PRIMORSKI DNEVNIK Cena 150 lir Leto XXXI. Št. 81 (9083) TRST, sreda, 9. aprila 1975 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. na zasedanju centralnega komiteja socialistične stranke Predsednik De Martino ostro kritizira Fanfanija in jalova stališča socialdemokratov Tajnik PSI očita demokristjanom, da jih izkušnje niso nič naučile in da vztrajajo pri obrabljenih temah, ki ne bi ustrezale niti v normalnih časih - «Preferenčni odnos» do demokristjanov in «zgodovinski kompromis» - Danes debata o poročilu RIM, 8. — Danes popoldne se je sestal centralni komite PSI. Stran-tajnik De Martino je podal svoli6 splošno poročilo o političnih do-Ssjanjih in o delovanju strankinega vodstva v zadnjih mesecih. Seja centralnega komiteja se ni ude-tezil predsednik stranke Nenni, Pfav tako je manjkal tudi poslanec Mancini. Oba sta namreč še vedno jjolehna. Ob 19.30 je komite za-ključil sejo, ki se bo nadaljevala latri zjutraj s posegi raznih članov Slede De Martinovega poročila. Tajnik PSI De Martino je v za-oetku svojega govora poudaril, da . bilo doseženih v zadnjih meseca nekaj pozitivnih rezultatov: gre Predvsem za odnos, ki ga je vlada vedla do sindikalnih organizacij r _ za sporazume, ki so bili dose-.en' glede točke draginjske dokia- zajamčene mezde in glede po- Jnin. Nadalje je pozitivno tudi rin *■ °’ odobren zakon o j,] 21nskem pravu in da je bila vo-l^let ?£av*ca raztegnjena tudi na 0lY nadaljevanju je De Martino j avnaval razna mednarodna vpra- nja ter nnndnril rvn7ÌtiT;nn vlncrn bršen del svojega govora pa je posvetil odnosom med italijanskimi političnimi strankami. Socialiste so obtoževali da niso občutljivi za probleme javnega reda. Res pa je, je dejal govornik, da so socialisti prispevali k pravilnemu tolmačenju tega vprašanja. Predvsem so poudarili potrebo, da je treba voditi dosleden boj proti neofašizmu ter proti vsem njegovim škvadrističnim in terorističnim izrastkom. Socialistična stranka je nadalje oporekala in še oporeka teorijo o dvojnem ekstremizmu, ki se pravzaprav izcimi v napačno direktivo za delovanje oblastnih organov in ki pravzaprav šibi splošni boj proti pojavom hudega političnega nasilja. Socialistični tajnik je nadalje še enkrat potrdil, da se njegova stranka zavzema za ustanovitev sindikata policije. Glede zaostritve kazni pa PSI načelno ne zavrača potrebe po določenih reformah, toda meni, da bi bilo treba omejiti posege le na najnujnejše ter predvsem zaščititi ustavne državljanske pravice. Glede sedanje pravne ureditve ka sori^r t(er Poudaril pozitivno vlogo zenskih sankcij, je De Martino de-■aiistov v boju za pomiritev. Do-1 jal, da imajo v sebi pozitivne pa ,,i«i*ii*niini,n,l,|1II|illlI,lllllllIIIII|I|IIIIIIIIrlII|HUIgI||II|II|m|II|1|I||||i||(||||||||||1|I|||||I|||||J|||MHH POBUDO MINISTRA ZA PRAVOSODJE Predložen osnutek takona o javni varnosti Predsedstvo poslanske zbornice poslalo poročilo in besedilo pristojnim komisijam . ~ Minister za pravosod-ski k 6 (Ianes predložil poslan-Kem , ici osnutek zakona o jav-srrin-rt!C U'. Vest je sporočila pred-da KCa J otti, ki je izjavila, him ? osnutek takoj poslan pristoj- ^ komisijam. V zakona šteje 26 členov, ku : 0cikb ki je priloženo osnut-havarip rečef10' da so zadnji pojavi pov "e?a 'n političnega kriminala Ijonost t V iavnosti vedko zaskrbeti ..k 1 da J6 treba zato spre-Večin , ePe' ki naj bi zagotovili je tJrpuVarn°st. Poudarja pa se, da ščit; j3. sPrejeti te ukrepe ob za-v‘ arzavljanskih pravic. rj glParočilu so Pojasnjene tudi šti-bino vY6 srnernice, ki tvorijo vse-halcerr,akona: I- preprečiti krimi-poman;’i, da izkoriščajo morebitne sov- r,JKiPvosti zakonskih predpi-ga ’DP3 okrepi na ravni kazenske-obliij n o-menu besede tovariš in prijatelj, d katerega smo se naučili gledati resnici v obraz, pa naj nam je oila le ta všeč ali ne. Njegov prisrčen humor nam je premnogokrat vlival na pot našega boja za narodnostne in socialne pravice optimizem in pogum. Koroški Slovenci bomo ohranili tovariša Trampuža v najlepšem spominu in hvaležni smo mu za vse, kar je storil za nas.» V imenu Slovenske kulturno-gos-podarske zveze in Slovencev v Italiji je Boris Race v svojem poslovilnem govoru dejal med drugim: «Ko je Boris Tr mpuž pred štirimi meseci zapuščal mesto generalnega koonzula SFRJ v Trstu, smo si obljubili, da se bomo še srečavali. V štirih letih, ki jih je prebil ori nas, se je z nami identificiral, je z nami delil veselje in razočaranje. Njegova zavzetost za naše težave, njegova iskrenost, prijetna družba in prijateljske besede so nas navezale nanj. Težko in nerazumljivo nam je, da se moramo njegovi prijatelji in tovariši s Tržaškega, Goriškega in Benečije po njegovem odhodu iz Trsta prvič srečati z njim tu, pred njegovo krsto. Njegove korenine segajo v naše kraje in se niso pretrgale kljub zli usodi, ki je te kraje doletela. Če ne bi konec svetovnih vojn začrtal tako krivičnih meja, bi ga gotovo pritegnil Trst v svoje nedrje, da bi mu daroval svoje sposobnosti in svojo delavnost. Rad je zahajal med nas še prej. Prišel je v času vojne kot ilegalec, po vojni pa je prihajal kot človek, ki so mu pri srcu težave naše narodnostne skupnosti in kot vodja Slovenskega okteta. Z nastopom mesta generalnega konzula v Trstu je vsaj delno izpolnil to, česar ni mogel storiti prej: posvetil je svoje sposobnosti in pridnost v dobro slovenski narodnostni skupnosti v Italiji, hkrati ponosno predstavljal našo matično deželo in utrjeval prijateljske vezi med obema državama. To svoje odgovorno delo je opravljal s srcem in s silno prizadetostjo in na način, ki je na mah osvajal. Ni bilo diplomatske distance, ko se je srečaval z našimi ljudmi. Hotel je biti, in je tudi bil, ljudski predstavnik ljudske države. Tako je stkal neštevilne človeške vezi s slovenskimi kulturnimi in prosvetnimi delavci. s športniki, s kmeti in delavci, s politiki, z gospodarstveniki, z mladino in z vsemi tistimi, s katerimi je prišel v stik s svojo že pri- (Nadaljevanje na 7. strani) TRŽAŠKI OBČINSKI SVET JE RAZPRAVLJAL 0 URBANISTIKI Odobren sklep o «deležih» podjetnikov pri lotizacijah Za sklep so glasovali vsi razen komunistov Po enotedenskem razmišljanju je občinski svet z glasovi strank od MSI in PLI do koalicije leve sredine (proti komunisti) odobril nov sklep o «deležih», ki jih bodo zasebni gradbeniki plačevali ob lotizacijah za socialne storitve in infrastrukture. Kot je znano, se je o tem razvila širša debata, ki jo je sprožil komunist prof. Costa, ko je predlagal predvsem dvoje: naj bi denar iz lotizacij zbirali v skupni blagajni in uresničevali potrebne infrastrukture (šole, vrtce itd.) po takojšnjih potrebah in, drugič naj bi ta denar v nekaterih nujnih primerih izkoristili za napeljavo in vzdrževanje storitev ACEGAT z novonastalimi skupinami stanovanjskih blokov na lotiziranih zemljiščih. Po posegu liberalca Traunerja, ki je dejal, da bi Costov predlog o zvišanju «deležev» za nadaljnjih 30 odstotkov pomenil preveliko breme, istočasno pa omenil pomen ljudskih gradenj, je odbornik De Luca povedal, da je prvotni sklep bil spremenjen v toliko, da bodo nabrani denar iz «deležev» zasebnih podjetnikov lahko izkoristili «tudi v sosednjih rajonih». Trst je bil namreč razdeljen na 41 področij, za katere je Costa dejal, da bodo «predalčki», v katerih se bo zelo počasi nabiral denar in tam spal, medtem ko mesto potrebuje šole, vrtce in prevoze. V razpravo je posegel še župan Spaccini, ki je poudaril, da bi bil namen občinske uprave najsmotrnejše izkoriščanje tega denarja, vendar jo omejujejo zakonski predpisi. Tako ne more sprejeti predloga KPI, naj bi nabrane vsote «deležev» izkoristili tudi za ureditev storitev ACEGAT. Komunisti trdijo namreč, da bi to pomagalo tudi k sanaciji podjetja, z druge strani pa, da bi visoki «deleži» onemogočali lotizirane gradnje na «praznih področjih» izven mesta, kjer je ureditev storitev zelo draga, saj je treba začeti od niča. Na koncu so svetovalci še glasovali o resoluciji KPI, ki zadeva u-porabo nabranih vsot za okrepitev prevozov v novih rajonih lotiziranih gradenj, a so jo vsi zavrnili. Naj omenimo še, da je odbornik De Luca obljubil čimprejšnjo razpravo o varianti regulacijskega načrta o delih javne koristi, ki bo predvidevala tudi gradnjo «socialnega središča» v industrijski coni. • Svetovalci KPI Rossetti, Monfal-con in Spetič so s pismenim vprašanjem predlagali tržaški občinski u-pravi in županu, naj se pridružijo antifašistični peticiji, za katero je sprožil pobudo milanski odbor za .............................................................iimiimli VPRAŠANJA V DEŽELNEM SVETU obrambo republiške zakonitosti in ki zahteva od vlade ostrejšega nastopa proti fašističnemu kriminalu. Na 27. tržaškem velesejmu Tudi letos «Mednarodni dnevi o lesni trgovini» V okviru 27. mednarodnega velesejma, ki bo v času od 17. do 29. junija 1975, bodo priredili običajne «mednarodne dneve» o lesu. Dne 19. junija bodo razpravljali o vprašanjih, ki zadevajo uvoz in uporabo lesa, pri tem pa bodo posvetili posebno pozornost uporabi lesnih konstrukcij v sodobnem gradbeništvu. Naslednji «dan» (20. junija) pa bodo posvetili tropskim lesom. Tudi letos bodo namenili posebno pozornost zlasti tistim vrstam eksotičnega lesa, ki so razmeroma malo znane na tržiščih potrošniških držav. Pri tem bo skupina strokovnjakov poročala o izkušnjah, ki so si jih v Evropi nabrali pri industrijskem predelovanju posameznih vrst lesa. Vrsto izdelkov in polizdelkov iz tropskega lesa bodo razstavili v okviru kolektivne raz- stave, ki jo bodo pripravile afriške dežele pridružene Evropski gospodarski skupnosti. Stališče PSI o podrobnem načrtu za mestni center Na včerajšnji seji občinskega sveta je odbornik De Luca sporočil, da bo v ponedeljek v sejni dvorani skupno zasedanje treh mestnih konzult, na katerem bo stekla razprava o podrobnem načrtu za «zgodovinski center». S tem v zvezi naj omenimo polemično sporočilo mestnih sekcij PSI, ki so s sodelovanjem pokrajinskega tajnika Ghersija in arh. Semeranija (ki je avtor podrobnega načrta) zahtevali, naj se socialisti zavzamejo proti izločanju prebivalcev iz mestnega centra in proti špekulativnemu dajanju gradbenih dovoljenj na tem področju. PSI zahteva tudi, naj se o tem razpravlja v občinskem svetu še pred prekinitvijo sej zaradi volilne kampanje. VČERAJ SO STAVKALI DIJAKI VSEH SLOVENSKIH VIŠJIH SOL Slovenski dijaki o zavestnem boju proti nazadnjaštvu in osnovam fašizma Obsodba zadnjega napada na slovensko šolo ■ Zborovanje v Gregorčičevi dvorani Včeraj so stavkali dijaki slovenskih višjih šol v Trstu in v Gorici, s čimer so odločno obsodili novi fašistični napad na siovensko šolo v Dolini. Zastopstvo dijakov goriških in tržaških šol je po zborovanju v Gregorčičevi dvorani sprejelo naslednjo izjavo- «Dijaki slouersich srednjih šol na Tržaškem in Goriškem orscja-mo fašistični terorizem, ki se javlja tudi z napadi na šole. Tako je napadu na d'jake šole «Petrarca* sledil izpred na dolinski šoli. Dijaki zahtevamo, da se slo- venskim šolam ponoči in podnevi zagotovi varnost in to na tak način, da bo v šolskem poslopju prebival sluc,a in da se bo strožje postopalo s kršitelji nedotakljivosti šole. Dijaki poudarjamo, da hoče naš antifašizem preraščati samo zunanji odnos, kot so stavke, ter hoče vzgajali dijake in javnost v zavestnem boju proti nazadnjaštvu, demagogiji, zaslepljenosti mase in vsemu, kar v Italiji omogoča dihanje fašizmu. V ta namen naj se. tudi profesorji zavedajo odgovornosti ter naj skupno z dijaki zavestno vplivajo na razvoj slovenske šole v antifašističnem duhu.-» liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiia“Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu DELO DEŽELNE SKUPŠČINE Začetek razprave o nujnih posegih za razvoj gospodarskih dejavnosti Predvidena skupna naložba 7 milijard lir - Vlada zavrnila zakon o upokojitvi deželnih nameščencev V začetku seje je predsednik de- ! va komisija deželnega sveta, želnega sveta Pittoni včeraj obve-' riiaima r,a sfili skupščino, da so osrednji organi zavrnili zakon o upokojitvi deželnih uslužbencev, češ da njegove norme segajo na področje, ki je v izključni pristojnosti vlade. O zakonu bo ponovno razpravljala pr- Izletnikom v Grčijo Vse udeležence izleta Primorskega dnevnika z ladjo «Istra» v Grčijo prosimo, da danes, 9. t.m., od 8.30 do 12.30 in od 15. do 18. ure dvignejo v Ul. Mon-tecchi 6-II v sobi št. 22 program, navodila in listke za izlet. "f » Matična luka «C. Colomba» ne bo premeščena v Neapelj Postajališče za tovornjake v industrijski coni bo dograjeno še maja letos Na včerajšnji seji deželnega sveta je odbornik za industrijo in trgovino Stopper odgovoril na tri vprašanja, ki se nanašajo na gospodarske strukture na Tržaškem in ki so jih sprožili svetovalci Lonza (PSDI), Morelli in De Ferra (MSI). Prvo vprašanje se nanaša na plovbo potniške ladje «C. Colombo»: v tej zvezi se je namreč v zadnjem času razširila vest, da naj bi matično luko za omenjeno ladjo v bližnji prihodnosti prenesli iz Trsta v Neapelj. Stopper je dejal, da je vest spravljati v zvezo z napovedano preosnovo državnega ladjevja v sklopu Finmare. Podrobnejši podatki o preosnovi še niso znani, kar omogoča različna tolmačenja predvidenih sprememb, to pa še ne o-pravičuje bojazni, da bi matično luko za «C. Colombo» prenesli v Neapelj. Res je sicer — je nadaljeval govornik — da je plovba omenjene ladje na relaciji Trst — Neapelj nerentabilna. V lanskem letu je «Colombo» opravila to pot 14-krat, poprečno število čezoceanskih potnikov na njej na vsaki vožnji pa je znašalo le 66. Prav tako je res, da bi «Colombo» le težko prišla v poštev za prirejanje krožnih potovanj, saj gre za ladjo, ki ni urejena --a tovrstna potovanja. Končno ne gre pripisati pretirane važnosti potniškemu prometu — je zaključil Stopper — in je treba rajši podpirati postopno prehajanje na blagovni promet, kar velja še posebej za Tržaški Lloyd. Drugo vprašanje se nanaša na vest, da se italijanski poslovni krogi pripravljajo na preusmeritev določenih tokov blagovnega prometa, namenjenega v severno Evropo, iz Palerma čez Verono in tirensko pristanišče La Spezia. Stopper je v tej zvezi dejal, da bi za takšno preusmeritev osrednja vlada le težko našla potrebna finančna sredstva, in sicer toliko bolj, ker bi se s tem promet preusmeril le z enega na drugo področje Apeninskega polotoka, kar bi bilo praktično brez pomena za italijansko gospodarstvo v celoti. Deželna uprava — je nadaljeval Stopper — bo kljub temu budno sledila razvoju dogodkov na tem področju, saj se zaveda nujnosti, da se Jadransko morje uveljavi v primeri s Tirenskim. Tretje vprašanje pa zadeva zastoj del pri gradnji obširnega postajališča za tovornjake v okviru žaveljske industrijske cone. Stopper je pojasnil, da je deželna uprava že leta 1972 dala na razpolago vsa potrebna sredstva (180 milijonov lir), pozneje pa je strošek zaradi splošnega naraščanja cen poskočil za nadaljnjih 15 milijonov lir. krati s tem je vodstvo EZIT pripravilo tehnično varianto k prvotnemu načrtu, ki jo morajo pristojni organi še odobriti. Prav zaradi tega so se dela na gradbišču začasno ustavila, prav te dni pa se je delo nadaljevalo. Postajališče je sedaj zgrajeno v razmerju 75 odst., tako da je pričakovati, da se bo delo zaključilo še v letošnjem maju. Krajevnim pomorskim progam grozi nevarnost ukinitve Tržaška avtonomna letoviščarska in turistična ustanova ter pokrajinska ustanova za turizem v Trstu sta izrazili zaskrbljenost nad dejstvom, da nameravajo predčasno prekiniti konvencijo med ministrstvom za trgovsko mornarico ter plovno družbo Alto Adriatico, kot predvideno po zakonskem osnutku o preosnovi pomorske poštne in trgovske službe krajevnega značaja. Z drugimi besedami: krajevnemu turizmu grozi nevarnost, da bodo prekinili pomorsko povezavo med Gradežem, Sesljanom, Grljanom, Trstom, Miljami in celotno Istro, kar bi zadalo nov občuten udarec ne samo krajevnemu turizmu, temveč tržaškemu gospodarstvu sploh. Omenjeni ustanovi sta zato naslovili na ministra za trgovsko mornarico Giovannija Gioio ter na predsednike parlamentarnih komisij za promet posebno pismo, v katerem zahtevata takojšnje ukrepe za spremembo zakonskega osnutka, ki naj odpravijo nevarnost ukinitve pomembnih krajevnih pomorskih prog. Občinski zastopniki na sestanku s konzuito Rajonska konzulta za Kolonjo in škorkljo se bo jutri ob 18.30 sestala z županom Spaccinijem, podžupanom Giuricinom ter odbornikoma Bennije-vo in Lonzarjem. Na javnem sestanku bodo razpravljali o ustanovitvi nove šole v teh rajonih. Medtem je konzulta poslala na županstvo enotno resolucijo, v kateri ugotavlja, da vedno bolj grozi gradnja novih stavb na področju Ville Giulia in zato predlaga, naj to področje postane nezazidljivo in ga namenijo za javni park. Glavna točka na dnevnem redu je bila razprava o zakonskem osnutku, ki uvaja vrsto izrednih posegov za razvoj proizvodnih dejavnosti v Furlaniji - Julijski krajini. Gre za izredno pomoč industriji, o-brtništvu, trgovini in zadružništvu v skupni višini 7 milijard lir. Novi zakonski osnutek določa naslednje finančne posege: priznanje nakazila «una tantum» v višini 2 milijard lir deželni finančni družbi Friulia; povečanje deželnega deleža pri glavnici družbe «Friulia - Lis» za 500 milijonov: 700 milijonov lir za nove industrijske ppbude v goratih predelih Furlanije - Julijske krajine (po zakonu štev. 35 iz leta 1969); za nove posege po deželnem zakonu štev. 8 iz leta 1972 900 milijonov lir; za pomoč konzorcijem industrijske, trgovske in obrtniške narave 400 milijonov lir; za okrepitev jamstvenih skladov 1.250 milijonov lir; posebno nakazilo za Deželno ustanovo za razvoj obrtništva (ESA) 600 milijonov lir; za posege po deželnem zakonu štev. 17 iz leta 1970 250 milijonov; za posege po zakonu štev. 9 iz leta 1967 200 milijonov in prav toliko za posege po zakonu štev. 40 iz leta 1972. V razpravo so posegli svetovalci Zorzenon (KPI), Berteli in Trau-ner (PLI), Puppini D’Agaro (Furlansko gibanje), Manzon (PSI) in Lonza (PSDI). Danes bosta govorila še komunist Pascolat in demokristjan Bianchini, nakar bodo na izvajanja svetovalcev odgovorili zastopniki odbora. Zatem bo skupščina glasovala o novem zakonu. Iz včerajšnje razprave je razvid- Mimi in Borisu Rapotcu ob rojstvu sina IZTOKA iskreno čestitajo Mirjan, Tončka in Mirko Kapelj. Danes praznuje 60-letnico KARMELA ZADNIK por. GRUDEN iz Trsta (Sv. Ivan) Čestitajo ji hči Mariza, . Henrik in mož Viktor no, da bodo normo podprli predstavniki vseh svetovalskih skupin, razen komunistične. Tudi predstavnica Furlanskega gibanja Puppinije-va je izjavila, da bo pri glasovanju upoštevala še druge momente,- ki bodo prišli do izraza med razpravo o izvirnem besedilu zakona in napovedanih popravkih. Sicer je Pup-pinijeva naglasila, da se novi zakon vse premalo zanima za dvig življenjske ravni v hribovitih predelih naše dežele. Stališče komunistične svetovalske skupine je objasnil svetovalec Zorzenon. ki je deželnemu odboru očital, da je z novo. normo v bistvu le nakazal nova finančna sredstva za posege, ki jih predvidevajo že stari deželni zakoni, ne da bi upo- 1 (Nadaljevanje na 7. strani) " V Gregorčičevi dvorani je časnikar Bogo Samsa govoril o osvobodilnem boju slovenskega naroda, pri čemer je izhajal iz revolucionarnih tradicij slovenske narodnostne zgodovine sploh, saj gredo od kmečkih putov. Trubarjevega protestantizma, spomladi narodov med francosko revolucijo do oboroženega upora med narodnoosvobodilnim bojem. V tej zvezi je govoril o osnovnih političnih značilnostih Osvobodilne fronte slovenskega naroda in o izredni, tudi vojaški moči, jugoslovanskih partizanov ter še zlasti partizanov na Primorskem. Podčrtal je bratstvo slovenskih in italijanskih antifašistov, ki se je skovalo v vojnih letih in katerega višek je bila osvoboditev Trsta 1945. leta. Po teh uvodnih besedah se je razvila daljša in živahna razprava, v katero so posegli razni dijaki, kj so zastavili vrsto zanimivih vprašanj o značaju odpora in značaju sil, ki so se borile proti partizanom. Istrska turneja Teatra Stabile Drevi se bo v Kopru začela tradicionalna turneja Teatra Stabila po Istri. Tržaško gledališče se bo predstavilo z delom F. X. Kroetza «Renzo e Anna» (Oeberoesterreich), katerega je režiral Furio Bordon. Teatro stabile bo nastopilo kakor sledi: drevi v koprskem občinskem gledališču, 10. t.m. v piranskem gledališču Tartini, 11. t.m. v Izoli, 12. t.m. v Bujah, 15. t.m. v Rovinju. 