskih predmetov prodajam po zelo nizkih cenah na drobno in debelo. Trgovina s papirjem in galanterijskim blagom: FR. IGLIČ,.Ljubljana Mestni trg št. 11.—13. - Mestni trg št. 11.—13. TJ O M O TJ O Si o w Dolžnost nas veže ter poživljamo vse g§ brate „Sokole“, da se poslužujejo edino-le Ciril-Mctodovih vžigalic. Na ta način se bode zvišal promet, kar bode tudi Sokolstvu v prid. • • • • • • • • • S Slovenska sokolska zveza.