16. t.m. v Pulju in 17. t.m. na Reki. bodilnega boja je posebno poglavje posvečeno tragični usodi tistih 47 tečajnikov, ki so obležali v jutru 27. januarja 1944 v Cerknem ob nepričakovanem napadu nemškega izbranega bataljona, saj je to bila ena izmed najbolj tragičnih strani. Predavatelj, ki je ta napad tudi sam doživel in bil v njem težko ranjen, je dogodek osvetlil v polni luči in razkril tudi nekatere, vsaj širšemu občinstvu doslej neznane momente. Dušan Furlan v Slovenskem klubu V Slovenskem klubu je sinoči predaval Dušan Furlan o partijskem šolstvu med NOB. To je bilo drugo izmed predavanj, s katerimi se Slovenski klub vključuje v proslavljanje 30-letnice osvoboditve, osrednji klubski večer pa je napovedan za torek, 22. t.m., ko bo v Gregorčičevi dvorani nastopil nabrežinski pevski zbor Igo Gruden. V svojem sinočnjem predavanju je Dušan Furlan opisal vlogo in pomen partijskih šol med NOB na Slovenskem, njihov izvor, oziroma potrebo, ki jih je porodila, in način delovanja. Zadržal pa se je predvsem pri pokrajinski partijski šoli za Slovensko primorje in Gorenjsko, ustanovljeni na ozemlju, ki je sodilo V območje IX. korpusa, opisal posamezne tečaje in ocenil njihovo kvaliteto. V zgodovini našega narodnoosvo- iiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiimiiiiiiuiimuiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiHiii ZARADI ZAJEZITVC UMAZANIH VODA POTOKA KUUČ KAR NA TREH VOZLIŠČIH BO USTAVLJEN PROMET Nujno je treba odplake preusmeriti v čistilne naprave pod Skednjem Tržaški župan Spaccini in odbornik Abate sta včeraj na tiskovni konferenci pojasnila načrte občinske uprave za zajezitev odpadnih vodah, ki se s hudournikom Ključ, iztekajo v tržaško pristanišče med pomoloma št. 3 in št. 4 stare luke. V bistvu bodo sedaj zajezili vse hudournike in to umazano vodo, polno človeških odpadkov preusmerili proti škednju, kjer jo bodo delno prečistili, predvsem pa pod morjem v dolgi cevi potisnili v zaliv. Ko bo celotna operacija končana bo zagotovljeno čisto morje povsod v zalivu in ne bo nobenih težav več za poletno kopanje. Ta operacija pa je tehnično precej zahtevna in jo bodo izvedli predvsem na treh zelo prometnih točkah, tako da bo do sredi junija promet v središču mesta praktično nemogoč. Župan je v tej zvezi izrecno dejal, da zahtevajo žr- liiiiiimumuiinniiimiiimiMiiiiiinniiniiiiinmimiuiiimiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiniimiiiniimM/inmiiiiiB IZJAVA ODGOVORNEGA ZA JAVNE UPRAVE PRI KPI Za takojšnjo izvolitev organov gorske skupnosti Komunisti so za odprto koalicijo, ki naj sloni na programih in ne na formulah Razumljivo je, da ponedeljkova nedokončana seja sveta kraške gorske skupnosti zbuja pomisleke in polemike. Tako je, pred sobotno sejo, za katero je začasni predsednik, najstarejši svetovalec Hreščak, odposlal že vabila, dal izjavo za tisk prof. Fausto Monfalcon, ki pri pokrajinskem vodstvu KPI vodi urad za krajevne uprave. «Čudimo se», trdi Monfalcon, «da se je prva seja kraške gorske skupnosti lahko zaključila — po tako dolgem čakanju in odlašanju — brez izvolitve vodstvenih in izvršnih organov. To dejansko onemogoča skupnosti, da bi začela z delom v korist prebivalstva Krasa». Monfalcon nadaljuje z ugotavljanjem, da je napaka, ki so jo zagrešili deželni uradi tako groba, da se je treba vprašati ali je sploh to «naključje». «Potrebno je», zaključuje Monfalcon, «da se seja gorske skupnosti skliče v soboto. Komunisti, ki predstavljajo v gorski skupnosti relativ-I no večino, ponavljajo, da mora ime- ti gorska skupnost upravo, ki naj sloni na programih prej kot na a-priorističnih političnih razvrščanjih, s prilivom vseh slovenskih, kakor tudi italijanskih, demokratičnih sil». Nova začasna konvencija med univerzo in bolnišnico Zastopniki tržaške univerze in u-prave bolnišnic so se soglasno s sin-cnkalnimi zastopništvi svojih usluž-oencev po celodnevnem pogajanju predhodno domenili za konvencijo sodelovanja med medicinsko fakulteto in glavno bolnišnico. Dogovor bodo morali sedaj odobriti še upravni in odločujoči organi, nakar bo sklep postal veljaven. Upravni svet bolnišnice je soglasno s sindikalnimi organizacijami o-dobril stališče v zvezi z delovanjem laboratorija za klinične raziskave onkološkega središča, ki bi moral bolje delovati v smislu novih osnovnih zdravstvenih enot. tve od prebivalstva, da pa se zavedajo da so nujne, ker je le tako mogoče urediti zelo pereče vpraša-šanje kanalizacije. Že včeraj so delno zaprli za promet cesto ob kavarni Miramare na Trgu Libertà .danes bodo zožili ulico, ki povezuje Trg Goldoni s Trgom stare mitnice in v kratkem bodo na krajšem odseku razpolovili zmogljivost prometa po Ul. Cesare Battisti. V vseh treh primerih so promet delno preusmerili in poiskali razne rešitve, ki pa nikakor ne morejo odstraniti vseh težav, saj gre za tri zelo prometne točke. Vendar pa je to edina rešitev, ker Ključa tehnično ni mogoče zajeziti ob izlivu v morje zaradi igre plime in oseke in drugih razlogov. Najboljša je zato rešitev, da zajezijo odplake ob izlivih manjših potokov v Ključ in ob izlivu Ključa v morje ter jih s cevmi povežejo z čistilnimi napravami pod Skednjem. Le tako bo mogoče prenehati z metanjem klora v morje, ki je zelo drago (2.800 ton klorove spojine na leto v vrednosti 150 milijonov lir) in je tudi neustrezna rešitev. S to rešitvijo bodo dokončno odstranili vse organske odpadke v morju pred mestno obalo, vendar samo v normalnem času. V primeru hudih neurij pa se bo del odpadnih voda še vedno zlival v morje, vendar zelo razredčen, tako da tudi v takem primeru kopanje ne bo več ogroženo. Končno bodo morali postaviti cev meter in pol premera, ki bo vse te odplake pretočila v sredino Tržaškega zaliva kakih 3—5 km od obale Ta sistem čiščenja voda je namreč najboljši in povrh še najcenejši. Za to pa bo potrebnih nekaj milijard lir investicij. Časnikarji so županu zastavili več vprašanj v zvezi z roki, saj je žrtev razumljiva, če se ne bodo stvari zavlekle. Na ta vprašanja je župan odgovoril, da so izbrali podjetje, ki je že nudilo jamstva s svojimi preteklimi realizacijami in da pričakujejo, da bo vse skupaj končano do 1. ali 15. junija, ko bodo dokončno odprli vsa tržaška kopališča. Seveda to ne more biti nobena obljuba ali zagotovilo, temveč je samo stvarna želja uprave, ki se tudi obvezuje, da bo naredila vse, kar je v njeni moči, da bo gradnja treh zbiralnikov odpadnih voda dokončana v predvidenem času. Mnogo pa zavisi od vremena in tudi od raznih nepredvidenih zaprek, do katerih lahko pri taki gradnji pride. Seja sindikata slovenske šole V petek, 11. t. m., bo ob 16. uri seja sindikata. Na dnevnem redu bodo: poročilo delegacije o sprejemu pri prosvetnem ministrstvu ter razprava o občnem zboru sindikata. Na sejo so vabljeni tudi člani, ki niso odborniki. & Društvo za varstvo okolja v Dolini vabi na predavanje prof. dr. Franceta Habeta, predstojnika Inštituta SA ZU za raziskavo Krasa v Postojni: LEPOTE KRASA IN NJEGOVO VARSTVO. Predavanje z diapozitivi bo v prostorih PD Valentin Vodnik v Dolini, v soboto, 12. aprila U.. ob 20.30. Vabljeni! PD France Prešeren iz Boljunca sporoča članom in vsem vaščanom, da so članske izkaznice za leto 1975 na razpolago pri Lauri v mlekarni, Silvi v baru in pri Silvestri Maver. Društvo slovenskih upokojencev v Trstu prireja jutri, 10. t.m., ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani. Ul. Ceppa 9, I. nadstr., predavanje o letošnji davčni prijavi. Predaval bo dr. Stanko Oblak. K predavanju vabimo, poleg upokojencev, tudi vse, ki jih to vprašanje zanima. Zaradi boljšega razumevanja priporočamo, da vsakdo prinese s seboj obrazec 740, ki je na prodaj v vseh tobakarnah, a ga je moč dobiti tudi brezplačno v III. nadstropju finančne direkcije (Largo Panfili 2), Včeraj-danes Danes, SREDA, 9. aprila TOMAŽ Sonce vzide ob 5.31 in zatone ob 18.42. — Dolžina dneva 13.11. — Luna vzide ob 4.12 in zatone ob 16.47. Jutri, ČETRTEK, 10. aprila MARKO Vreme včeraj: Najvišja temperatura 14,7 stopinje, najhižja 8,5, ob 19. uri 13,8 stopinje, zračni tlak 1012,1 mb stanoviten, veter 8 km na uro jugovzhodnik, vlaga 53-odstot-na, nebo 2/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 8. aprila se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 9 oseb. UMRLI SO: 82-letna Mercede Subani, 6S-letna Anna Stockler, 78-letna Maria Valeria Hirsal vd. Maionica, 70-letni Umberto Dallasta, 68-letai Bruno Benedetti, 68-letni Carlo Kar-njel, 66-letna Giovanna Podobnik por. Čarga, 69-letna Beatrice Rovina vd. Pensa, 85-letni Enrico Orlini. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bernini 4; Al Castoro, Ul. Cavana 11: Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Vielmetti, Borzni trg 12; Al Centauro, Ul. Rossetti 33; Madonna del Mare, Largo Piave 2; Costalunga, Erta di S. Anna 10 (Kolonkovec). LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124). Bazovica (tel. 226-165), Opčine (tel. 211-001), Prosek (tel. 225-141), Božje polje — Zgonik (tel. 225-596). Nabrežina (tel. 200-121), Sesljan (tel. 209-197), žav-Ije (tel. 213-137). Milje (tel. 271-124). 'O Dl TRI ESTE , ITN A BANKA URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriški dolar 634,50 Funt šterling 1515,- Švicarski frank 247.90 Francoski frank 149.30 Nemška marka 267,10 Avstrijski šiling 37.30 Dinar: debeli 37.— drobni 37,— MENJALNICA r . ./- ;• '■ " / ■ / - vseh tujih valu t STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom MAURICE HENNEQUIN in GEORGES DUVAL ANATOLOV DVOJNIK (Le Coup de Fouet) komedija v treh dejanjih Jezikovna in odrska priredba Janez Negro Scena: inž. arh. Sveta Jovanovič Kostumi: Alenka Bartlova Glasba: Aleksander Vodopivec in Urban Koder REŽIJA: ADRIJAN RUSTJA V petek, 11. t.m., ob 20.30 abonma red A-premierski; v soboto, 12. t.m., ob 20.30 abonma red B-prva sobota po premieri; v nedeljo, 13. t.m., ob 16.00 abonma red C-prva nedelja po premierk Kino Gledališča SAG Slovensko amatersko gledališče v Trstu gostuje s predstavo Bertolta Brechta IZJEMA IN PRAVILO jutri, 10. aprila, ob 20. uri v IDRIJI. Ponovitvi farse s prologom Daria Foja MARKOLFA: v soboto, 12. a-prila, ob 20.30 v dvorani p.d. «Ivan Cankar», Ul. Montecchi 6, v nedeljo, 13. aprila, ob 18. uri v Ljudskem domu v TREBČAH. VERDI Drevi ob 20. uri za red B/C ponovitev Puccinijeve opere «Manon Le-scaut» v premierski izvedbi. ROSSETTI Danes ob 20. uri Compagnia Teatro Mobile pod vodstvom G. Bo-settija: Goldonijev «Lažnivec». VII. a-bonmajska predstava. Zadnje tri dni. Rezervacije v Osrednji blagajni (tel. 36-372 - 38-547). Predavanje v Kulturnem domu v Trstu SODOBNA SLOVENSKA KNJIŽEVNOST Danes v sredo, 9. t.m., bo v priredbi Narodne in študijske knjižnice v Trstu ob 18.30 sedmo predavanje ciklusa predavanj o slovenski književnosti. Predavala bo prof. dr. HELGA GLUŠIČ z ljubljanske univerze. Besedila iz del sodobnih slovenskih književnikov bodo brali in recitirali člani Slovenskega amaterskega gledališča — SAG v Trstu. Predavateljico bo predstavil podpredsednik NŠK prof. dr. F. Škerlj. Vstop prost. Vabljeni! Mladinski dramski odsek prosvetnega društva «Kraški dom» z Repentabra priredi v soboto, 12. Ltn.,' bt> '20.30'v čhfbfaiii' gostilne Križman v Repnu veseloigro P. Golie «Kulturna prireditev v novi črni mlaki». Režija Marinka Theuersehuh - Pisani. Kot gost bo nastopila tudi vokalna skupina Prijatelji iz Do-brovega (goriška Brda). Pevovodja Janez Slivnik. Prostovoljni prispevki. Vabljeni! Odbor ANPI iz Podionjerja priredi ob 30. obletnici osvoboditve izlet v taborišče v Begunje na Gorenjskem ter v muzej v železarni na Jesenicah, nato še na Bled in v Ljubljano. Cena 6.000 lir, vključno kosilo. Odhod 20. aprila ob 6. uri izpred gostilne Pertot v Podlonjerju. Vpisovanje v PD «Zvezda» vsak dan od 17. ure dalje. Šolske vesti Osrednji odbor združenja staršev openskega didaktičnega ravnateljstva vabi člane odborov, vse zastopnike medrazrednih svetov in izvoljene kandidate vseh treh list na važno sejo, ki bo v petek, 11. t.m., ob 20.30 uri v prostorih osnovne šole na Opčinah. Prosimo, da se sestanka gotovo udeležite. KROŽEK ZA DRUŽBENE IN POLITIČNE VEDE «PINKO TOMAŽIČ» — TRST Jutri, 10. aprila 1975, ob 20. uri bo v dvorani KPI na Trgu Stare mitnice (Largo Barriera Vecchia) št. ll/n. nadstr. večer z naslovom: 14. KONGRES KPI in manjšinska vprašanja Srečali se bomo s tovariši, ki so prisostvovali kongresu: MARIJA BERNETIC BORIS ISKRA SERGIJ SLAVEC STOJAN SPETIČ ALBIN ŠKERK Vljudno vabljeni! ODBOR La Cappella Underground 19.00-2L39 «Il delitto del faro» (1961). Richard Carlson in Susan Gordon. Ariston 16.00—22.00 «Allonsonfàn». Mastroianni in Lea Massari. Barv film. Grattacielo 16:00 «Paolo Barca, stro elementare, praticamente np dista». Renato Pozzetto. Barvni tum. Excelsior 15.30 «Piedone a rionè Kong». Igra Bud Spencer. Barv film. , Nazionale 15.00 Disneyeva risanka «Lilli e il vagabondo». Fenice 15.30 «Yuppi Du», A. Celentano, Charlotte Rampling, C. Mori, Toffolo. Barvni film. Eden 16.00 «A mezzanotte va la ron da del piacere». Barvni film-jo C. Cardinale. V. Gassman, Vitti in G. Giannini. Eitz 15.00 - 17.20 - 19.40 - 22.15 «Profondo rosso». Barvni film Daria r genta. Prepovedano mladini pod letom. Aurora 16.00 «Profumo di donna». Barvni film, v katerem nastopaj? Vittorio Gassman, Agostina Bein, Alessandro Momo. Capito! 16.30 «Tutta una vita» rezise -ja C. Leloucha Barvni film, v katerem igra M. Keller. . Cristallo 16.30 «Airport 75». film, v katerem igra Charlton He-ston. Impero 16.30 «Il segno del potere». Barvni film, v katerem igrajo Rd' ger Moore, Suzanne York in Milland. _ .. Filodrammatico 16.30 «Quell'età ma ziosa». Barvni film, v katerem na' stopata Gloria Guida in Nino La stelnuovo. Prepovedano mladini P° 18. ietom. Moderno 16.30 «Tre ragazzi in g3® 3 all’attacco di UFO». Barvni film-ideale 16.00 «Quando le donne Per sero la coda». Landò Buzzanca 111 Senta Berger. Barvni film. Vittorio Veneto 17.00 «Sul tuo corpo adorabile sorella». Judy Geeson m Martin Potter. Prepovedano mladnu pod 18. letom. , Abbazia 16.00 «...e lo chiamavano ^ dita d'acciaio». Barvni film. Weng Hyu in Chiao Chino. Radio rezervirano za CUC. Volta 17.00 «La poliziotta». Mariangela Melato in Renato Pozzetto. Mignon 16.00 «Frenzi», kriminalka- V Kraški galeriji razstavlja Dem®' trij Cej. V galeriji «Tergeste v Ul- Battio1 23 je oaprla svojo razstavo tržaška sbkarka Ondina Brunetti, ki bo razstavljala do 11. aprila. Predavanja SPDT vabi v petek, 11. t.m., °u 20.30 v Gregorčičevo dvorano, Ul- G®?" pa 9, na 3. planinski večer. Predaval bo Tone Škarja iz Ljubljano lanski ekspediciji na Kanghač®3-Vabljeni vsi člani in prijatelji- Prispevki V počastitev spomina prijatelja Borisa Trampuža darujeta Tatjana Jože Koren 10.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Uga Marž®" na darujeta žena in hčerka 5.000 za Dijaško matico in 5.000 lir Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob Silvestr Grgiča darujeta Anica in Marce Malalan 5.000 lir za Dijaško V spomin na Borisa Trampuža a ruje Stanko Pertot 20.000 lir z ŠZ Bor. V počastitev spomina Silvestra giča darujejo Anton in Marija (Gropada 3) 2.000 lir, Marija (Padriče 165) 2.000 lir ter AngeJ in Lidija Kralj (Padriče 165) Ur za šolo «Kajuh» v Gropadi- V počastitev spomina pok. M1 De Giorgi, Marije Kralj in Amon Kalca darujejo Lidija in Angel .. (Padriče 165) 1.000 lir ter Manj Kralj (Padriče 165) 2.500 lir za so «Kajuh» v Gropadi. Sekcija KPI Opčine izreka . sožalje Josipu Lovrihi in družini 0 težki izgubi sina Adrijana. Sekcija KPI Opčine izreka f}0}10 u sožalje Ivanu Sosiču in družini težki izgubi njegove mame Chiar®- Profesorji in dijaki slovenske s nje šole Srečko Kosovel izra'', Igorju Grgiču in njegovi družim . _ boko sožalje ob smrti očeta s* stra. Učenci I. b razreda srednje Srečko Kosovel na Opčinah iZj rja svoje iskreno sožalje sošolcu \£° ^ ob tragični izgubi očeta. Sožalju pridružuje združenje staršev. Narodna in študijska knjiziu.e Trstu se s spoštovanjem pridruz žalovanju ob prerani smrti BORISA TRAMPUŽA T ■ sFBJ bivšega generalnega konzula v Trstu, in izreka težko priza svojcem globoko sožalje. ZAHVALA Ob tolikih izrazih sožalja ob izgubi našega predragega BORISA TRAMPUŽA zahvaljujemo vsem, ki so ga imeli radi. Žena Vanda, hčerka Polonca z možem in vnukinjo ter sin Miha Ljubljana, 9. aprila 1975 POROČILO DUŠKA UDOVIČA GLAVNEMU ODBORU SKGZ Živahna razprava o novih temah mladinske problematike pri nas da odpre mednarodni prehod pri Standrežu Koordinacija pobud v okviru proslavljanja 30-letnice osvoboditve Osrednja tema ponedeljkove seje glavnega odbora SKGZ je bilo «mladinsko vprašanje», o katerem je poročal odgovorni za mladinsko komisijo Duško Udovič. Dejal je, da je o mladini večkrat stekla razprava, spet drugič pa smo se predajali zadovoljstvu, marsikdaj pa so objektivne razmere dela silile k podcenjevanju medsebojne povezanosti problemov mladih, dolgoročnega načrto-yanja dejavnosti in iskanja trajnih o-nlik dela v zveznih organizacijah. Udovič je ob tem analiziral nedavne premike, ki še označujejo sedanje «prehodno obdobje» v mladinski organiziranosti med Slovenci. V latih 68-69 se je dokazalo, kako ni manjšina «mali svet», temveč živi in sprejema vplive širše družbe v Italiji. Tako se je dijaška mladica s svojim množičnim oporečm-skim gibanjem odprla družbeni angažiranosti in soočanju z manjšinsko problematiko. Mladina se je zamislila o strukturah in vlogi slovenske šole in nanjo pozitivno vplivala, bedaj se je «hrup» na šolah sicer Pomiril, kar pa ne pomeni, da je u-Padla angažiranost. Pomanjkljivosti opažamo le pri navezovanju na spio-šne probleme strukture in vloge naše šole, ki je še vedno oddalje-na od stvarnosti in objektivno pripomore k oblikovanju, predvsem na mžjih stopnjah izobraževanja, mladine, ki ni odporna asimilacijskim Pritiskom v delovnem okolju. To je Posebno čutiti pri mestni mladini, ki P manjka «združevalnih elementov», ki so prisotni na vasi. Manjšini se P® odtujuje tudi veliko število šolanih ljudi, katerim naša skupnost ne more še nuditi ugodnih pogojev, CePrav jih potrebuje za svojo rast. Udovič je nato poudaril, da je ču-hti angažiranost mladine na prosvetnem področju, ki ne preživlja krize, pač pa mora v njem priti do največjega izraza vsebinska u-stvarjalnost mladine, ki opušča tradicionalne metode dela. Novosti — 3e podčrtal — je treba iskati v spremenjenih pogojih in potrebah Prebivalstva. y mestu je mladinsko združevanje težje zaradi razpršenosti. Pač Pa deluje Mladinski center v dijaškem domu, ki združuje pretežno dijaško, pa tudi delavsko mladino, rumen dejavnosti takega centra je Predvsem v trajnosti, ki pomeni premostitev sicer zanimivih, toda neučinkovitih spontanih pojavov. Neprekinjenost delovanja med mladina Pa je pomembna predvsem za-to' ker jo je treba osveščati že v Zgodnji mladosti, če jo hočemo ?o-norožiti proti asimilaciji». Mladini moramo nuditi «alternativo» tistemu, česar ji šola in družbeni sistem ne moreta ali nočeta dati. Marsikdaj, je nadaljeval Udovič, Prihaja do asimilacije, ki ni jezikov-na (saj obiskujejo slovensko šolo), Pac pa pride do izraza kot «druž-cnojkulturna» asimilacija, ker mlati njwek ne jšče realizacije v manjšinski sredini, tudi zato, ker u nismo sposobni nuditi ustreznih Pogojev. Govori se večkrat, da je eiavska mladina najbolj izpostav-kma asimilaciji, čeprav se dogaja, “ je prav ta mladina nosilec našin °svetnih dejavnosti, medtem ko ot,anJka izobražene. Vse slovenske ganizanije morajo zato načrtno r>f°Piti k tem vprašanjem z novo turno vsebino, večjo informacijo, Bojano diskusijo, ki naj razčisli del' str.ankarske in razredne opre-z Ienosti v odnosu do narodnostne zetosti, glede katerih obstaja še prece3 zmede. Sofotrabna je sinteza kulturne pri-slfi^tt manjšine z našim gospodar-m razvojem v okviru dialektič- ki naj bodo tudi kvalitetno boljše. Ob tem poročilu se je razvila živahna diskusija. Vojko Kocman je poudaril pomen športa, ki med Slovenci angažira mladino že v prvih letih življenja. V športu so bile premeščene prejšnje napake in je danes pomemben dejavnik osveščanja širokih mladinskih skupin. Pavel Štrajn je poudaril razlike med športno in družbeno-kulturno dejavnostjo in pri tem omenil pomen prostorov ter mentorjev. Daljši poseg je imel Stanko Bole, ki se je zaustavil pri problemi)! vključevanja slovenske mladine v proizvodnjo, nezadostno usmerjevalno strukturo naše šole, ki jo je treba izpopolniti predvsem iz tehnično-strokovne plati. Nadja Pahftr je razpravljala o zmedi, ki jo ustvarja parola «apolitičnosti», medtem ko strankarska o predeljenost ne sme biti ovira za manjšinsko angažiranost. Edvin Švab je govoril o različnih kvalitetah mentorjev, ki so lahko specialisti, lahko pa tudi ljudje iz interesnih sfer. Samo Pahor je dal svojo oceno dijaške mladine: en odstotek je angažiran, a preveč u-čen, tretjina ga posluša, ostali pa so velika revščina. Igor Komel sa je zavzel za novo mladinsko organizacijo med Slovenci, Renko pa je predlagal, naj bi mladina uredila spomeniške parke v Bazovici in na openskem strelišču. Miloš Kodrič je govoril o tem, da strankarska opredelitev ne sme biti ovira za manjšinsko delo, toda tudi obratno, misleč na angažiranost v strankah in sindikatih. Omenil je še pomen prisotnosti osemnajstletnikov na volitvah. Aldo Rupel se je kritično zavzel za večjo problematično dialektiko pri obravnavanju mladinskega vprašanja in se zamislil o tem, kako v zvezinih organizacijah uresničujemo «mladinsko politiko». Po Jazbecu in Cupinu, ki je obravnaval vsebinsko vprašanje mladinske asimilaciji alternativne kulture je Svetina govoril o politizaciji mladine, Benedetič pa o tem, da je važna subjektivna pobuda. Omenil je izkušnjo srednješolskega kluba «Gregorčič» v Gorici. Gorazd Vesel je bil proti «očetovskim pristopom», Jožko Morelj pa je Komelu odgovoril o mladinski organizaciji. Morda se bo ta potreba pokazala, toda šele tedaj, ko bo ustvarjena mreža mladinskih dejavnosti. Karel šiškovič je poudaril, da je mladinsko vprašanje dinamika našega življenja in se torej pojavlja z različnimi vsebinami, glede katerih pa nimamo rešilnih formul. Obstaja paleta na nizani h problemov, na katera moramo poskusiti najti odgovor. Kot primer je navedel protislovje med razredno in manjšinsko angažira nostjo. Predsednik SKGZ Race je v svojem povzetku poudaril, da je na to vprašanje treba odgovoriti s tem, da se oborožimo tako, da bomo spo- SODELOVMJE MED GORICO IN NOVO GORICO Minister Rumor ponovil pripravljenost vlade UVOD V UMESTITEV RAJONSKIH KONZULT Srečanje zastopstev dveh ustanov za gradnjo javnih stanovanj Dva dogodka sta se v zadnjih dneh pripetila na našem mejnem prostoru, ki dajeta nove razsežnosti odnosom med sosednjima področjema na goriškem mejnem sektorju: izjava zunanjega ministra Rumorja o pripravljenosti italijanske vlade na pogajanja za odprtje mednarodnega mejnega prehoda Štandrež -Vrtojba ter želja predstavnikov ustanove za ljudske hiše (IACP) v Gorici ter stanovanjske skupnosti v Novi Gorici, da se čimbolj medsebojno informirajo ter obveščajo o politiki ljudske stanovanjske izgradnje. Zunanji minister Rumor sporoča goriškemu županu, da je italijanska vlada uradno obvestila jugoslovansko vlado o svoji pripravljenosti na sprejem takšnih ukrepov, ki so potrebni za odprtje mednarodnega goriškega mejnega prehoda. Zvezni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije — nadaljuje Romur v svojem pismu — je bil nadalje seznanjen z italijansko pripravljenostjo na razpravo o tehničnih vprašanjih v zvezi s prehodom, medtem ko pristojne osrednje _ in krajevne uprave dokončujejo študijsko in načrtovalno fazo za vse potrebne objekte, da bi mogle stvarno dokončati delo na podlagi raz- na slovenski šoli «Simon Gregorčič» je jasno naperjena proti celotni slovenski etnični skupnosti v Italiji in proti demokratičnemu gibanju nasplsh. Provokacija brez dvoma dokazuje, da obstajajo v naši deželi organizirani krogi, ki skušajo na vse načine podreti idejo in prakso mirnega sožitja med dvema narodoma. Te kroge ponovno najostreje obsojamo, saj so dediščina fašističnega obdobja. Ob tridesetletnici osvoboditve izpod jarma nacifašizma pozivamo vso slovensko in demokratično javnost v Italiji, naj se odločno upre poizkusom, ki hočejo oživeti tragično izkušnjo fašizma.» Včeraj zjutraj je dijaška delegacija treh slovenskih višjih šol iz Gorice odpotovala v Trst, kjer se je udeležila skupnega zborovanja dijakov slovenskih višjih šol Iz Trsta. Na tem sestanku so ugotovili, da je fašistično izzivanje na šoli v Dolini še en dokaz nestrpnosti določenih italijanskih sil do slovenske narodnostne skupnosti. Dijaki slovenskih višjih šol iz Trsta in Gorice so izglasovali skupno protestno resolucijo, v kateri obsojajo tako početje. sobni rešiti postavljena vprašanja, položljivih finančnih sredstev in v ki pa jih je treba še poglobiti. Po krajši repliki poročevalca U-doviča, je glavni odbor prešel k obravnavi koordinacije pobud ob proslavljanju 30-letnice osvoboditve, o katerih je poročal Lipovec. V razpravi je bil poudarjen pomen angažiranosti šol ter vprašanje oblik in vsebine proslave v Rižarni. fiiiiiiiiuiiiiiiiiifiiiiiiitiimiiMimiiiiiiiiumuiiiiuimmmmmiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiil PRVA SEJA GLAVNEGA SVETA KMEČKE ZVEZE Pristojnim organom orisati težave in stališča kmetov Zaščititi Kras pred izletniki in motokrosisti novih davčnih prijav in dali koristno napotilo za delo uradov s tem v zvezi. Glavni svet je poglobi je m proučil stanje domače živinoreje, zlasti glede financiranja članske mlekarne, nedavnega občnega zbora pokrajinskega združenja rejcev in nepravilnega odnosa družbe SALPAT pri izplačevanju mleka živinorejcem. Glavni svet je sklenil, da bo delegacija Kmečke zveze zaprosila za nujen sprejem pri deželnem odborniku za kmetijstvo, predsedniku pokrajinskega odbora za cene in drugih pristojnih oblasteh in uradih, da jim obrazloži težave in stališča domačih kmetov. Govor je bil seveda tudi o zaščid Krasa, tako glede stalne škode in sitnosti, ki jih povzročajo izletniki, v zadnjih časih zlasti motokrosisti, glede česar je glavni svet sklenil, da obnovi posredovanje pri vseh pri-nje nenadno vest o prerani smrti stojnih oblasteh da se tej nadlogi bivšega generalnega koi zula SFRJ napravi _ konec, kot tudi glede nove Borisa Trampuža, se spomnil njego- Preteklo soboto se je sestal v Trstu na prvi redni seji glavni svet Kmečke zveze, ki je bil izvoljen na občnem zboru 16. marca letos. Predstavniki kmetov vsega tržaškega zemlja so najprej po krajši razpravi zbrali iz svoje srede 15-članski izvršni odbor, tako da so v glavnem potrdili prejšnjega, s predsednikom Alfonzom Guštinom in s podpredsednikoma Dušanom Kodričem in Alojzom Debelisom, in ga delno pomladili na željo starejših članov. V izvršnem odboru so poleg omenjenih in tajnika Lucijana Volka še Jos p Sancin, Srečko Orel, Fabij Ruzzier, Ivan Antonič, Drago Starc, Marij Švab, Mirko Križmančič, Oskar Grgič, Jože Perčič, Jože Radetič in Remigio Tul. Potem ko je glavni svet v okv:ru svoje pristojnosti sprejel nekaj novih članov, je sprejel z žalostjo na zni- rokih, ki jih ta sredstva dovoljujejo. Če upoštevamo že pred dnevi objavljene novice o odprtju obeh strani do vprašanja, ki je za širšo go-riško regijo življenjskega pomena, potem smo se danes še za korak približali prispevku te regije k u-resničevanju širših interesov dveh sosednjih držav. S svoje strani so k ustvarjanju dobrega ozračja za sodelovanje prispevali tudi delegaciji IACP (predsednik Candussi, podpredsednik Colella in direktor inž. Vuano) in stanovanjske skupnosti Nova_ Gorica (predsednik Savo Žnidaršič, u-pravni direktor Alojz Mihelj, načelnik tehničnega urada inž. Jože Kanjo in direktor Bruno Podver-šič), ki sta se pred dnevi sestali v Novi Gorici in tako obnovili stike, ki jih je navezala že poprejšnja uprava IACP. Na tem srečanju so se medsebojno informirali, kakšna določila uveljavljajo v obeh državah pri stanovanjski izgradnji, vprašanju, ki enako živo zadeva prebivalstvo na tej kot na oni strani meje. Na tem srečanju so se sporazumeli za obisk gradbišč ter že izdelanih stanovanjskih zgradb, da bi primerjali način gradnje. Delegacija IACP je pred odhodom povabila novogoriško delegacijo stanovanjske skupnosti na obisk v Gorico, da bi nadaljevali prisrčne stike in sodelovanje na področju ljudske in javne stanovanjske izgradnje. ~ ~~ V V UK Vil U UiaiCKLlU- nia °?nosa do splošnega dogaja-no, y italijanski družbi, brez idej-pj,, .turnega ali psihološkega za-ra hv naPre(Ine mladine, ki pa mo-sotn; • lepljena pred vednò pri-či asimilacijskimi pritiski ve-Vot-a- a. naroda. Zato mladinskega e asania ne kaže obravnavati lo-’ Pač pa v okviru novih pobud l>"l>tU!||||||||||n||||||||||||||t|||(|||||||||||||I||||t(|t|||||tI|||m||||||ntlll||,lllMl|||||||||||l||l||||||ll||||| včeraj v padričah in dolini vega zavzetega dela in prijateljskega odnosa tudi do domačih kmetov in njihovih problemov in zato sklenil, da bosta dva odbornika predstavljala Kmečko zvezo na njegovem pogrebu. Odborniki so nato dalj časa razpravljali o v tem trenutku najbolj perečem vprašanju, to je o pomoči organizacije članom or) sestavljanju Prosvetno društvo «France Prešeren» iz Boljunca vabi vse vaščane na predavanje Nadje Pahor «Žensko gibanje med narodnoosvobodilno borbo na Primorskem», ki bo jutri. 10. t.m., ob 20.30 v Srenjski hiši. Vljudno vabljeni! ga predloga deželnega odbora za izvršilni zakon o tako imenovanih kra-ških rezervatih in je bilo sklenjeno, da se predstavništvo organizacije sestane z novo ustanovljeno zadrugo «Kras» ter tudi z drugimi zainteresiranimi ustanovami in organizacij i-mi z namenom, da se uskladijo stališča in vloge za akcijo v korist vseh Kraševcev. Odborniki iz nabrežinske občine so izrazili nezadovoljstvo kmetov ob o-mejitvah, ki jih novi občinski regulacijski načrt postavlja kmetijski dejavnosti in je zato glavni svet sklenil, da bo Kmečka zveza vložila ■■■% devni ugovor. Dolga seja, na kateri je bil seveda govor še o številnih organizacijskih vprašanjih, pa se je končala s prisrčnimi voščili in nazdrav-Ijenjem dolgoletnemu odborniku Josipu Sancinu za njegovo 50-letnico ob pristni kapljici iz njegovih vino gradov. L. V. Pretresljivo prerano slovo °d dveh mladih zavednih ljudi Velika množica ju je pospremila na zad-nji poti ter se poklonila njunemu spominu Sromn 1Ce *n Dolina, in z njima o kolice 3- množica ljudi iz mesta, o-včera' ln z ..onstran meje, sta .‘.e hilariil Ssnljivo poslovili od dveh ko i,rn. •di ki 3U Je zla usoda t.a-Ijenia Vn Prerano odtrgala od živ-od g,i, , Padričah so se poslovili ljublipn^Stra .<3rgiča’ 40-letnega pn-marHivcf3 -'H Rednega vaščana, ga iJ ega ln zavednega družbene-treh Prosvetnega delavca in očeta n>arca0tL0ak’..ki Je v petek, 28. V Dolin-®0110 Ponesrečil na delu. poti knn, P*a ,S„° Pospremili na zadnji vriho o™3'1 ^Metnega Adrijana Dolinske ’na ,napredne in zavedne do-žuDana oruzine, nečaka dolinskega ta k; ' v?selega in družabnega fan-na ceJ; Je ?mrt Pričakala v zasedi, lesom mei^ v°žnjo z motornim ko- v katevnriČak’ pred vaško cerkvico, Prinesli iSt\že v dopoldanskih urah .J.iesn krsto s nokniniWem jz tr- veliko Začele Tu-,cl‘.cullrn časom za pogreb trov Tr*esiatl množica iz vseh ve- je bil PokMnfVl61- ,K°Prskega' sai njen rie? - ni Sl'vester znan in ce-Vilni ven - .naokrog. Tudi res šte-k° je hiiC?-iln cvet-'e 80 pričali, Ka-žalnem ohrlri0 vsem Priljubljen, obredu v padriški cerkvici, je Silvestru v slovo pretresljivo zapel openski pevski zbor «Tabor», nakar se je odvil dolg žalni sprevod na bazovsko pokopališče. Krsto, ki so jo na pokopališče prenesli njegovi najboljši prijatelji, so spremljale tudi tri skupine otrok z rdečim cvetjem — to so bili sošolci Silvestrovih treh otrok. Pred odprtim grobom je pokojniku v slovo spregovoril v imenu vaške skupnosti in vseh organizacij prijatelj Adrijan Kalc, ki ;e z ganljivimi besedami orisal njegov svetal in zgleden lik zbor «Tabor» pa je zapel nekaj ža-lostink. Ravno tako ganljivo je bilo slovo od mladega Adrijana Lovrihe. Množica, ki je Dolina že dolgo ne pomni, se je zbrala na «Šanci», od koder so belo krsto, obkroženo od brezštevilnega cvetja ir vencev sorodnikov, prijateljev, delovnih tovarišev in raznih organizacij, prenesli ob spremstvu vaških fantov in deklet na pokopališče. Na «šanci» ter pred grobom je Adrijanu v slovo zapel domači pevski zbor «Valentin Vodnik» in njegova žalostna pesem je le še bolj ganila številno množico, mladih in starejših. Silvestru in Adrijanu naj bo rahla domača gruda. Ob fašistični provokaciji v Dolini Protestna resolucija dijakov višjih šol Dijaki treh slovenskih višjih šol v Gorici so nam poslali v objavo naslednjo resolucijo, ki so jo sprejeli na zadnjem zborovanju: «Dijaki klasičnega liceja «Primož Trubar», učiteljišča «Simon Gregorčič» in trgovskega zavoda, zbrani na skupnem zborovanju 8. aprila 1975, ostro obsojajo fašistično provokacijo proti slovenski nižji srednji šoli «Simon Gregorčič» v Dolini. Obenem sporočajo svojo solidarnost profesorjem, dijakom in neuč-nemu osebju crizadete šole. Zahtevajo, naj sodne oblasti izsledijo dobro znane fašistične provokatorje, ki vrsto let nemoteno kalijo mirno sožitje med slovensko in italijansko narodnostno skupnostjo. Zadnja fašistična provokacija Odobrena gradnja spomenika padlim v Podgori Na zadnji seji občinskega odbora v Gorici so sekciji ANPI v Podgori, ki je pobudnica za izgradnjo spomenika padlim v osvobodilnem boju, zidali gradbeno dovoljenje. Kakor smo v našem listu poročali, namerava odbor za gradnjo spomenika v Podgori najpiej postaviti temeljni kamen, da bi ob njem prvega maja lahko priredili svečanost ob štafetnem teku mimo partizanskih spomenikov. Na tej seji so se nadalje dogovorili, da bodo na občinski seji v ponedeljek, 14. aprila, izbrali osem svetovalcev za konzorcij četrtega prometnega okrožja. Dogovorili so se, da bo župan osebno zastopal občino na proslavi 30-letnice osvoboditve, ki bo 24. aprila v Rimu ob prisotnosti predsednika republike. V nadaljevanju seje so pregledali poslovanje občinske lekarne ter občinskih podjetij. Za prihodnjo občinsko sejo bodo pripravili predloge o napredovanju občinskih funkcionarjev. Za kritje lanskega proračunskega primanjkljaja bodo pri hranilnici najeli posojilo v višini pol milijarde lir, za popravilo občinskega objekta v Pevmi na 38 milijonov. Nakupili bodo 20 koles za cestno prometno vzgojo otrok. Za praktični del pouka lodo uporabili vrt zavoda Lenassi. Odborniki so nato odobrili še postavitev avtobusnih čakalnic v Ulici Carso ter v Podgori za delavce tekstilne tovarne. 9 Pred kratkim so v Gorici izvolili nov odbor zavoda za socialno skrbstvo (INPS). Za predsednika je bil potrjen Ado Furlan, podpredsednik je dr. Armando Zandomeni. Dva meseca pred zapadlostjo mandata goriškega občinskega sveta — prihodnje upravne volitve bodo 15. junija — je župan občine Gorica Pasquale De Simone prižgal zeleno luč za ustanavljanje rajonskih konzult. Prva rajonska konzul-ta — občina Gorica je razdeljena na devet decentraliziranih upravnih enot — se sestane drevi ob 18.30 na Rojcah — središče ISSCAL v Ul. Pasubio. Poleg župana bo na umestitvenem sestanku tudi odbornik za načrtovanje Fantini, ki je v občinskem odboru pristojen za decentralizacijo goriške občine. Rajonska konzulta Rojce (Cam-pagnuzza) je sestavljena iz 20 predstavnikov strank, imenovanih na podlagi volilnih rezultatov, predstavnikov sindikata ter kulturnih in športnih društev. Na današnji seji bodo imenovali predsednika ter kon-zulto umestili. Podobne sestanke bodo imele — vsaj tako zagotavljajo — tudi ostale konzulte. Njihova življenjska doba pa bo sila kratka, saj bo prenehala z zapadlostjo mandata občinskega sveta, torej 1. maja, ko bodo po zakonu stranke pričele vlagati kandidatne liste za nove volitve. Rajonske konzulte, ki jih bodo umestili v tem in prihodnjem mesecu, bodo nadaljevale z delom do imenovanja novih članov, izbranih na podlagi volilnih rezultatov 15. junija. Izmed devetih rajonskih konzult so za našo narodnostno skupnost zaradi močne številčne prisotnosti Slovencev še zlasti pomembne tri: svetogorska rajonska konzulta (Mon-tesanto), Pevma, Oslavje in Šent Maver ter kot tretja štandrež. Posebno številčna prisotnost Slovencev na območju omenjenih treh konzult pa noče zmanjšati številčne moči naših {pripadnikov v ostalih rajonih, saj je znano, da na Goriškem živi največ Slovencev prav v Gorici. Zavoljo tega se nam zdi velikega pomena s členom 14 pravilnika o delovanju rajonskih kon- V NEDELJO V ČEDADU ANPI in Društvo beneških godcev «V. Karlič» pripravila proslavo 30-letnice osvoboditve Odličja štirim beneškim partizanom * Govora Antona Birtiča-Mečane in Giovannija Padoana-Vannija zult zajamčena pravica, da člani rajonskih svetov kakor tudi občani na rajonski skupščini imajo pravico izražati se v svojem jeziku. Prepričani smo, da jo proces medsebojnega poznavanja in spoštovanja napravil na Goriškem tolikšen korak, da bodo odprte in demokratične sile italijanskega naroda razumele pravico, ki jo pravilnik priznava Slovencem, ter poskrbele, da se ta pravica, ki je humana in demokratična izvaja. S stališča širših družbenih interesov pa predstavlja uvod v ustanavljanje decentraliziranih upravnih enot pričetek spodbujanja samoupravnih teženj med občani, ki hočejo neposredno sodelovati pri o-blasti ter posredovati iz zakladnice svojih bogatih skušenj za reševanje zadev, za katere center čestokrat nima niti časa niti posluha. V tem okviru predstavlja štart v ustanavljanje rajonskih konzult nov korak na težavni poti za utrjevanje demokratičnih ustanov, ki je toli-važnejši prav sedaj, ko desničarske in avtoritarne sile skušajo spodkopavati prav krajevne upra-, temelj demokratične ureditve. Priznanje Mariji Selič za 22-letno delovanje med tekstilci Prejšnji teden je pokrajinsko vodstvo sindikata tekstilnih delavcev CGIL izreklo priznanje Mariji Selič za požrtvovalno 22-letno vodenje boja tekstilnih delavk in delavcev goriške pokrajine za svoje pravice in boljše delovne razmere. Ob tej priložnosti so Mariji Selič, ki bo odslej vodila patronat INČA. poklonili zlato medaljo v znak hvaležnosti za njeno požrtvovalno delo. Na sestanku vodstva sindikata tekstilnih delavcev FILTEA - CGIL so nato izvolili za novega pokrajinskega tajnika stroke Enza Bucovi-nija, delavca podgorske tekstilne tovarne, člana izvršnega odbora tovarniškega sveta tega obrata in člana pokrajinskega izvršnega odbora CGIL. Poleg tekstilnega sektorja bo Bucovini vodil tudi pokrajinski sindikat tiskarsjev in pa-pimičarjev. elani vodstva in tajništva so Bu-coviniju izrekli najboljša voščila ob prevzemu nove odgovorne naloge. Takšna voščila so mu sporočili tudi voditelji tekstilnih delavcev CISL in UIL, ki so bili prisotni na seji. Ob letošnji 30-letnici osvoboditve pripravljajo razna društva na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji svoje proslave, na katerih se dostojno oddolžijo spominu naših pa dlih borcev. Podobno prireditev sta v nedeljo popoldne pripravila v Čedadu Društvo beneških godcev «Vi-gion Karlič» in videmska borčevska organizacija ANPI. Proslave se je udeležilo veliko domačinov in gostov iz Slovenije ter zamejstva. Med drugimi so bili prisotni predstavnika AN Pl iz goriške pokrajine Ladi Dornik in Avgust Lenardič, Dino Roner, predstavnik Slovenske kulturno - gospodarske zveze, Ignacij Ota, predstavnik Slovenske prosvetne zveze, Viljem Černo, predsednik PD «Ivan Trinko», beneški duhovniki skupme «Dom», Dino Del Medico, predstavnik Društva slovenskih emigrantov iz Beneške Slovenije, Franko Karlič, predstavnik Beneškega planinskega društva, prisotna sta bila tudi predstavnika Socialistične zveze mladine iz Nove Gorice ter nredstavniki borčevskih organizacij iz Slovenije. Po pozdravnem govoru predsednika Društva beneških godcev Lucijana Lavrenčiča je spregovoril tajnik društva Anton Birtič - Mečana, ki je poudaril pomen 30-letnice za nas Slovence ter še posebno za beneške Slovence. V osvobodilnem boju, je dejal, so se skupno bojevali italijanski in slovenski tovariši, prav tako se je treba danes skupno bojevati za dosego naših pravic. Svoj poseg je Birtič zaključil s prošnjo mladini, naj nadaljuje po isti poti, ki so jo ubrali njihovi očetje: po poti pravice in strpnosti med narodi. Garibaldinski komandir Giovanni Padoan - Vanni je v govoru poudaril pomen skupnega boja Slovencev in Italijanov za boljši jutri. Govornik je nato ocenil sedanji položaj v Italiji ter kritiziral popuščanje vlade, ki dovoljuje podvige neofašistične drhali. O beneških Slovencih je Padoan povedal, da ne uživajo pravic niti v tolikšni meri, kot drugi člani narodnostne skupnosti na Tržaškem in Goriškem. Nezanimanje s strani videmske pokrajine za vprašanja beneških Slovencev se je izkazalo' tudi na zadnji manjšinski konferenci v Trstu, ko niso videmski pokrajinski upravitelji omenili obstoja Slovencev v Benečiji. Ob tej priložnosti je Padoan izročil štirim beneškim partizanom priznanja ANPI. Odličja so dobili Ivan Baptista Obit (najstarejši partizan: ima 74 let) iz Gorenjega Mirsa v občini Št. Lenart, Gino Če-darmac iz Štubice pri Podbonescu, Jožko Trušnjak iz Klodiča ter Lucijan Blazutič iz Gornjega Brnasa. Na tej proslavi sta prinesla pozdrav tudi Federico Vincenti predsednik ANPI iz Vidma, ter prof. Bront, predstavnik ANPI iz Čedada. Član Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta Jožko Lukeš je prisotnim recitiral dve partizanski poeziji ter Gregorčičevo «Soči». Proslavo 30-letnice v Čedadu so sklenili z glasbenim sporedom. Naslonili so harmonikarji društva beneških godcev, pevski zbor iz Dolenjega Brnasa, ki ga vodi Nino Specogna, ter oktet «Nediže glas». da bi goste zlasti zadovoljili s ponudbo izvrstnih domačih gastronomskih specialitet in vin. Morski termalni center bo ovrednotil izvrstne klimatske pogoje, ki jih ima Gradež, kuharske sposobnosti pa so povabljenci lahko spoznali neposredno po srečanju, na večerji, ki so jo pripravili gradeški kuharji in vinski strokovnjaki, «sommeliers». Po členu 50 deželnega statuta Parlamentarci KPI o državnem prispevku za gospodarski razvoj Parlamentarna skupina KPI iz dežele Furlanije-Julijske krajine je sinoči izdala daljše poročilo v zvezi s skorajšnjo razpravo o zakon skem osnutku, ki predvideva državno finančno pomoč za deželo Fur-lanijo-Julijsko krajino po členu 50 deželnega statuta. Država naj bi po tem členu priznala Furlani ji-Juli jj ski krajini izjemno finančno pomoč 490 milijard v sedmih letih, sredstva pa naj bi služila za uresničitev srednjeročnih načrtov za razvoj gospodarskih dejavnosti in izboljšanje družbenega položaja v naši deželi. Predsedstvo senata je namreč te dni predalo zakonski osnutek v razpravo in odobritev senatni komisiji za proračun in gospodarsko načrtovanje. Hkrati s tem bo komisija obravnavala nedavni sklep vlade, s katerim je bila Furlaniji-Julijski krajini priznana izredna finančna pomoč 10 milijard za leto 1975. S tem da je predsedstvo prepustilo komisiji pristojnost za sklepanje o obeh zakonskih osnutkih — pravi poročilo KPI - bo ustrezni postopek mnogo krajši. Hkrati s tem je upati, da se bo razprava lahko začela že 15. aprila. Senator S. Bacicchi je v tej zvezi postavil tudi zahtevo, naj bi v tem času senatna komisija povprašala za mnenje predstavnike deželne uprave. Jubilejni občni zbor Slov. planinskega društva Drevi ob 20.30 bo v goriškem Gregorčičevem klubu jubilejni občni zbor Slovenskega planinskega društva. Slovenski planinci bodo letos namreč praznovali 30-letnico svoje organizacije, ki sovpada tudi z drugim važnim jubilejem: 30-letnico zmage nad fašizmom. Slovensko planinsko društvo je v vseh teh letih opravilo važno in neprecenljivo delo za našo narodnostno skupnost. Utrdilo je narodno zavest naših ljudi ter jim nudilo pogoje za njeno krepitev. Trideset let je že minilo, odkar so si goriški planinci, po vojnih grozotah in po fašistični strahovladi, zavihali rokave in. pričeli z delom, da bi obnovili društvo, ki bi temeljilo na načelih narodnoosvobodilnega gibanja. Brez dvoma so bili začetni koraki težki in težav je bilo še in še. Z dobro voljo in vztrajnostjo pa so bile vse ovire odpravljene. Samo bežen pogled v društveni album fotografij bo vsakogar prepričal, kako pomembno in časovno neprekinjeno delo je društvo opravilo od svojega nastanka dalje. V zadnjih letih se je društvo še bolj utrdilo in postalo bistvena komponenta goriške narodnostne skupnosti. Mislimo, da ni potrebno, da naštejemo vse pobude, ki jih je SPD pripravilo ter z njimi nudilo našim ljudem možnost, da so se zbirali ter govorili in prepevali v svojem jeziku. Na prvi pogled se nam bo zdelo to narav no, saj smo od nekdaj vedeli, da je to naloga Slovenskega planinskega društva. Pa ni tako. Trezna presoja nam pove, da je to uspeh naših vztrajnih in delovnih članov SPD. Na drevišnjem občnem zboru bodo poleg običajnih poročil in izvolitev novega odbora podelili priznanja planincem, ki so že več kot 25 let včlanjeni v Slovensko planin sko društvo. Deželni odbornik v Podgori in Pevmi Deželni odbornik za kulturne in ambientalne dobrine Alfeo Mizzau se je s predstavniki sekcije KD za Stražice in Podgoro pogovarjal o zaščiti okolja pri Soči med Podgoro in šentmavrom ter odkupu podgorskega parka za javne potrebe. Pogovarjali so se o urejevanju potokov ter okuženju ozračja in vode. Posebej si je odbornik o-gledal kmetijsko zadrugo v Pevmi ter se zanimal za kmečka vprašanja tega območja. Mizzaua so spremljali deželni odbornik Cocian-ni, predsednik pokrajine Chientaro-li, pokrajinski tajnik stranke Leardi ter nekateri občinski svetovalci. V Milanu propagandno srečanje o Gradežu Avtonomna ustanova v Gradežu in pokrajinska turistična ustanova Gorici sta številnim uglednim osebnostim iz časnikarskega in kulturnega življenja kakor tudi turističnim operaterjem v Milanu prikazali novo podobo Gradeža, takšno, kakršna se bo nudila turistom ob pričetku bližnje poletne sezone. Predsednik avtonomne ustanove v Gradežu dr. Giovanni Gregori ter predsednik EPT Mario Del Ben sta udeležencem sestanka opisala nove morske termalne naprave, ki so jih uradno odprli lansko jesen in bodo v tej Urnik mejnih prehodov druge kategorije Poveljstvo obmejne policije nam je poslalo urnik mejnih prehodov druge kategorije za mesec april. Mirnik: od 7. do 19. ure. Jenkovo: od 6. do 20. ure (ob ne deljah od 6. do 21. ure). Plešivo: od 6.30 do 20. ure (ob ne deljah od 6.30 do 21. ure). Vipolže: od 6. do 19.30 (ob nedeljah od 6. do 20.30). Števerjan: od 6. do 19.30 (ob nedeljah od 6. do 20. ure). Podsabotin: od 6.15 do 19. ure( ob nedeljah od 6.15 do 19.30). Solkan 1: od 6. do 19.30. Kajut: od 6. do 19. ure (ob nedeljah od 6. do 20. ure). Šempeter: od 6. do 19.30 (ob ne deljah od 6. do 20.30), Miren: od 6.30 do 19. ure (ob nedeljah od 6.30 do 20. ure). Devetaki: od 6. do 19. ure. Jamlje: od 6.15 do 19. ure (ob nedeljah od 7. do 19. ure). Vesti iz bolnišnice Trije mladi Goričani so se prejšnjo noč ponesrečili v Buttriu pri Vidmu, pred znanim lokalom «Love Story». Mladeniče, 22-letnega Eugenia Magheta, 25-letnega Antonia Devetaga in 25-letnega Franca Pro-ta, so z rešilce odpeljali v videmsko bolnišnico. Najhujše je stanje Eugenia Magheta, za katerega so si zdravniki zaradi možganskega pretresa pridržali prognozo, med tem ko se bosta ostala dva zdravila nekaj dni. V poznih večernih urah je Ma-ghet privozil z avtomobilom dvorišča lokala na glavno cesto Gorica - Videm. Ob istem hipu sta v drugem vozilu iz Gorice proti Vidmu pripeljala Devetag in Prota sezoni prvič na voljo turistom, ter I ki sta silovita trčila v prvi avto prizadevanja gradeških gostincev, • mobil. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE vabita na revijo pevskih zborov PRIMORSKA POJE ki bo jutri, JO. aprila ob 20.30 v gledališču Verdi v Gorici. To bo osmi, zaključni koncert letošnje revije. Nastopili bodo zbori SOVODENJSKI NONET, moški zbor FANTJE IZPOD GRMADE, moški zbor OTON ŽUPANČIČ iz štandreža, KOMORNI ZBOR iz Idrije, MOŠKI ZBOR iz Mirna, mešani zbor ANTON MOŽINA iz Brij, TRŽAŠKI OKTET, moški zbor KOBARID, Mešani zbor POSTOJNA, moški zbor TABOR z Opčin pri Trstu. Ljubitelji slovenske pesmi vabljeni! Šolske vesti Ravnateljstvo učiteljišča «S. Gregorčič» v Gorici sporoča, da bo v petek, 11. aprila 1975, roditeljski sestanek. Vršil se bo v risalnici učiteljišča v Ulici Croce 3 ob 18. uri. Starši dijakov učiteljišča in tečaja za otroške vrtnarice ah njihovi namestniki so vabljeni, da se sestanka udeležijo. Izleti Mladinski krožek Gorica in športno združenje «Dom» priredita v nedeljo, 13. aprila, ob gostovanju odbojkarske ekipe avtobusni izlet v Pordenon. Vpisovanje sprejemajo Elijana Bensa (na sedežu Slovenske prosvetne zveze v Gorici), Lucijan Cemic (Vrh), Rafko Butkovič (Sovodnje). Damjan Klanjšček (Oslavje - Pevma), Silvana Devetak (Doberdob), Darij Peric (Poljane), Janko Heric (Dol). Avtobus bo iz Gorice odpeljal ob 12. uri. Točen čas odhoda avtobusa iz posameznih vasi bomo objavili naknadno. Kino Gorica VERDI 17.00—22.00 «L’ultima rapina a Parigi». E. Martinelli in R. Hos-sein. Barvni film. Prepovedano mia-dini pod 18. letom. CORSO 17.15—22.00 «Agente 007: l’uomo dalla pistola d'oro». R. Moore in B. Ekland. Barvni film. MODERNISSIMO 16.30-22.00 «La colonna infame». H. Berger in F. Babai. Barvni film. Prepovedano mia-dini pod 14. letom. CENTRALE 17.00—21.30 «Il ritorno dei magnifici 7». Y. Brinner in B Fuller. Bareni film. VITTORIA 17 00-22.00 «Le ultime o-re di una vergine». S. Rome in D. Backy. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Tržič AZZURRO Zaprto. EXCELSIOR 16.00—22.00 «L’appuntamento al tredicesimo piano». Barvni film. PRINCIPE 17.30—22.00 «Chinatown». J. Nicholson in F. Dunaway Barv. ni film. Nova Gorica SOCA «Samokres v hudičevih rokah», italijanski barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «škorpijon», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Ljubezenska pesem», ameriški barvni film ob 19.30. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Enrico Olimpo, Elio Salvador!, Manolo Barea, Francesca Pao-letti, Monica Paoletti, Serena lurig. DEŽURNA LEKARNA V GORICI V Gorici je danes ves dan In ponoči dežurna lekarna Alesani, Ulica Carducci 38, tel. 22-68. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU V Tržiču je danes ves dan to ponoči dežurna lekarna San Nicolò, Ulica L maja, teL 73-328. NEKAJ VTISOV S KRATSKEGA POTOVANJA PO KUBI PREHITEVALI SO ČAS TODA HKRATI USPELI Če je res, da Fidelu Castru ni uspelo v letu dni pridelati deset milijonov ton sladkorja, je res, da ima vso Kubo za sabo HAVANA, 7. - V dneh, ko se je v glavnem mestu Kube sestal koordinacijski biro neuvrščenih dežel, so se časnikarji in tudi člani konference dvakrat srečali s Fidelom Castrom. In tedaj so opazili, da «vodja kubanskega ljudstva» ne zanemarja več diplomatske etikete, kajti pojavil se je v generalski u-niformi z belo srajco in lepo privezano kravato. Ni prišel torej na sprejem v običajni že legendarni vojaški uniformi, v kakršni je pri šel «iz partizanov». Spremembe bi verjetno niti ne opazili, če bi «vrhovni komandant Fidel Castro, prvi sekretar CK komunistične partije in premier revolucionarne vlade» ne presenečal, kot je njegova navada. Pravzaprav Fidel Castro in vse Kuba presenečata s tem. da ju ne moremo uvrstiti med dežele z novo družbeno ureditvijo, ki bi šla po določenem kalupu. Na koncu zasedanja koordinacijskega biroja, ki je trajal tri dni in štiri noči, je povzel besedo Fidel Castro, ki je začel govoriti ob pol treh zjutraj. Tisti tuji predstavniki, ki so se udeležili konference, so opazili še eno stvar: Fidel Castro je govoril «le» 45 minut in je imel govor napisan. To je res nekaj novega. Fidel Castro namreč po navadi ni tako kratek. Pravzaprav je kubanski premier vedno stal za mikrofonom ure in ure in svoje govore improviziral, tako da se je s poslušalci pomenkoval, jim pojasnjeval in iskal odgovore na lastna vprašanja. Polemiziral je z njimi, pa tudi s samim seboj. V zadnjem času pa, kaže, prihaja pred publiko z vnaprej napisanim govorom. To nekaj pomeni, pravijo na Kubi. To se je začelo po letu 1970, ko je namreč kubanskim oblastem «spodletela» kampanja — 10 milijonov ton sladkorja. Ob tem «neuspehu» se je Fidel Castro obrnil na Kubance in jim rekel, da naj si najdejo drugega voditelja, ker so bili njegovi računi — zgrešeni. Množica pa je vzklikala, da ni pogrešil on, pač pa da «vsi smo grešili». Morda je res, da so grešili vsi, kajti Fidel Castro in njegovi ožji sodelavci «prehitevajo čas», s tem pa so dali možnost kubanskemu ljudstvu, da se je nekoliko «polenilo». Besede so ostre, toda na Ku bi kritično govorijo, tudi če to koga zaboli ali zbode. Od leta 1967 do 1970 so skušali na Kubi ustvariti družbo, kjer bi bil denar odveč. Do konca tega načrta naj bi bila stanarina ukinjena. To ni uspelo, toda še danes je stanarina na Kubi skrajno nizka in nihče ne plača za stanovanje več kot znaša 10 odst. njegove plače oziroma mezde. To pa ne glede na stanovanjske površino. Hrano so delavci dobivali v tovarniških menzah brezplačno. Vsak dan je nad milijonov delavcev in kmečkih težakov dobilo brezplačen obrok. Brezplačno pa je na Kubi šolanje, zdravstvena in socialna oskrba. In tudi otroci dobivajo v šolah brezplačno knjige in hrano, obleko in obutev. Brezplačne so na Kubi tudi športne in druge prireditve. Brezplačen je na Kubi javni telefon ;td. Na Kubi so plače in mezde zelo nizke. Ker pa je toliko služnosti m raznih servisov brezplačnih, so ljudje imeli in imajo preveč dena; rja. In zanimivo je, da Kubanci niso prav nič varčevah, še naj: manj so svoje prihranke nalagali v banke, ker so banke dajale prenizke obresti. Razmeroma malo blaga in veliko denarja je nujno privedlo do inflacije. Na nenakšni črni borzi so se cene podeseterile. Nadaljnja posledica tega je bila mizka produktivnost in že malone neodgovornost na delovnem mestu. Odtod že omenjena označba, da so se Kubanci-polenili. . Ko so kubanski sindikati sklicali kongres in povabili Fidela Castra, naj bi tudi on povedal svoje mnenje, je ta rekel, da «vlada mora popraviti svoje napake, ker Kubanci še niso priprayljeni živeti v ko munizmu». Vrniti se je treba v predkomunistično fazo materialne simulacije po socialističnem načelu «od vsakogar po njegovih sposobnostih in vsakomur po njegovem Fidel Castro je podčrtal tudi. da so izostajanja z dela prepogosta, da je popustila na delu disciplina in da je delovni učinek skrajno nizek. «Šmo narod, ki ga lahko zajame veliko navdušenje, smo narod, ki je sposoben velikih odločitev in dejanj v usodnih trenutkih, narod, ki je pripravljen v vsakem trenutku žrtvovati vse, ki je pripravljen na največja junaštva, ki pa mu manjka ena osnovnih vrlin, namreč upornost, vztrajnost v vsakdanjem življenju». Ko na Kubi niso uspeli pridelati 10 milijonov ton sladkorja, so se zamislili tudi glede drugih načrtov, uspehov in neuspehov. Do tedaj je bila beseda bivših gverilskih herojev sveta, od tedaj dalje ima pa vedno več besede — delavec, tovarna, polje. Velike besede in gesla o revoluciji so se umaknila pred preprostim vsakdanjim a vztrajnim delom, pred bolj orga nizirano družbo. Vsebina se ne menja, to je razumljivo, menja se le stil, bolje način. In ta način delovanja kaže že svoje rezultate Nihče, ki pride na Kubo, ne govori o razkošju, tudi ne o blagostanju, vsi pa ugotavljajo socialno pravičnost in velik splošen napredek. Fidel Castro in z njim vsi Kubanci priznavajo, da je težav še veliko, toda na Kubi siromaštva ni več, na Kubi ni prostitucije, ki je bila nekoč ena kubanskih značilnosti, saj so sem prihajali petičniki iz ZDA, ki so prihajali v Havano na hazardne igre in na lahko življenje, na Kubi ne poznajo brezposelnosti, ne poznajo nepismenosti. Drugi rezultat kubanske premočrtnosti v izvajanju Castrove revolucije je ta, da so strli blokado, ki jih je oklepala vse ud zmage' nad bivšim diktatorjem Batistom. Kuba je pridobila v vsem svetu veliko prijateljev, toda največ veljajo prijatelji iz njene okolice z ameriške celine, prijatelji iz Latinske Amerike. Kuba je postala prva neuvrščena dežela Latinske Amerike. Tedaj je to bil «greh», danes je to nekaj normalnega. Danes njenemu zgledu sledijo tudi drugi. Se več, Argentina je lam zagrozila ZDA, da bo podržavila ameriške podružnice tovarn avtomobilov, če ZDA ne bodo prodajale svojih vozil Kubi. In res so^ ZDA od tedaj izvolile na Kubo že za poldrugo milijardo dolarjev avtomobilov in drugega blaga. In če si pred leti na ulicah Havane in drugih kubanskih mestih srečaval le stare, «predpotopne» ameriške avtomobile in kako sovjetsko «volgo» ali kakega «moskviča», vidiš sedaj po ulicah Havane nove «che-vrolete», «forde» td. Res je, na Kubi ni avtomobilske gneče, kot jo zasledimo drugod po Zahodu. Toda vedno več je avtomobilov in vedno več jih bo. V zvezi s tem so zanimivi kriteriji, kdo si sme na Kubi avtomobil kupiti in kdo ne. Do pred dobrim letom so si na Kubi mogli nrivoščiti avtomobil le najvišji javni funkcionarji. Pred nedavnim so dobili pravico do tega vsi državljani s fa-kultetsko izobrazbo. Logično, da ne morejo vsi ti priti do avtomobila, kot ne bodo mogli v bodoč-nosti priti do avtomobila vsi ostali državljani, ko bo dovoljeno tudi njim, da si nabavijo motorno vozilo. Toda razvoj gre v to smer, možnosti pa se večajo, oziroma se bodo večale z nadaljnjim razvojem razmer v deželi. O tem pričajo Konkretni podatki, ki govore, da je Kuba že zdavnaj preživela svoje najtežje obdobje in da so trenutne gospodarske razmere zelo dobre. Kuba sicer ni dosegla 10 milijonov ton sladkorja, v letu dni kolikor ga je načrtoval Fidel Castro, toda dosegla je ve-kansko količino, skoraj 9 milijonov ton. Cene sladkorju pa so se na svetovnem tržišču potrojile, s tem se je dvignil dobiček. Res je, Kuba mora del svoje proizvodnje prodati SZ po starih cenah, to se pravi po nizkih cenah, zato pa dobiva tudi skoraj vso nafto, kolikor je potrebuje, po starih cenah. Sicer pa govore o naglem razvoju na Kubi naslednji podatki: Španija, Japonska, Francija, Kanada in druge države tako rekoč vsiljujejo Kubi posojila in denar, ker Turški književnik iz Novega Pazarju Novi Pazar je mestece v jugo-ahodni Srbiji, sredi Novopazarske-;a polja. Nekoč je bilo trdnjava n prestolnica Štefana Nemanje. Danes šteje okrog 30 tisoč prebiralcev in se vsestransko lepo raz-rija. Dasiravno je bilo, kot mno-;a druga srbska mesta, dolgo do-» pod turško dominacijo, bi ven-lar malokateri utegnil pomisliti, la je iz njega izšlo nekaj zelo po-nembnih ustvarjalcev turške knji-ievnosti. Med temi tudi Ahmed Ali Jurbi. Do leta 1944 je bil doma-a neznan, tedaj pa ga je kot po-nembnega pesnika odkril Sadetin lizhet Ergun. Ahmed B. Ali se je tu rodil ko-lec 17. stoletja. Pripadal je spahij-ikemu (veleposestniškemu) druž-jenemu sloju in je imel svoj ti-, nar (fevdalno posest) pri Jedre-au. Tu pa so ga domačini smagali za tujca in so ga zato tudi imenovali Gurbi (tujec). Zelo je bil navezan na rodni Novi Pazar in je močno žaloval za njim, ko je živel v tujini. O tem pričajo njegovi stihi, ki jih je posvetil rojstni deželi Bosni (v 18. stoletju je Novi Pazar pripadal Bosni). Takole v njih poje: Dežela Bosna je moja domovina. Njeno ime je znano vsem narodom Isveta. Bog jo je napravil za onezdo [herojev. Domotožje je končno Ahmeda privedlo do odločitve, da je zapustil svoje posestvo pri Jedrenuin se vrnil v Novi Pazar. Dotlej je samo pesnikoval, po svojem povratku domov, pa se je lotil tudi pisanja proze. Njegova neobjavljena dela so še ohranjena. Ko je umrl, so ga pokopali na no-vopazarskem pokopališču Gazilar, leta 1778 pa so mu njegovi častilci postavili tudi spomenik. zaupajo v kubansko realnost. V dveh letih so omenjene države dale Kubi na račun že dobavljenega ali na račun bodoče dobave sladkorja 4 milijarde dolarjev. In Fidel Castro sprejema denar in ga vlaga v proizvodne zmogljivosti in v standard, vsekakor veliko več v nove gospodarske zmogljivosti kot v življenjski standard. In vendar je po podatkih tujih diplomatov nad 80 odst. Kubancev za revolucijo, za Fidel Castra. Le tako si lahko razložimo dejstvo, da so ZDA prenehale s svojo neposredno gonjo proti Fidelu Castru, s svojimi grožnjami, s svojo blokado. ZDA so uvidele, da se bodo morale sprijazniti tudi s socialistično deželo, z malo Castrovo «rdečo» Kubo, ki jim je bila še pred nekaj leti neprijetno strašilo. T. B. Z udarniškim delom dokončujejo spomenik padlim kriškim borcem V Križu se sleherno soboto in nedeljo zbirajo Križani, ki s proštovIjnim delom gradijo mogočen spomenik Križanom, ki so v času narodnoosvobodilne žrtvovali živjlenje v boju za svobodo. Ker se dan odkritja spomenika naglo bliža, se dela nadaljujejo pospešeno ■inni mimi inumimi ...............................................................................................inimnninn...um......... ŠE UGIBAJO, ZAKAJ JE FISCHER 10 STORIL «Muhasti dečko» zares razočaral Od zadnje partije s Spaskim, ki mu je prinesla svetovno prvenstvo, ni več sedel pred šahovnico-Baje hoče ostati «nepremagani šahist» VAINO ZASEDANJE V BONNU Dovčerajšnji svetovni šahovski prvak Robert Fischer, «muhasti dečko», je ostal sam sebi zvest. Žrtvoval je tudi milijonsko nagrado, ni pa se hotel pomeriti z izzivalcem Anatolijem Karpovom, ki je tako postal avtomatično 12. svetovni prvak. ITa dan 3. t. m. ob 11. uri po srednjeevropskem času ni prišla na sedež svetovne šahovske zveze brzojavka, ki bi jo moral Fischer poslati, da sprejema dvoboj. Morda Fischer ne bo nikoli več nastopil za svetovne šahovsko prvenstvo in v zgodovini šaha bo zapisano, da se je kot prvi odpovedal »vojemu položaju brez borbe. Anatolij Karpov pa je tako postal najmlajši svetovni šahovski prvak in čeprav je prišel do tega položaja brez boja s Fischerjem, mu je treba čestitati, kajti za ta dvoboj se je temeljito pripravil m si pravico do tega srečanja priboril s 60 težkimi šahovs imi partijami z drugimi sovjetskimi pretendenti na isti dvoboj. Karpov torej ni kriv, če Fischerja na dvoboj ni bilo, ker se je on temeljito na to pripravil in s tem postal novi Capablanca, kajti svetovni prvak je postal že pri svojem 23. letu in si tem ustvaril možnost, da dolgo o-stane šahovski prvak, saj je še mlad in svež, kar je za šahista ’-snovni pogoj. Sicer pa bo ostalo tajno, zakaj je Fischer tako na lahko prepustil svoje svetovno prvenstvo. Anatolij Karpov je osvojil šahovski svet nanaglo. Podobno kot Mi-hail Tal j. Naučil se je šahovskih potez, ko je bil star komaj pet let. Z 11. letom je postal že mojstrski kandidat SZ. Bil je to najmlajši mojstrski kandidat. Toda še bolj nagel vzpon se je začel leta 1969, ko je postal mladinski prvak sveta. Da bi se mogel srečati s svetovnim prvakom Fischerjem, je moral lani izločiti tri slovite sovjetske velemojstre in sicer Polu-gajevskega, Korčnoja in pa Spa-skega, ki se je pred leti neuspešno boril s Fischerjem za svetovno prvenstvo. Karpov je bil prepričan, da bo prej ali slej prišlo do «največjega dvoboja» in se je za to marljivo pripravljal v svoji samoti v Pod-moskovlju. Ko so ga pred nedavnim obiskali v njegovem zatišju, je izjavil, da se Fischer ne bo i-maknil in da bo zato do dvoboja prišlo. Možnost, da bo prišel do svetovnega prvenstva brez boja, mu ni šla v račun. Kot ostali šahovski svet, je tudi on računal s tem, da se bo «muhasti dečko» vendarle čeprav v zadnjem trenutku premislil. In vendar je Fischer ves čas odgovarjal negativno in zares nihče ne ve, kaj pravzaprav veliki ameriški mojster misli in kaj hoče s tem svojim odstopom povedati. Ostaja veliko vprašanje, zakaj je odstopil brez boja, ko pa je vendar mogel priti do največje nagrade v vsej zgodovini svetovnih šahovskih prvenstev in ko je vendar znano, da je zelo nagnjen k — dobičku. Še več, ko se je boril za svetovno prvenstvo, ko še ni bil svetovni mojster, je vnaprej izjavljal, celo izzivalno trdil, da se ne bo zadovoljil le s svetovnim prvenstvom, pač pa da ga bo ohranil vse do svojega 60. leta. In Fischer je še mlad, zelo mlad. Fischer ni hotel pojasniti svojih sedanjih sklepov. Živi osamljeno življenje v Passadeni, osamljeno življenje, za katerega so nekateri rekli, da je «beg pred samim seboj». Fischer dneve in dneve ne odhaja z doma in hkrati izključuje sleherni stik s svetom. Vse ponudbe, ki mu prihajajo z vseh strani, odklanja. Trdi, da je vse, kar je mogel reči, povedal že na zadnji šahovski olimpijadi v brzojavki z 800 besedami. Svoj naslov prvaka je izročil svetovni šahovski zvezi, ker da niso ugodili njegovim zahtevam, in je nadaljeval svoje «normalno» življenje, tako da od zadnje partije, 21 .partije, ki jo je igral s Spaskim, in z njo zmagal, ni več sedel za šahovsko ploščo. Fischer baje želi po poti slovitega Aleksandra Aljehina, ki je o-stal do konca neporažen. Res je, Fischerja kot svetovnega prvaka ni potolkel nihče, nihče mu ni napovedal mata, toda izgubil je naslov in izgubil velikansko vsoto denarja. S tem bi morda po mnenju nekaterih hotel podčrtati, da mu ni za denar. Toda pred srečanjem s Spaskim je veliko govoril c denarju. Ko je klonil in prepustil svetovno prvenstvo, pa je vendarle ostal pri svojem starem «geslu»: Sem najboljši šahist na svetu. Tisti, ki ga pobliže poznajo, menijo, da bo v to prepričan do smrti. Toda prvenstva se ne dobivajo in izgubljajo na tak način. In še nekaj očitajo Fischerju. Namreč to, da je po zmagi n£d Spaskim pustil šahovsko igro v ne mar, kajti s tem ni osiromašil sebe, pač pa ves šah, kajti njegove partije so se beležile, njegove partije so bile velike igre, njegov način ni bil šablona, ni bil ponavljanje tega, kar so v šahu rekli drugi, pa čeprav veliki mojstri. Nekateri domnevajo, da se bo Fischer ponovno lotil šaha. Tokrat zato, ker ne bo imel nad seboj bremena svetovnega prvenstva. Doslej je bila vsaka njegova partija lahko tvegana, ker si svetovni prvak ne sme privoščiti padcev, ne sme si privoščiti napak. Sedaj -i «tudi najboljši svetovni šahist», ko ni več svetovni prvak, lahko privošči spodrsljaj, ki bo na svoj način prav gotovo obogatil šahovsko igro. šahovska igra, kot je znano, je sestavljena iz zmag in porazov in sicer točno prav toliko porazov kot zmag. Morda bo kana vest nekega dne presenetila svetovno šahovsko javnost, da je Fischer spet sedel pred šahovsko ploščo. S tem bo morda «muhasti dečko» odgovoril na vsa ugibanja, ki so bila izrečena na njegov račun v zvezi s še nepojasnjeno potezo, seveda ne šahovsko, pač pa življenjsko. B. P. Skupne študije na področju kulture Vloga koordinatorja v raziskovalnih delih n® temo «kulturni razvoj dežel z več narodi ali etničnimi skupinami» poverjena Jugoslaviji V Zvezni republiki Nemčiji, v Bonnu, je pred nedavnim bil sestanek strokovnjakov 19. evropskih dežel, na katerem je bil predmet razprave izdelava skupnih študij in pa raziskovanja na področju kulture. S tem so udeleženci pristopili k izvajanju sklepov mednarodne konference o kulturni politiki v Evropi. ki je 1. 1972 bila " Helsinkih. Bil je to prvi sestanek v okviru UNESCO, mednarodne organizacije za sodelovanje na področju znanosti, kulture in izobraževanja, s katerim je ta v okviru tovrstnega delovanja .-topila na mednarodno prizorišče. Doslej so v podobnih raziskovanjih bile predvsem angažirane dežele, članice Evropskega sveta, vtem kj je ustanova UN ESCO delovala za podobne cilje na področju izobraževanja in znanosti. Skupne študije na področju kulture predstavljajo še eno možnost snodbude evropskega kulturnega sodelovanja med državami in narodi. Ta sodelovanja predstavljajo začetek uresničevanja pomembnega dela programa in še neke nove funkcije UNESCO, vsekakor pa pomenijo 'benem tudi velik prispevek k razvoju posameznih nacionalnih kultur, kot tudi napredovanje kulturnega življenja. Študije bodo, kolikor mogoče, kar najbolj primerjalnega značaja, v cilju, da bi dežele - udeleževalke pri njihovem razvijanju uresničile določene koristi zlasti kar zadeva njihovo uporabo v lastnih pogojih in lastni kulturni situaciji. Pri realizaciji takega namena bodo vsekakor nastopile številne težkoče. Le-te bodo tako vsebinskega (zelo različna kulturna situacija v deželah z enakim ali različnim družbenim sistemom) kot formalnega (različna tolmačenja pojma kulture ter pomanjkanje enotnih statističnih in drugih podatkov) značaja. Nekatere dežele so že znatno napredovale v raziskovalnih podvi- iiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiifimiiiiiiuimiiimiiiimiiiiiimiiiuiiiuiuiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiimiiiiimiiiiimitviiii V OGNJENEM VRTINCU UPAM, DA NEMCI NI-SO 1E VSE POBR.A LU gih te vrste (Francija, Belgija, Švedska, Nizozemska, Kanada, Jugoslavija itd.), vtem ko druge šele ustvarjajo ustrezne strokovnjake in ustanove za dosego takega namena (Demokratična republika Nemčija, Švica. Ciper, Romunija, Avstrija itd.). Že na samem začetku pa čakajo udeležence v njihovem delu naloge, kot jih n.pr. predstavljajo izenačevanje metodoloških postopkov, pojmov in terminologije, ki jih v kulturi uporabljajo. nadalje zbiranje funkcionalnih statističnih podatkov in dokumentacijskega gradiva, določanje rokov za njihovo ureditev itd. Na udeležbo v teh študijah je pristalo 19. evropskih dežel. Te so Avstrija, Bolgarija, Belgija, Kanada, Ciper, Finska, Francija, Grčija, I-talija, Jugoslavija, Madžarska ZR Nemčija, Norveška, Nizozemska, Romunija, Švedska, Švica in Ukrajina. Vsebina študij je zelo različna: razteza se od raziskovanja potreb ter kulturnih stremljenj državljanov do kulturnih motivacij mladine, «lokalnih» kultur, kulture dela in kulturnega razvoja dežel z več narodi in narodnostmi ter etničnimi skupinami, do decentralizacije kulture, načrtovanja kulturnega razvoja, finansiranja kulture, nadalje do kulturnih vsebin izobraževanja, šolanja organizatorje / kulturnega življenja, do kulturnih programov televizije, zaščite kulturnih spomenikov, do mednarodne bogatitve kulturnega razvoja in tem, kakor so umetniška kreacija in nova tehnološka sredstva. Udeleženci sestanka so pristali na delo v zvezi z navedenimi temami ter se dogovorili, da. bi se to delo opravilo v teku dveh let. Za sleherno od omenjenih raziskovalnih področij je bila tudi določena dežela z nalogo koordinatorja. Študija o kulturi dela bo izdelana kot komparativna ob sodelovanju Francije, Madžarske, Norveške, Jugoslavije, Belgije in Grčije. Predstavniki Jugoslavije so pristali, da bodo zlasti prek specializiranih u-stanov (Zavoda za preučevanje kulturnega razvoja v Beogradu in novoustanovljenega Zavoda za kulturo v Zagrebu) sodelovali pri izdelavi šestih študij. Glede raziskovanja na temo «kulturni razvoj dežel z več narodi ali etničnimi skupinami» so vse dežele soglasno sklenile, da na tej temi delajo Kanada, Belgija, Finska in Švica, vlogo koordinatorja pa da prevzame Jugoslavija. To je hkrati pomenilo očitno priznanje Jugoslaviji, katere rezultati v pogledu enakopravnega in enakomernega razvoja kulturnega življenja jugoslovanskih narodov in narodnosti so presegli njene nacionalne meje. Dežele, ki so udeležene pri izdelavi te študije, domala gotovo pričakujejo, da bodo jugoslovanske izkušnje in politika kulturnega razvoja v pomoč tudi njim glede reševanja podobnih (sicer tudi specifičnih vprašanj v njihovih okoliščinah. V delu na temo «decentralizacija kulturnega razvoja» (koordinator Belgija) bodo poleg Jugoslavije sodelovale še Italija, Ciper, Kanada, Norveška in Demokratična republika Nemčija. Francija, ki ima velike izkušnje v izdelavi študij s kulturnega področja, je sprejela vlogo koordinatorja v raziskovanjih na temo «finansiranje kulture». Poleg Francije je za preučevanje problema finansiranja kulture pokazalo zanimanje še več dežel: V raziskovalnih delih na temo «kulturne vsebine izobraževanja» (koordinator Demokratična republika Nemčija) bodo sodelovale Bolgarska, Ciper, Francija, Grčija in Jugoslavija. Številne dežele, ki razpolagajo s kulturnimi spomeniki in si prizadevajo, da bi jih a najustreznejši način posodobile, so pristale na sodelovanje v raziskovanju na temo «zaščita in oživljanje kulturnih spomenikov, starih mest in zgodovinskih mestnih enot». ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 10.30 - 11.50 ŠOLA 12.30 Poljudna znanost: Motorji 12.55 Anketa o poklicih: Geolog 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 14.10 Vzgojni problemi: Jezikoslovje 16.00 - 17.00 Šola 17.00 DNEVNIK 17.15 Program za najmlajše PUSTOLOVŠČINE ROBINSONA CRUSOEJA Po romanu Daniela Defoeja sta scenarij pripravila Guido Stagnare in Mino Milani 17.45 Program za mladino: Disneyland 18.30 La Fontainove pravljice — risani film 18.45 Poljudna znanost: Stalna vzgoja Italijanske kronike, Kronike dela, Danes v parlamentu in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Kam gre Amerika? Furio Colombo, Ugo Stille in Franco Lazzaretti so pripravni vrsto oddaj o razvoju ekonomije in družbe v ZDA. Današnja oddaja je posvečena «ameriškemu načinu vodenja politike». Avtorji oddaje nočejo analizirati političnih in ideoloških teorij, ki so v veljavi v ZDA, ne marajo se lotiti niti analize ameriške zakonodaje, pač pa skušajo usmeriti svojo pozornost na vsakdanje politično življenje, na trenutno stanje, na logično in nujno «zamenjavo» vodilnih ljudi, na morebitne perspektive, ki se kažejo iz sedanjega stanja 21.45 športna sreda 22.45 DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL 15.15 Kolesarska dirka: Grand-Wevelgen 18.45 Športni dnevnik 19.00 OB SEDMI URI ZVEČER — glasbena prireditev 20.00 Večerni koncert 20.30 DNEVNIK 21.00 Mojstri kinematograjije: Vittorio De Sica I BAMBINI CI GUARDANO V tem filmu, ki ga je De Sica napravil v času vojne in sicer 1942.-43. leta, igrajo filmski umetniki, na katere smo več ali manj pozabili: Emilio Cigoli, Luciano De Ambrosis, Isa Pola, Adriano Rimoldi itd. V času, ko je nastajal ta film, so se fašizmu že krepko majali temelji. Zato je skušal potegniti v svojo oporo tudi filmske ljudi. Toda filmski svet je že znal reči ne. In eden takih filmskih ljudi je bil tudi De Sica, ki je to povedal v filmu «I bambini ci guardano». Njemu so se pridružili Visconti, Rossellini, Blasetti in drugi s svojimi filmi. Ni res, kot se danes pogosto poudarja, da se je filmska u-metnost frontalno uprla fašizmu. Res pa je, da so mnogi filmski ljudje postali tedaj bolj odgovorni do sebe in do italijanske družbe 22.30 Neposreden stik z umetnino ŠTUKATURE V CERKVI SV. MARIJE V ČEDADU JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 8.10 TV šola Čile, Lutke v knjižnici, Nove knjige, Zagrebški solisti, Prirodo-slovje, Bitka na Sutjeski, Živali, Masa in teža 17.25 Nogometna tekma: FEDENCVAROŠ —- CRVENA ZVEZDA «.Prenos) 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.05 Film tedna: IVAN VASILJEVIČ JE SPREMENIL POKLIC Leonid Gajdaj je režiser, ki se je specializiral za filmsko komedijo. Glede na to, da je bil njegov učitelj znani Aleksandrov, ki je napravil čudovita filma «Pastir Kostja» in «Volga, Volga», je razumljivo, da se je lotil tovrstnih filmov. «Ivan Vasilijevič je spremenil poklic» je najbolj dozorelo filmsko delo Leonida Gajdaj, pa čeprav je odličen tudi njegov film «Dvanajst stolov», ki ga je napravil po predlogi Iljfa in Petrova. Nocojšnji film je posnet po literarni predlogi Mihaila Bulgakova, vendar je bilo delo preneseno v novejšo dobo z dialogi, ki prodirajo naš čas. Človek, ki je prebral' Bulgakova na hitro, bo ugotovil, da ima s Ulmom bolj malo zveze. Osnova filma je nekakšna fantastična zgodba. Glavni junak se s pomočjo svojega izuma znajde na dvoru Ivana Groznega, ta pa se kmalu nato znajde v junakovem moskovskem stanovanju sredi 70 let. 21.35 Glasbeni magazin 22.05 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 19.55 Otroški kotiček — risanke 20.15 DNEVNIK 20.30 NOGOMETNA TEKMA: FERENCVAROŠ — CRVENA ZVEZDA 22.00 Ansambel «Jutro» TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in pri-retditve; 18.30 Šola; 18.50 Koncert; 19.15 Avtor in knjiga; 19.35 Zbor in folklora; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 21.25 Motivi iz filmov in glasbenih komedij. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Mali umotvori velikih mojstrov; 9.00 Glasbeni cocktail; 10.10 Otroški kotiček; 10.45 Glasba in nasvet; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Notranjepolitične aktualnosti; 15.00 Valčki in polke; 15.45 in 16.10 Poskočne; 16.45 Gojenci glasbene šole v Idriji; 17.15 Gledališki utrinek; 18.00 Progresivna glasba; 18.30 Domači pevci zabavne glasbe; 19.00 Prenos RL; 19.30 Pisana glasba; 20.00 Zbori v večeru; 21.00 Literarna oddaja; 21.15 Pisana glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.10 Srečanja; 11.30 Izbran spored; 12.10 Četrti program; 14.05 Drugi zvok; 14.40 Radijska nadaljevanka; 15.10 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 17.05 Komorna in operna glasba; 18.05 Pisan glasbeni spored; 20.20 Ponovno na programu s C. Caselli; 21.15 Radijska priredba: «La donna sola». II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Uevci lahke glasbe; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.35 Nadaljevanka; 9.55 Popevke; 10.35 Na vaši strani; 12.40 Smem priti na kavo?; 13.50 Kako in zakaj?, 14.00 Plošče: 15.40 Glasbeno govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 20.35 Nogometna tekma; Twente - Juventus; 2.502 Človek v noči. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15 00' 19.00 Poročila; 6.50 Rekreacija! 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Za mlade radovedneže; 9.25 Glasbena pravljica; 9.40 Temelji marksizma; 10.15 Urednikov dnevnik-11.15 Z nami doma in na P°“; 12.30 Kmetijski nasveti; IlAO Oa vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam..,; 14.10 Pojo naši operni pevci; 15.45 «Loto vrtiljak»; Id-’® Zvoki orkestra Monte Carlo; 11 o” Aktualnosti; 17.20 Ob 50-letnici_u-čiteljskega zbora «Emil Adamič»-18.05 Predstavljamo vam...; l^-l" Minute z ansamblom Atija Sossa, 19.50 Lahko noč, otroci!; 20;UU Koncert; 21.25 Vedre melodije, 2.0 S festivalov jazza; 23.05 Uite-rarni nokturno; 23.15 Melodije. Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Na delu ni mogoče vselej doseči najboljših uspehov. V večernih urah boste sklenili zanimivo pripateljstvo. BIK (od 21.4. do 20.5.) Prejeli boste več poslovnih ponudb, treba bo dobro preučiti, katera je najboljša. Ljubosumni boste. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Prišlo bo do nepotrebnih vendar nevarnih sporov. Na večer vze mite raje v roke dobro knjigo. RAK (od 23.6. do 22.7 ) Nekdo vam bo dal predlog, ki bo za vas izredno zanimiv. Veliko sreče na področju srčnih zadev. LEV (od 23.7. do 22.8.) Izredno originalna poklicna zamisel, ki pa vam ne bo zagotovila takojšnjega uspeha. Spor v družini. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nekdo bo od vas zahteval nove delovne napore, ki vam bodo koristili. Nesreča nekega družinskega TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Sprejeti boste morali neko de katno odločitev, da bi zadovo.J več oseb hkrati. Potrebni ste P čiitka. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.110 Kar boste izgubili na eni boste prav gotovo pridobih drugi. Preveč ste radodarni. » STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Krepka podpora vam bo omogoo ugoden zaključek tveganega P°s Otresite se dvomov. KOZOROG (od 21.12. do 021-) Ne bojte se uporabiti nova sreo stva in metode v svojem ^® Veselo Razpoloženje v družini. VODNAR (od 211. do 19.2.) den dan za tiste katerim je j' do lastnega ugleda kot pa do m terialnih interesov. Prevec s ihtavi. «i^ip RIBI (od 20.2. do 20.3.) G1^ nekega upravnega vprašanja v vaši sodelavci ne bodo pomag Srečne ure z drago osebo. Davčna posvetovalnica » FILMSKI SVET JUŽNE A ZUt (PIŠE EMIL FRELIH) V fej strokovni rubriki naš davčni izvedenec dr. Stani-*lav Oblak seznanja čitatelje z davčnimi novostmi in odgovarja na vprašanja čitateljev, ki se nanašajo na novo davčno reformo >n sploh na davčna vprašanja. Vprašanja lahko naslovite na uredništvo lista v Trstu (Ul. Montecchi 6) in v Gorici (Ul. 24. Mag-9io 1) ali na strokovne in stanovske organizacije (Slovensko gospodarsko združenje in Kmečka zveza) v Trstu in Gorici. SESTAVLJAJTE Z NAMI DAVČNO PRIJAVO dohodki, ki so IZENAČENI delovnim prejemkom Zadnjič smo se na dolgo zadržali Pn prijavah delovnih in pokojninskih prejemkov, ki se prijavljajo v okviru obrazca 740. . Za morebitno dopolnitev sestave jstega okvira bomo danes navedli tudi dohodnine, ki se nanašajo na tako imenovane dohodke, ki so v vseh pogledih izenačeni s prejem-ki od odvisnega dela. Ti dohodki so med drugim naslednji: " Pograde, ki jih prejemajo člani delovnih zadrug, toda največ do tueje, ki ne presega več kot za 20 odstotkov normalne sindikalne mezde in plače; (prijava v T Postavki okvira C) ; ~~ nagrade, potnine, itd., ki jih delojemalec prejema od tretjih, na primer potnine, za dela ali u-sluge, ki so pogodbeno v breme tretjih, za katere pa sicer dela-yec prejema mezdo s strani svojega delodajalca; (tovrstne dohodke se prijavlja v 2. postavki obravnavanega okvira); " ^agrade, žetoni itd., ki jih izplačujejo^ država, dežela, pokrajine Ul občine za izvrševanje javnih funkcij (npr. sejnine članom ko-^nisij); zadevni dohodki se prijavijo pod 3. postavko; " nagrade, odškodnine itd., ki jih Prejemajo poslanci ter izvoljeni Predstavniki dežel, pokrajin in občin kolikor zasedajo razne funkcije; v to kategorijo spadajo nagrade deželnih svetovalcev ter pokrajinskih in občinskih odbornikov. Za razliko od dohod- kov, omenjenih v prejšnjem odstavku, so tovrstne dohodnine obdavčljive samo za 40 let. Taki dohodki se prijavljajo v 4. postavki, ki se nanaša (kakor smo videli zadnjič) tudi na potnine delojemalcev; —■ v zadnji, 5. postavki se prijavijo med drugim dohodki, ki izvirajo iz' periodičnih nakazil, ki jih prejema ločeni zakonec od drugega zakonca zaradi ločitve ali razporoke, kakor tudi periodična nakazila, ki so jih obvezane! dolžni izplačevati na osnovi testamentarnih določb. Pripominjamo, da lahko s svoje strani dajalec pravkar navedenih nakazil razbremeni za zadevne zneske skupiček lastnih dohodkov. V zadnji, 7. postavki mora pri-javljenec navesti skupni znesek davčnih predujmov (običajno 13 odst.), ki jih je dajalec dohodnine že odtegnil ob vsakokratnem izplačilu. Vsi potrebni elementi se lahko razberejo iz potrdil, ki jih mora izdajati dajalec prejemkov (država, dežele, pokrajine in občine). Važno opozorilo: prijavi morajo biti certifikati ali potrdila predložena v originalu, v izogib občutnim globam in morebiti tudi nevpošteva-nju že vplačanih naračunov za davke. Na koncu prijave je potrebno prav zaradi tega navesti število priloženih certifikatov ali potrdil. Za prijavo dohodkov od dela preostane le še prijavni okvir 740/D, ki se nanaša na delovne pokojnin- ske dohodke, ki so predmet ločene, dokončne obdavčitve. Prva ločena obdavčitev zadeva zaostanke prejemkov prejšnjih let, ki so bili izplačani med letom 1970. Zaostanke je potrebno vpisati v I. sekcijo okvira D. Vse podatke prepišemo iz obrazca 101, ki ga je ali ga bo vsak koristnik prejel od delodajalca ali dajalca prejemkov (INPS itd.). Drugi ločeni obdavčitvi (II. sekcija okvira) so podvržene odpravnine zaradi končanega delovnega razmerja. Tudi v tem primeru gre za navaden prepis podatkov, ki jih vsebuje obrazec 102, ki ga mora obvezno delodajalec izročiti prizadetim in ki ga mora prijavljenec priložiti prijavi. Na koncu je potrebno navesti število certifikatov, tj. obrazcev 101 in 102. V okviru je potrebno, seveda, izpolniti podatke tudi za ženo in mladoletne otroke in predložiti zadevne certifikate. Finančna uprava zahteva izpolnitev okvira D zgolj zaradi kontrole v pogledu izračunavanja odtegljajev s strani delodajalca in zaradi preverjanja njihovega vplačila. Za točnost izračunavanja vsekakor odgovarja sestavljalec obrazcev 101 in 102. Pripominjamo, da mora do 31. marca vsako leto (letos do 30. aprila) delodajalec predložiti finančni upravi poseben obrazec s kolektivnimi izsledki, ki so vsebovani v že večkrat omenjenih dveh obrazcih. PODPISI NA DAVČNIH PRIJAVAH Naravno je, da mora na koncu prijave in v dodatnih prijavnih listih prijavne dokumente podpisati prijavljenec. Isto velja za ženin podpis, tam kjer so zapopadeni tudi njej pripisani dohodki. Pravzaprav take obveze in dolžnosti ni v nobenem izmed obstoječih davčnih zakonov. Zelo dvomljivo je potemtakem, da bodo utegnili preganjati prijavljenca zaradi manjkajočega podpisa žene. Kvečjemu se bo finančna uprava lahko sklicevala na določbo, ki predpisuje prijavo na obrazcih 740, kjer je zaukazan tudi ženin podpis. Prav posebej opozarjamo na o-kolnost, da morajo v primeru družb, kolektivnih ustanov, združenj, organizacij itd. davčne prijave (pa tudi obrazce 101 in 102) podpisati njihovi legalni zastopniki, kakršni so navedeni v posameznih statutih (po navadi predsedniki). V filmskih ateljejih na Javi Na slikovitem otoku Indijskega oceana, na bujno zeleni Javi, kjer dnevno bruhajo vulkani lavo, je torej najmočnejše razvita indonezijska filmska produkcija. V štirimi-lijonskem glavnem mestu Djakarti je osredotočena vsa pomembnejša filmska industrija Indonezije. Za zelenimi, gosto obraslimi tropskimi vrtovi se razprostirajo upravna poslopja, ateljeji, laboratoriji in druge delavnice posameznih filmskih podjetij. Večno zelenje in cvetje, ki obkroža indonezijske ateljeje, daje povsem drugačno, nekam o-svežujočo in zato bolj prikupno podobo, kot jo imajo evropski ateljeji, ki so v resnici periobni prej tovarnam kot pa umetniškim studiom, zlasti še, kadar pozna jesen in zima zamorita okoli njih še tisto redko rastlinstvo. Znašel sem se vselej v prijetnem zelenem vzdušju, kadar sem obiskal filmske delavce in ateljeje treh najpomembnejših indonezijskih filmskih podjetij. Patronat KZ - INAC svetuje V te) rubriki naš izvedenec Boris Simoneta seznanja čitatelje z vsemi vprašanji v pristojnosti Patronata Kmečke zveze. Za vsa pojasnila se lahko zainteresirani obrnejo na Patronat KZ INAC, Ul. Cicerone 8/b, tel. 62-785. Urad je odprt vsak dan od 8.30 do 12.30 in popoldne od 15. do 17. ure, ob sobotah pa od 8.30 do 12. ure. «MEŠANI» ZAVAROVALNI PRISPEVKI lec in plačujem že nekaj let kmečke prispevke, odkar ne delam več *ll,"i'i,i,llllllllMIIIIIIIIlltIlllllliii|Ililli|lllll..................................................... Vpr.: «Sem neposredni obdelova- pri gradbenem podjetju. Rad bi ve- ' del, kako bo s temi mojimi različnimi prispevki in pri katerem pokojninskem skladu bom deležen Odvetnik svetuje V tej strokovni rubriki naš pravni svetovalec, goriški odvetnik dr. Peter Sanzin, seznanja čitatelje z vsakdanjo problematiko pravnega značaja, tako z lastnimi sestavki, kot z odgovori na vprašanja, ki jih lahko čitatelji naslovijo na uredništvo v Trstu (Ul. Montecchi 6) in v Gorici (Ul. 24. Maggio 1) ali na pisarno dr. Sanzina v Gorici (Ul. Duca d'Aosta 42). O HITROSTI PRI CESTNEM PROMETU hiT ?Cevanje fi'°b je pri avtomo-Na'Kr ^anes že običajna stvar. Sti i° J P0&oste in najmanj sporne j. e. zaradi parkiranja na pre-tnn, an’h Prostorih; prekršek je bolj neprijeten v večjih me-u n riudi v Trstu), kjer prizadeti gotovi, da so mu mestni stražniki .«odpeljali vozilo — na njegove dišče seVe<*a — v občinsko skla- tirKt k°^u f)r’ori kriminalu in za vario Prometa postavljajo policija n, «ribniki cestne globe na izven-DreJi . cesfab in ustavljajo ter teVg «^ojojo mimoidoča vozila: zah-du ,Se’ da je avto tehnično v re-ima ^forne, luči, zavore itd.), da so a ®o^er vozniško dovoljenje, da plag «Momenti avta v redu, da je Zav»an° ^ usfrezno dokumentirano da :°VanÌ0 vozila proti nezgodam, ntpi. ■ Pečane pristojbine na pro-p ,ln vozniško dovoljenje. teh pregledov je na7i ■■ L četudi še tako vesten in čajJlv’ v psihološki zadregi in pri-kak Vanju’. da mu bodo osporavali gloh Prekršek in naložili ustrezno tov * Sa.^ ne m°re biti nikoli go-red’ ce Je z vozilom prav vse v so n Prekrški iz takih naslovov ter ^ aavadi objektivni in nesporni Posledice ravno tako neizogibne. hietìwn6 zakonika o cestnem pro dw,~.,ic°dice della strada) dajejo drugači 6 Prizadetim priložnost, da osporavajo marsikateri prekršek, kot je na primer prilagajanje vozila določenim hitrostim. Po zadnjih predpisih ne smejo avtomobili preseči hitrosti 100 km na uro na navadnih cestah in 120 km na uro na avtomobilskih cestah. Obvezne so tudi manjše hitrosti (70, 60, 40, 30, 15 km na uro) za posebna vozila, kot so avtobusi, ' vor-njaki, vozila z nevarnimi tovori, mopedi, traktorji itd., vedno po členu 103 ZCP je treba zmanjšati hitrost v naseljenih krajih na manj kot 50 km/h; obstajajo tudi občasni predpisi na cestah, ki nalagajo upoštevanje določene varnostne hitrosti. Ugotavljanje hitrosti je prepuščeno varnostnim organom, njihovemu tehničnemu znanju in tudi osebni presoji. Kadar je možna ugotovitev hitrosti vozila na podlagi zavornih znakov na cestnem tlaku, ali s pomočjo primernih aparatov (radar-tachimetro, traffipax), je morebitni prekršek praktično neovrgljiv. Prepogosto pa se upošteva (tudi v sodnih postopkih) pričevanje policistov in očividcev, da je prizadeti «vozil zelo naglo», da je «vozil gotovo najmanj X km/h» itd.; taka in podobna pričevanja nimajo in bi ne smela imeti nikake pravne veljave, ker so brez vsake objektivne stvarne osnove. Italijanska sodišča, od okrajnega sodnika do vrhovnega sodišča, dajejo v določenih primerih veljavo takim pričevanjem, kljub nenehnemu nasprotovanju pravnikov, ki so pa vendarle uspeli, da se podobno subjektivno dokazno gradivo čim manj upošteva. V osporavanju hitrosti se varnostni organi — če že ne morejo u-gotoviti prekrška po zgoraj omenjenem členu 103 ZCP — poslužujejo splošnega načela «varne hitrosti», o kateri člen 102 ZCP pravi, da mora biti vedno in vsekakor prilagojena postavljenim omejitvam, vrsti in lastnostim vozila, stanju ceste in gostoti prometa, tako da ne more predstavljati nevarnosti za ljudi in vozila. V nadaljevanju člen 102 določa, da je treba imeti posebno zmerno hitrost na ovinkih, križiščih, ob šolah, v nočnih urah, megli, v naseljih itd. in če je potrebno, je treba celo ustaviti vozilo. Vseobsežnost člena 102 je tolikšna, da je mogoče trditi — po zgledu uglednih izvedencev — da bo v večini primerov mogoče najti prekršek tudi pri najbolj vestnem vozniku. Ob tej kaj malo razveseljivi ugotovitvi gre pripomniti, da velja - tudi pri tem členu pravilo oproščanja voznika vsake odgovornosti, če je dogodek posledica nepredvidenega naključja, ki mora dokazano priti do izraza. Določbe Zakonika o cestnem prometu so take (glej posebno člen 102), da mora vsakdo upravljati vozilo z izredno pozornostjo in previdnostjo. Zgrešeno bi bilo misliti, da zadostuje poznati prometna pravila le ob šoferskem izpitu; dinamika današnjega cestnega prometa je tolikšna, da prihaja do nesreč in prekrškov tudi pri treznih in razsodnih ljudeh, posebno še, kadar imamo opravka z določbami, ki so same na sebi pametne, vendar premalo prilagojene objektivnim ugotavljanjem. starostne pokojnine.» Sledi podpis. Ta je eden izmed neštetih primerov, ko ima zavarovanec «mešane» prispevke, in sicer pri splošnem obveznem zavarovanju podrejenih delavcev in pri posebnem upravljanju avtonomnih delavcev. Navedeni osebni podatki so pre-splošni, da bi lahko določili «pokojninski režim», zato bom navedel nekaj splošnih določil, ki bodo našemu bralcu razjasnila zavarovalni položaj. Zavarovalna doba pri enem izmed posebnih upravljanj avtonomnih delavcev (neposredni obdelovalci, obrtniki in trgovci) se kopiči z obdobji, ko je bil delavec v podrejenem delovnem razmerju in kot tak zavarovan pri splošnem obveznem zavarovanju. Če zavarovanec samo s prispevki, ki jih je delodajalec nakazal v sklad splošnega obveznega zavarovanja, se pravi ne glede na prispevke pri posebnih upravljanjih, zadosti vsem pogojem, ki jih zakonska določila predpisujejo za invalidsko pokojnino (ko vloži proš njo) ali za starostno pokojnino (ko se upokoji, se oravi s 60. letom starosti za moške, oziroma s 55. letom za ženske), bodo pokojnino likvidirali pri snlošnem obveznem zavarovanju INPS. Če pa ima zavarovanec nakazane prispevke pri ražličnih obveznih zavarovalnih skladih avtonomnih delavcev (ki pa posamezno ne zadoščajo predpisanim pogojem za upokojitev), mu likvidirajo pokojnino na podlagi kopičenja vseh zavarovalnih prispevkov, tudi tistih prispevkov, ki jih je eventualno kot podrejeni delavec nakazal v sklad splošnega obveznega zavarovanja. V tem primeru likvidirajo pokojnino pri tistem posebnem u-pravljanju, pri katerem je zavarovanec plačal svoje zadnje prispevke. Neposredni obdelovalci, obrtniki in trgovci, ki že uživajo starostno pokojnino pri splošnem obveznem zavarovanju preden so dopolnili 65. leto (moški), oziroma 60. leto (ženske) starosti, imajo pravico do dodatka k pokojnini glede na prispevke, ki so jih nakazali v po- sebno upravljanje. Isto velja tudi za invalidske upokojence pri splošnem obveznem zavarovanju in lahko likvidirajo dodatek za avtonomno delo. V primeru, da je zavarovalni zavod že «integriral» pokojnino na minimalni mesečni znesek, dodatki ne povišajo pokojninskega zneska, dokler se ne dopolni «vrzel» med realnim zneskom na podlagi prispevkov in minimalnim, po zakonu določenim zneskom. V vašem konkretnem primeru torej, če imate vsaj 15 let zavarovalne dobe kot podrejeni delavec, boste ob donolnitvi 60. leta starosti lahko uveljavil svojo pravico do starostne pokojnine pri splošnem obveznem zavarovanju. V nasprotnem primeru pa boste morali počakati do 65. leta starosti, da dosežete kmečko starostno pokojnino, v katero bodo všteti tudi prispevki, ki izhajajo iz podrejenega delovnega razmerja. Kot lahko sami ugotovite, je razlika res bistvena: ta razlika ne obstaja v višini mesečnega pokojninskega zneska, ki bo s 1. julijem letos (kar se tiče minimalnih pokojnin) enak za zavarovance pri vseh pokojninskih skladih, temveč če nimate 15 let podrejenega dela, se boste lahko upokojil 5 let pozneje. PRAVICA DO DRUŽINSKE POKOJNINE Vpr.: «Moj mož je prejemal po kojnino iz Jugoslavije. Umrl je ok tobra leta 1972. Tedaj sem bila stara 42 let in sem bila zaposlena Družinsko pokojnino je prejela moja hčerka, ki je imela 16 let in je obiskovala srednjo šolo, letos pa hčerka končuje šolanje in bo izgubila pravico do pokojnine. Jaz sem sedaj stara 45 let. Zanima me, če imam sedaj pravico do družinske pokojnine?» Po predpisih, veljavnih od 1. januarja 1973 dalje, pridobi vdova, ki še ni stara 45 let, pravico do družinske pokojnine, če ima vsaj e-nega otroka, ki se redno šola, tudi če je dopolnil 15. leto starosti. Po prejšnjih predpisih pa je vdova pridobila pravico do družinske pokojnine, če je imela vsaj enega otroka mlajšega od 15 let, ali pa tri starejše otroke, ki so se šolali. Če je bila vdova ob moževi smrti stara 40 let in ni imela otrok, od katerih bi pridobila pravico do družinske pokojnine, je to pravico pridobila, ko je dopolnila 45 let. Ta predpis je tudi sedaj v veljavi. Glede na dejstvo, da ste bili ob moževi smrti stari 42 let, vaša hčerka pa 16 let, po takratnih predpisih niste imeli pravice do družinske pokojnine. Po sedanjih predpisih bi sicer pridobili pravico, vendar tega predpisa ni mogoče izvajati v primeru, če je smrt varovanca nastopila pred 31. decembrom 1972. Zaradi tega ne boste pridobili pravice do družinske pokojnine niti ko dopolnite 45 let starosti, niti pozneje. Državno filmsko podjetje Perusa-haan Film Negar a s kratico PFN, ki jo ima v obliki velikih rdečih črk pritrjeno na pročelju malega, a moderno zgrajenega upravnega poslopja, je danes vodilno, čeprav najmlajše indonezijsko filmsko podjetje. Ima štiri velike zidane ateljeje in najbolje opremljene laboratorije v Indoneziji. To je edino podjetje, ki proizvaja, kot sem bil že omenil, tudi dokumentarne in kulturne filme in žumale. V filmih hočejo čimbolj zvesto prikazati življenje, delo in razvoj posameznikov in celote v novem obdobju samostojne republike. Kot svoj prvi igrani film so posneli «Untuk Sang Merah Putih» (V korist rdeče-beli zastavi), v katerem so prikazali borbo s Holandci za osamosvojitev domovine. V tem filmu so sodelovali vojaki in častniki indonezijske armade. Podobno snov je obravnaval tudi že omenjeni film «Si Pintjang» (Hromi deček). Za tem je sledil realistični film «Pulang» (Domov), ki prikazuje obdobje japonske zasedbe. Režiral ga je komaj 23-letni Basuki Effendi in z njim doživel lep uspeh. Nov celovečerni film, ki je bil v pripravi ob mojem obisku, se je imenoval «Peristiw Di Danau Toba» (Incident pri jezeru Toba). Dejanje se odigrava na Sumatri ob jezeru Toba, kjer so posneli večji del filma. To podjetje daje ateljeje in laboratorije v najem tudi drugim filmskim družbam. Celo Japonci so zaprosili, da bi na Javi posneli neki film in se poslužili njihovih ateljejev. Vendar so jim Indonezijci namerno odbili, ker jim je še vse preveč živa tista doba, ko so Japonci zasedli njihovo ozemlje. Malo upravno poslopje in edini zidani atelje podjetja PERFINIA v okolici Djakarte, posreduje pristno azijsko vzdušje v tihi samoti eksotičnega rastlinstva. Pot do njega vodi mimo značilnih nizkih javanskih koč, skoraj potisnjenih v džunglo, tako na gosto sta porasli obe strani ceste. Za tem se izluščijo ob poti plantaže banan in potem spet nepredirna džungla, iznad katere molijo visoko kvišku vitka debla kokosovih palm. Tu in tam se zvrstijo vzorno urejene plantaže kavčukovih dreves, posejanih v raznih vrstah kot disciplinirani vojaki. Monsunski dež in tropska vlaga sta me spremljala po vsej poti, ki se ju niti v avtomobilu nisem mogel ubraniti. Podjetje PERFINIA se je bilo šele tehnično pripravljalo na snemanje svojega novega filma, kajti lastnik, direktor Usmar Ismal, ki je hkrati tudi najboljši indonezijski filmski režiser, se je šele pred nekaj dnevi vrnil z Večmesečnega študijskega potovanja po evropskih filmskih centrih. Medtem so v tem ateljeju snemala druga podjetja, ki so ga bila najela. Razgovor z Usmar Ismalijem mi je razkril razgledanega človeka, ki mu ni bilo neznano, kaj se dogaja v filmskem svetu, samo o jugoslovanskem filmu do takrat ni vedel ničesar. Preden je osnoval svoje podjetje, se je dalj časa mudil v Holly-wcodu. Podjetje PERFINIA posname na leto poprečno štiri igrane filme, katerih večina sodi med najboljše indonezijske filme. Prostornost a-teljeja in sodobne tehnične naprave po vzorcu ameriških in evropskih studiov, ki jih pa še vedno izpopolnjujejo, omogočajo postavitev filmskih gradenj večjih dimenzij. Vsa notranjost s stropom vred je pokrita z juto, kar preprečuje zvočnim šumom odmev. Z direktorjem podjetja Usmarom Ismalijem in šefom propagande državne filmske proizvodnje PNF Ra-sjidom Subadijem, ki me je vodil po podjetju, sem si ogledal prostore in v ateljeju prisostvoval snemanju modernega filma «Bapa Ber-sala» (Nepravi oče) podjetja GUM FIC, ki si je za to snemanje najelo Perfinijev atelje. Snemanje nekompliciranih kadrov je potekalo v prijetnem in domačem ozračju in kot gostu iz Jugoslavije mi je bila izkazana ljubezniva pozornost vseh prisotnih. Spoznal sem se z režiserjem tega filma Djafar-jem Wirjo, z glavnim junakom R. Sukamom, ki je eden izmed naj- bolj priljubljenih igralcev v Indo- igrala glavni vlogi lepa Ellya in neziji, z njegovo soigralko Unijati simpatični Darussalam. Kot v dru-in z drugimi sodelavci. Naše sre- gih azijskih ateljejih, ki sem jih Čanje smo zalili kot skoraj v vseh azijskih ateljejih z neizogibno osvežujočo pijačo Coca-Colo, po kateri pa se v tropski vročini človek še bolj oznoji. Za prostranim, sodobno negovanim parkom stoji upravno poslopje filmskega podjetja PERSARI. Podolgovata, v elipso zaokrožena zgradba, je podobna bolj modernemu paviljonu kot pa stavbi za pisarne. V njej sem našel filmsko ekipo v živahnem razpravljanju po pravkar prekinjenem snemanju. Mladi režiser M. Budarasa, obkrožen z igralci in igralkami, jim je pravkar tolmačil uspeh v tem dnevu posnetih prizorov. Moja prisotnost je še bolj poživila pogovor o snemanju in o filmu sploh, kar vse sta mi tolmačila v angleščini ljubezniva spremljevalca. Ko je potekel čas odmora, sem se z njimi odpravil na ogled film- bi! obiskal, tudi v tem nisem videl nadstropnih mostov za razsvetlja-če. Svetlobna telesa so bila Pričvrščena bodisi na stojala ali pa razmeščena po provizorično postavljenih deskah tik nad kulisami. Ta atelje je največji v Indoneziji in tudi njegova notranjost je bila preoblečena v juto. V manjšem ateljeju, ki je vseeno precej velik so gradili objekte za drugi film, za moderno dramo «Keka Sih Ajah» (Ljubljeni očka), ki jo je režiral L. Sudjio. V glavnih vlogah sta nastopala Fifi Voung in Awaludin. V pripravi je bil še tretji film «Krontjong Kemajoran» v režiji Nurdina Sijama. Krontjong se imenuje stara indonezijska serenada, ki je nastala pod vplivom prvonaseljenih Portugalcev. Kemajoran pa je kraj, kjer se je dogajala ta legenda, ki jo je navdihnila indonezijska glasba. Glavni vlogi sta igrala v Indoneziji naj- •..v.». Indonezijska filmsk a umetnica S uk ar sik skih objektov. Presenečen sem obstal, ko sem za upravnim poslopjem ugledal jezero, katerega voda je bila kalna od tropskega deževja. Do jezera je vodila pot skozi vrtni paviljon, ki je namenjen za počitek delavcem podjetja. Po kanalu, preko katerega je speljana lična bambusova brv, je odtekala voda spet v manjše jezerce, ob katerem so zgrajene ljubke stanovanjske hišice na podzidkih za primer, če voda naraste in poplavi prostor in pa za varnost pred kačami in drugimi plazilci v sušnem času. Na nasprotni strani jezera stojita veliki in mali atelje in še nekaj poslopij za laboratorij in razne delavnice. Ves prostor je že po naravi prekrasen, skrbne roke pa ga še negujejo. Že samo ta čudoviti pravljično eksotični park z jezerom nudi filmskim ustvarjalcem možnost slikovitega snemanja v naravi. Čez mostič popelje peščena pot ob vodi na drugo stran jezera. Tu so postavljene tri indonezijske hiše, ki vsaka s svojim slogom etnografsko prikazujejo tipiko domačij na Javi, Sumatri in Borneu. Teh gradenj se poslužujejo režiserji za razna snemanja, samo po sebi pa so lep in zanimiv okras vsemu o-kolju. V velikem ateljeju so bile postavljene moderno opremljene sobe. Pripravili so jih za sodobno filmsko komedijo «Buta Tjinta» (Slep za ljubezen), v kateri sta bolj znana igralca Suhara Ningsih in igralec M. Pryadi. V laboratoriju in risalnici sem si še ogledal delo za opremo filma «Slep za ljubezen», ki je bil takrat že skoraj dokončan. Prepričal sem se, da je podjetje PERSARI zelo plodno, saj izdela največ filmov na leto. Po zanimivem ogledu notranjih prostorov sem se spet znašel v eksotičnem parku, katerega ureditev in moderna poslopja v njem so oolj podobna graščini kot delavnicam filmskega podjetja. Naravna lepota Jave in dobro o-premljeni filmski ateljeji, ki sodijo med najboljše v tem koncu sveta, nudijo filmskim delavcem pravi raj za snemanje. Ob tem razkošnem pogledu mi je bilo v resnici žal, da se indonezijska filmska produkcija še ne poslužuje barvnega traku. Z njim bodo mogli v bližnji prihodnosti ustvariti barvne filme, ki bodo razen življenjske specifičnosti posredovali svetu čudovito lepoto tisočerih indonezijskih otokov. FRANCI STRLE; 26. PARTIZANSKI V01K SAMOTAR cel —’ ^ se ga spominjajo, piavijo, ua je veijai za jjrj j ’ odraslega moža. V njem je piala nemirna lovska v n , svofr°doljubni duh njegovega očeta, ki ga je vzgajal male t>eZn*. do orožja in v sovraštvu do izdajalcev že z Zaniv,83’ °òeta, ki se je tako uspešno bojeval pri parti-v okolici Mrkoplja. ITALIJANI SPET V MRKOPLJU in j^tali j ani se niso marali sprijazniti z izgubo Mrkoplja čutili VIb G°re- Razmah in krepitev partizanske vojske so zve2e L? vsePogostejših partizanskih napadih na prometne ddariti 1 S° zanje življenjskega pomena. Treba je bilo °d Ln- ^-a osyobojeno ozemlje in partizane odriniti stran koplja^1^36 ^ žolezoiške proge. Italijanski umik iz Mr-v Mrkn^f- Iev bil tudi stvar posebne taktike. Pozimi so se da v rn U ^utdi preveč nemočne in ogrožene. Slutili so, Diška o eStU de!uJe močna in široko razpredena odporno žive ki pa je nevidna, zato ji ne morejo TizanskeF1 oklenili so se umakniti, da bi se v dnevih par-fcotprr, svpbode skrivni sodelavci partizanov razgolotili, 61X1 ?a bi lahko planili po njih. Lakomni tujci so ves čas plaho in previdno tipali. Tu in tam so izpadli proti zasedam, da bi z metodo nasilnega ogledništva ugotovili razmestitev in moč partizanskih sil. Obenem so začeli pripravljati izhodišča za napad na Mr-kopalj. Že 13. aprila 1942 so zasedli po partizanih slabo branjeno Ravno Goro in se utrdili. Potem so ždeli kakor žaba v krompirju. Potuhnili so se kakor zajec, ki spi z napol zaprtimi očmi... Partizani so Ravno Goro obsedali z zasedami in pa-trolami. Prežali so na okrepitve in oskrbovalne kolone. 18. maja 1942 so pri Leskovi dragi zasegli osem voz koruze, ki bi jo vozniki morali peljati v Skrad. Partizani so vso karavano obrnili proti Mrkoplju. Tam so ravno-gorske voznike odslovili in mobilizirali mrkopaljske, da bi vseh 10 ton koruze prepeljali na varno v partizanska skladišča v široko drago. To je velik gozd jugozahodno od Mrkoplja proti Žilavim Dolcem, v široko drago pa je možen dostop z dveh strani: po cesti z desne strani Čelinbaše ali pa čez Vojni Tuk in Matič poljano. Koruzo so vozili po obeh poteh. Tisti, ki so šli z desne strani Čelinbaše, so jo odlagali v logarski koči, od koder so jo partizani nameravali prenesti še globlje v gozd, oni, ki so vozili skozi Tuk in čez Matič poljano, pa so jo puščali v gozdu blizu partizanskih kolib. Andrija Bubanj, ki je to delo nadzoroval, se je v Široki dragi srečal z Viktorjem. Ta mu je povedal, da Italijani na železniški postaji v Lokvah iztovarjajo orožje in čete, v Begovo Razdolje pa se je pritihotapilo nekaj ustašev. Tudi kurirji s primorske strani so prinesli vesti, da Italijani zbirajo velike sile v Novem, Bribirju in Gri-žanah. Na vidiku je italijanska ofenziva, ki se lahko začne vsak čas. Torej je treba spraviti na varno kar največ hrane in drugih potrebščin, da bi ne prišle v roke sovražniku Tako je menil Viktor. Bil je zelo dobro obveščen in sklepal je popolnoma pravilno. Italijani so 20. maja 1942 zarana udarili z vseh strani. Napredovali so v petih kolonah. Ena kolona je iz Ravne Gore udarila čez Begovo Razdolje proti Mrkoplju, druga z Dedin in Starega Laza čez Poljičko Koso, tretja iz Delnic čez Presiko in Tor, četrta iz Vrst čez Slavico proti Mrkoplju in peta iz Liča, ki pa je bila usmerjena proti Bribirju. Hkrati so Italijani odšli tudi iz Grižan, Bribirja in Novega. Hoteli so partizanske sile razdvojiti in jim pasti v hrbet, a ta namera se jim je izjalovila. Partizani so jih pričakali pripravljeni ali pa so se pravočasno umaknili. Partizani so nudili močan odpor. Izkazala se je zlasti 2. četa bataljona Matija Gubec, ki je napadla italijansko kolono na poti iz Vrat prek Slavice ter vzdržala na položajih vse do tlej, dokler ‘je Italijani niso začeli obkoljevati. Tudi vod partizanov, ki je Italijane zadrževal na Poljički Kosi, je bil odličen. Ostal je na položajih celo še potem, ko so Italijani že vdrli v Mrkopalj. Slabše se je obnesla prva četa, ki se je s Presike in Tora umaknila brez boja. Od 3. bataljona se je Italijanom pri Begovem Razdolju uprl samo en vod. Partizani so se deloma umaknili sovražniku za hrbet, deloma pa nad Brestovo drago, kjer se je zbrala glavnina bataljona Matija Gubec. Iz Mrkoplja je pred Italijani zbežalo kakih 130 ljudi. Bile so cele družine z ženskami in otroki vred. Med štiridesetimi družinami, ki so morale zapustiti topla ognjišča in oditi v gozd, kjer je bil še sneg, sta bili tudi Jašina in Rafaelova. Skupaj s Tučani so se umikali na Carevico, na vrhu katere je bil Jaša že poprej pripravil udobno barako. Od tistih, ki so ostali v Mrkoplju, so Italijani mnoge zaprli, nekaj so jih postrelili in zažgali mnogo hiš. Viktor je streljal na kolono, ki je prodirala iz Vrat mimo Brestove drage, že po nekaj srelih je spoznal, da imajo Italijani močne pobočnice, zato ni smel veliko tvegati. Vedel je, da se mu bo poslej nudilo še več priložnosti za zadetke v živo. žal mu je bilo edino žensk in otrok, ki so morali bežati v gozdove. Na posvetu v štabu bataljona Matija Gubec je Nikola Car odredil, da se mora Italijane v Mrkoplju stalno vznemirjati. še tisti večer se je v Mrkopalj priplazila skupina partizanov, ki je z nekaj streli, rafali in bombami tako preplašila Italijane, da so kot nori streljali iz vsega orožja skoraj do jutra. V štabu je prevladalo mnenje, da si Italijani ne bodo drznili v gozd. žal so od nekaterih Mrkopaljcev izvedeli, kam so partizani odpremili koruzo in takoj drugi dan so z dvema močnima kolonama odrinili proti široki dragi. Po zaslugi domačih izdajalcev so eno skladišče koruze našli in je nekaj pobrali. Pri kolibi, kjer je bila spravljena koruza, so ubili enega partizana in enega civila, potem pa se hitro umaknili. Partizani so pravilno predvidevali, da bodo Italijani ponovno prišli po koruzo, zato so na robu gozda postavili zasedo, hkrati pa so sklenili ostanek koruze spraviti na varno. To nalogo je dobil Andrija Bubanj. «Ko se je začela italijanska ofenziva na Mrkopalj, smo mi imeli že zgrajene barake in skladišča v gozdu. Tam smo imeli spravljene kake tri vagone hrane, krompirja, moke in drugega. Tam je bila v zasilnih skladiščih tudi koruza. Po tistem, ko sem izvedel, da so Italijani koruzo našli, sem vzel kakih 10 borcev. Med njimi je bil tudi Ante Starčevič-Padova iz Liča. šli smo, da poberemo koruzo, kar jo je ostalo. Vozniki so po pol vreče koruze stresli v sneg, a polovico so jo vrgli na voz. Menda so to delali zaradi tega, da se nam ne bi preveč zamerili. Tako smo nabrali še kakih 40 vreč koruze. {Nadaljevanje sledi) ŠPORT ŠPORT ŠPORT HOKEJ NA LEDU SP v Miinchnu Visoka zmaga Sovjetske zveze v odločilnem srečanju s CSSR Sovjeti so zmagali s 5:2, kar predstavlja pravzaprav presenečenje V predzadnjem kolu prvega dela svetovnega prvenstva v hokeju na ledu v skupini A je bilo včeraj na sporedu osrednje srečanje med o-bema favoritoma za končni naslov, med SZ in ČSSR. Zmagali so Sovjeti s 5:2 (0:1, 3:0, 2:1). Zastopniki ČSSR so v tem odločilnem spopadu s svojimi tradicionalnimi nasprotniki razočarali. Pričakovati je bilo namreč, da bo ČSSR dobesedno navalila na vrata Tretjaka. SZ je v prejšnjih kolih pokazala medlo in neučinkovito i-gro. Predvsem je pešala obramba, saj so Sovjeti do včeraj prejeli kar 11 golov, ČSSR pa le pet. Včerajšnja tekma pa je pokazala, da se reprezentanti ČSSR še niso znebili pravega «kompleksa», ki ga imajo, ko igrajo proti SZ. ČSSR je začela dokaj dobro in je prvo tretjino končala z golom prednosti. Kazalo je, da bodo čeho-slovaški hokejisti zanesljivo zmagali. V drugi tretjini pa so se Sovjeti razigrali, razbili nasprotnikovo obrambo in povedli kar s 3:1, pri tem pa so zamudili tudi vrsto ugodnih priložnosti. Tekme je bilo praktično konec. ČSSR ni našla pravega ritma in sistema igre, da bi lahko zaustavila sovjetske hokejiste, ki so v začetku zadnje tretjine dosegh še četrti gol. ČSSR je takoj zmanjšala zaostanek. Navalila je na sovjetska vrata, za las zgrešila več priložnosti, do zadetka pa ni prišlo, peti gol SZ pa je bil kot hladna prha za zbegane reprezentante ČS SR, ki so morali tako poraženi zapustiti igrišče. NOGOMET VARŠAVA, 8. — Trener poljske nogometne reprezentance, ki bo 19. aprila igrala proti Italiji, Kazimir Gorski, je poklical v reprezentanco tudi srednjega napadalca Ruch Chorzowa, Bronislava Bulo. Bula, eden najboljših poljskih strelcev, se je posebno izkazal v nedeljo v prvenstveni tekmi z Gornikom, ko je realiziral kar tri gole. Z Bulo je število izbranih poljskih nogometašev, ki se bodo v Rimu pomerili z «azzurri» v srečanju za evropski nogometni pokal, naraslo na 18. Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu — skupina A: gneča pred češkoslovaškimi vrati med odločilno tekmo tega prvenstva ČSSR—SZ, v kateri so Sovjeti presenetljivo visoko premagali svoje nasprotnike ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*iiiiiitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiuiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii KOŠARKA TEDENSKI KOMENTAR Poletovi dečki presenetljivo premagali Ricreatori Tesna zmaga obeh slovenskih ekip v prvi diviziji Večino tekem so zaradi slabega vremena odgodili - V soboto slovenski derbi dečkov Bor-Kontovel 1. DIVIZIJA A SKUPINA V prvem kolu tega prvenstva sta oba naša zastopnika klonila na domačih tleh s tesnim porazom. Borovci bi lahko proti ekipi Beglia-no odnesli celoten izkupiček, toda ko so že vodili za 10 točk, se jim je zataknilo. Kontovel pa se je skozi celo tekmo enakovredno upiral svojim nasprotnikom, goriški ekipi Arte, ki velja za glavnega favorita te skupine. Dom pa je v tem kolu počival. IZIDA 1. KOLA Bor B — Begliano 48:50 Kontovel — Arte 72:76 LESTVICA: Radici Arte in Begliano 2, Bor B, Kontovel in Dom Gorica 0. PRIHODNJE KOLO Radici Arte - Dom (12. 4. ob 19.30), Begliano - Kontovel (13. 4. ob 11. uri). Počitek: Bor B. NAJBOLJŠI STRELCI Bor B: Pertot in Hrvatič Valter 12, Škerlj 10, Kapič 6, Oblak in Sestan 4. Kontovel: Peter Starc 30, Lukša 21, Adrijan Zavadlal 14, Ukmar 4, Danijel Zavadlal 2, Nabergoj 1. B SKUPINA V B skupini so sodniki zaradi slabega vremena odgodili obe tekmi, ki bi morali biti na sporedu. 1. KOLO Scoglietto — Bor A n.o. Polet — Edera n.o. PRIHODNJE KOLO Bor A - Inter 1904 (12. 4. ob 13. uri). Edera - Scoglietto. Počitek: Polet. KADETI C SKUPINA V prvem kolu povratnega dela prvenstva se je Polet predstavil na igrišče s petimi igralci. Tako so bili Openci že v začetku precej o-škodovani. Kontovel pa ni nastopil zaradi dežja. IZIDA 6. KOLA Polet — Servolana 34:61 Kontovel — Italsider n.o. LESTVICA: Inter 1904 8, Servolana 6, Italsider 4, Kontovel 2, Polet C. Italsider mora odigrati dve zaostali tekmi (s Poletom in Kon-tovelom). PRIHODNJE KOLO Servolana - Kontovel (12. 4. ob 17. uri), Inter 1904 - Polet (13. 4. ob 12.30). Počitek: Italsider. NAJBOLJŠI STRELCI Polet: Taučer 59, Kalin 26, Škabar 24, Sosič 22, Danev 13, Feriu-ga 11. Kontovel: Lukša 68, Nabergoj 4o, Košuta 43, Ukmar 37, Ivo Starc 19, Bukavec 12. D SKUPINA «Plavi» so v tem zavrtljaju igrali proti šibkemu Juventusu in, čeprav so zmagali, je bila ta ena izmed njihovih slabših tekem tega prvenstva. IZIDA 6. KOLA Juventus — Bor 51:57 Don Bosco — Saba n.o. LESTVICA: Lloyd Adriatico 8, Saba 6, Bor 4, Don Bosco 2, Juventus 0. PRIHODNJE KOLO (13. 4.) Saba — Juventus, Lloyd Adriatico - Don Bosco. Počitek: Bor. NAJBOLJŠI STRELCI Bor: Žerjal 83, Ražem 59, Pa-rovel 31, Aleksander Mazzucca 30, Siega 23, Volk 20, Renato Furlan 9, Udovič 6, Perko, Bruno Furlan in Race 2. DEČKI C SKUPINA V nedeljo so mladi Kontovelci visoko odpravili peterko CS Inter Milje. Naši košarkarji so tudi brez Klavdija Starca prikazali hitro in dobro igro kot priprava za sobotni derbi z Borom A. Tekme Servolana - Bor A pa ni bilo zaradi slabega vremena. IZIDA 7. KOLA Kontovel — CS Inter 75:26 Servolana — Bor A n.o. LESTVICA: Lloyd Adriatico in Ferroviario 10, Bor, Kontovel, Servolana 6, Libertas TS 2, CS Inter Milje. 0. Kontovel mora odigrati dve zaostali tekmi z Libertasom in Lloy-dcm. PRIHODNJE KOLO Bor A - Kontovel (12. 4. ob 19.30 v Ul. Caravaggio), Lloyd Adriatico - Servolana, Ferroviario - Libertas TS. Počitek: CS Inter Milje. NAJBOUŠI STRELCI Bor A: Dovgan 82, F. Mazzucca 78, Mesesnel 66, Slobec 46, Gombač 45, Gruden 29, Canciani 27, Koren 22, Pegan 21. Kontovel: Klavdij Starc 103, Ban 60, Bukavec 56, Majovski 27, Pra-šelj 26, Cupin 7, Šferca 6 in Micheli 4. D SKUPINA Polet je v tem kolu pripravil veliko presenečenje, saj je premagal dokaj prepričljivo vodečo ekipo Ricreatori. Gostje so podcenjevali O-pence, ki so silovito povedli na 18:0. V nadaljevanju igre so «o-ranžni» s premišljeno igro obdržali zadovoljivo vodstvo. V drugi tekmi pa je Bor B ponovno visoko izgubil. IZIDA 7. KOLA Polet — Ricreatori 55:38 Inter 1904 — Bor B 128:12 LESTVICA: Ricreatori 12, Don Bosco in Inter 1904 8, Polet 6, Flaminio in Juventus 4, Bor B 0. Don Bosco, Polet, Flaminio in Juventus imajo tekmo manj. PRIHODNJE KOLO (13. 4.) Flaminio - Bor (ob 11. uri na i-grišču v Ul. Petracco), Inter 190! - Don Bosco, Juventus - Ricreatori. Počitek: Polet. NAJBOLJŠI STRELCI Bor B: Kerpan 45, Jančar 34, Brana 11, Zubalič 8, Raseni in Ambrožič 7, Simčič 6, Olenik 5, Sfavar in Andlovič 2. Polet: Valter Sosič 74, Vitez 73, Grgič Maks 36, Piccini 33, Petje 20, Gabrielli 18, Bratož, Kovačo, Berdon in Benčina 4, Pisani 3, Kre-vatin 2. FINALE NARAŠČAJNIKOV Z zmago nad Radici Arte si je Lloyd Adriatico zagotovil vstop v nadaljnje prvenstvo. Kontovel pa zadnje tekme z Albo ni igral zaradi slabega vremena. Kljub temu je položaj Kontovela na lestvici nerealen, saj so si ti mladi košarkarji in njihov trener zaslužili boljši položaj na lestvici. IZIDA 6. KOLA Kontovel — Alba n.o. L. Adriatico — Arte 82:74 LESTVICA: Lloyd Adriatico 12, Poročali smo že o zelo uspelem p laninskoorientacijskem pohodu, katerega se je, v organizaciji ŠK Kras, udeležilo v zgoniški občini 12 ekip s preko 60 tekmovalci. Danes priobčujemo še dve fotografiji z nagrajevanja te prireditve Radici Arte 6, Kontovel in Alba Krmin 2. NAJBOUŠI STRELCI Kontovel: Klavdij Starc 87, Ban 68, Ivo Starc in Perini 53, Čuk 47, Nabergoj 6, Regent 2. edko BOKS NEW YORK, 8. — V prihodnjih petih tednih bo na sporedu kar šest srečanj, v katerih se bodo nasprotniki potegovali za osvojitev naslova svetovnega boksarskega prvaka. Srečanja so naslednja: 12. aprila v Grenoblu: Rodrigo Valdes (prvak) — Max Cohen (Fr.), srednja kategorija WBC. 19. aprila v Caracasu: Antonio Cervantes (prvak, Kol.) — Esteban de Jesus (Portoriko), superlahka kategorija WBA. 19. aprila v Madridu: Perico Fer-nandez (prvak, Šp.) — Joe Hen-rique (Br.), superlahka kategorija WBC. 7. maja v Montecarlo: Jose Du-ran (prvak, Šp.) — Miguel Olive-ira (Br.), supervelter kat. WBC. 16. maja v las Vegasu: Cassius Clay (prvak, ZDA) — Ron Lyle (ZDA), težka kategorija. 17. maja v Meridi (Mehika): Canto (prvak, Mehika) — Betulio Gonzales (Venezuela), mušja kat. * # # JOHANNESBURG, 8. - Argentinski boksar Victor Galindez je ohranil naslov svetovnega boksarskega prvaka srednjetežke kategorije, potem ko je v petnajstih krogih premagal po točkah južnoafriškega predstavnika Pietra Fou-riea. Ta je bil pet let mlajši od svetovnega prvaka. TELOVADBA SLOVENIJA PREMOČNA Na drugem turnirju republiških pionirskih reprezentanc v telovadbi so se v Novi Gorici in Kanalu tudi letos zbrali najmlajši telovadci in telovadke iz Slovenije, Hrvatske ter Bosne in Hercegovine. Slovenska vrsta, ki je prikazala v primerjavi z lanskim letom očiten napredek, je zmagala z veliko premočjo in dokazala, da ima Slovenija nov, mlad rod mnogo obetajočih telovadcev. Ta ugotovitev velja še posebno za dekleta (bolje rečeno zelo mlade deklice), ki so s svojimi nastopi in težkimi prvinami navdušile. Ekipni del tega medrepubliškega troboja je bil v Novi Gorici, medtem ko so bili finalni nastopi najboljših posameznikov v Kanalu. Tudi drugi turnir republik je bil zelo dobro organiziran, za kar gre vsa zasluga predvsem Gimnastičnemu centru Nova Gorica, šolskima športnima društvoma ter kolektivoma osnovnih šol Nova Gorica in Kanal. Rezultati EKIPNO Pionirke: Slovenija 181,45, Hrvat-ska 166,05, Bosna in Hercegovina 138,05. Pionirji: Slovenija 265,60, Hrvat-ska 244,75, BiH 226,88. Mnogoboj - pionirke: Dokl in Bunc 36,95, Zupančič 36,05 (vsi Slov.). Mnogoboj-pionirji: Tripkovič 55,50, M. Tripkovič 55,00 (oba Slov.), Vi-lič 54,90 (BiH). POSAMEZNO Pionirji - parter: B. Tripkovič (S) 18,50. Preskok: Vilic (BiH) 18,55. Krogi: B. Tripkovič (S) 18,75. Konj z ročaji: Sajavec (S) 17,65. Bradlja: M. Tripkovič (S) 18,60, Drog: B. Tripkovič 18,40. Pionirke - m-eskok: Remšak, Bunc (obe S). 18,40. Gred: Dokl (S) 18,85. Bradlja: Bahar (S) 18,50. Parter: Dokl (S) 18,90. E. Hvalica DREVI V SKEDNJU Servolana - Bor Drevi ob 20.30 bo mešana Borova ekipa, sestavljena iz obeh moštev, ki nastopata v prvenstvu prve divizije, igrala prijateljsko trening tekmo s Servolano, ki prav tako nastopa v tej ligi. SMUČANJE EVROPSKI POKAL V Mayrhofnu osvojila slalom De ber nardo va Kuzmanova vodi na lestvici za EP Italijan Amplatz si je EP že zagotovil TURIN, 8. — V Turinu bo od četrtka do nedelje italijansko sab-Ijaško prvenstvo, na katerem bo nastopilo 322 tekmovalcev iz približno 60 italijanskih klubov. MAYRHOFEN, 8. — Francozinja Danielle Debernard je osvojila danes ženski slalom v Mayrhofnu na Tirolskem, veljaven za evropski smučarski pokal. Presenetljivo se je na drugo mesto uvrstila Italijanka Claudia Giordani, ki je zaostala za zmagovalko le za pet stotink sekunde. Po današnjem slalomu vodi na skupni lestvici Čehoslovaki-nja Kuzmanova s tremi točkami prednosti pred Avstrijko Ebnerjevo. Vrstni red današnjega slaloma: 1. Danielle Debernard (Fr.) 92'’65 2. Claudia Giordani (It.) 92''70 3. Murielle Mandrillon (Fr.) 93”12 4. Monika Kaserer (Av.) 93”35 5. Rosi Mittermaier (ZRN) 93”37 6. Marianne Jager (Švi.) 94”52 7. Pamela Behr (ZRN) 94”63 8. Kaethi Braun (Švi.) 94”68 9 Elena Matous (S. Marino) 95”02 10. Wilma Gatta (It.) 95”S1 Po današnjem slalomu je skupna lestvica naslednja: 1. Dagmar Kuzmanova (ČSSR) 120 2. Martina Elmer (Av.) 117 3. Mariles Mathis (Av.) 115 4. Monika Berwein (ZRN) 100 5. Cornelia Mathis (Av.) in Heidi Bauer (Av.) 99 7. Lea Solkner (Av.) 1 96 8. Cristina Tisot (It.) 92 9. Pamela Behr (ZRN) 83 10. Regina Sackl (Av.) 82 * * * Včeraj je bilo v tem kraju tudi moško tekmovanje (v veleslalomu) za EP. Dosegli so take rezultate: 1. Miroslav Sochor (ČSSR) 2T2' 23 2. F. F. Ochoa (Šp.) 2’13”36 3. E. Pargaetzi (Švi.) 2T3”45 4. W. Mattlè (Švi.) 2’13”50 5. A. Navili od (Fr.) 2’13''66 Lestvica za EP: 1. Diego Amplatz (It.) i71 2. Kurt Engstler (Av.) 125 3. Miroslav Sochor (ČSSR) 124 4. Peter Sehwendener (Švi.) 101 5. Alfred Hagn (ZRN) 95 6. Ernst Good (Švi.) 94 7. Heini Hemmi (Švi.) 93 8. Giuseppe Oberfranck (It.) 89 9. Hubert Berchtold (Av.) 77 10. Gerard Bonnevie (Fr.) 71 Italijanski tekmovalec Amplatz si je po tem tekmovanju že matematično zagotovil evropski pokal. LONDON, 8. — Vse kaže, da svetovni prvak težke kategorije Mu-hammad Ali se ne bo bojeval z angleškim boksarjem Bugnerjem. Tehniki pravijo, da ^e bo Ali raje spoprijel z rojakom Lylejem (nagrada bo dva milijona dolarjev), s katerim naj bi svetovni prvak imel lažjo nalogo. To naj bi bilo tudi poslednje srečanje pred novim «dvobojem stoletja» s Foremanom, ko bo Ali spet vnovčil bajno vsoto pet milijonov dolarjev. NOGOMET ZA SREČANJE S SEV. IRSKO Med kandidati za jugoslovansko reprezentanco tudi Brane Oblak BEOGRAD, 8. — Selektor jugoslovanske nogometne reprezentance Ante Mladinič je včeraj objava imena igralcev, ki bodo zastopali jugoslovanske barve 16. aprila v Belfastu, v srečanju s Severno Irsko. Mladinič je iz svojega spiska izpustil nekatere znane reprezentante, ki trenutno niso v zadovoljivi formi in niso dosegli norm, ki jih je postavil za nastop v najboljši jugoslovanski nogometni vrsti. Tako so bili izločeni Bajevič, VI. Petrovič, Džoni in Žungul. Namesto njih je Mladinič pozval nove igralce, ki so si po njegovem mnenju zaslužili mesto v reprezentanci. To so Svilar, Slobodan Jankovič, Miljkovič in Ivezič. Med pozvanimi reprezentanti, ki bodo na skupnih pripravah od 8. do 14- 3" prila, je tudi Brane Oblak, šestnajst kandidatov za sestavo jugo-slovanske reprezentance je naslednjih: O. Petrovič, Svilar, Mužinic, Katalinski, Buljan, Hadžiabdič, Jerkovič, Šurjak, Vukotič, Vladič, 1 e" ruzovič, Miljkovič, Oblak, S. Jan-kovič, Popivoda in Ivezič. ............um.......miiiniiiiiaiinimmiiniiimiiinmiiimiiiiin»""""”"" KOŠARKA JUTRI FINALE POKALA PRVAKOV Ignis brez Meneghina proti močnemu Realu Trener Gamba vseeno optimist - Morse v odlični formi Ignis iz Vareseja, ki bo v prihodnji sezoni nastopal kot Mobil Girgi. je včeraj odpotoval v Antwerpen, kjer bo jutri igral finalno tekmo Naši nogometaši letos z vremenom nimajo sreče: tudi srečanje Primorec — Libertas Sv. Sergij se je odvijalo na zelo blatnem in težkem igrišču ■uiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NOGOMET ^ EVROPSKA POKALNA TEKMOVANJA Juventus in Crvena zvezda v gosteh Leeds-Barcelona osrednja tekma Lanski prvak Bayern Miinchen proti francoskemu moštvu St. Etienne Po evropskih nogometnih igriščih bo danes spet živo. Na sporedu bodo v vseh treh pokalnih tekmovanjih polfinalna srečanja. Italija in Jugoslavija imata v teh tekmovanjih le po enega zastopnika, Italija Juventus, Jugoslavija pa beograjsko Crveno zvezdo. POKAL PRVAKOV St. Etienne — Bayern Miinchen. Lanski prvak bo torej igral proti francoskemu moštvu St. Etienne, ki je med drugim v povratni dramatični tekmi premagalo jugoslovanskega prvaka Hajduka iz Splita. V zadnjih letih doživlja francoski nogomet hudo krizo. Francoska reprezentanca, ki je v bližnji preteklosti uvrščala slavne nogometaše kot Fontainea, Kopa in druge, danes pomeni le malo ali nič v evropskem merilu. Kaže torej, da se francoski nogomet počasi le prebuja. St. Etienne se bo torej pomeril z lanskim prvakom Bayer-nom, ki pa se je letos moral pošteno potruditi, da se je uvrstil v polfinale. Leeds United — Barcelona. To srečanje bo gotovo zanimivejše od prvega. Barcelona bo namreč nastopila s slavno nizozemsko dvojico Cruyff - Neeskens. Angleži pa se znajo uveljaviti na podobnih tekmovanjih predvsem zaradi izredne požrtvovalnosti. POKAL POKALNIH PRVAKOV Ferencvaros — Crvena zvezda. Za Beograjčane je to lepa priložnost, da se uvrstijo v finale, saj madžarski nogometaši ne predstavljajo večje ovire. Crvena zvezda je v četrtfinalu v dramatični tekmi v Beogradu po enajstmetrovkah izločila Real Madrid. Res škoda bi bilo, da bi jugoslovanski nogometaši popustili prav sedaj, ko so odpravili velikega favorita tega tekmovanja. Dinamo Kijev — Eindhoven. Di- namo je edina nogometna ekipa, ki zastopa sovjetski nogomet v evropskih tekmovanjih. Sovjeti pa se bodo morali .pomeriti proti nevarnim Nizozemcem, poleg tega pa bodo morali v povratnem srečanju igrati v gosteh. POKAL UEFA Twente —■ Juventus. Juventus, Id je po nedeljski zmagi proti Napo-liju praktično že italijanski prvak, ŠPORT NA TV Danes bo italijanska TV po prvem sporedu neposredno prenašala, s pričetkom ob 19.55, nogometno tekmo Twente — Juventus, veljavno za polfinale pokala UEFA. je tudi edini italijanski zastopnik v evroskih tekmovanjih. Turinčani so trenutno daleč najboljši v Italiji in to zaradi več razolgov: imajo uigrano ekipo, moderno in dinamično vodstvo, ekonomsko izredno dobro urejene razmere. Juventus je doslej dokazal, da se zna uveljaviti tudi v evropskem merilu, zato je tudi po našem mnenju turinsko moštvo favorit v spopadu z Nizozemci. Borussia — Koln. Nemški derbi med dvema močnima enajstericama, vseeno pa je favorit Koln. PLAVANJE SR NA 800 M PROSTO AVSTRALKE J. TURRAL LONDON, 8. — Na mednarodnem plavalnem tekmovanju v Londonu je Avstralka Jenny Turral postavila nov svetovni rekord na progi 800 m prosto s časom 8’43”48. Ta čas je za 4 sekunde boljši od dosedanjega SR Američanke Hars-bargerjeve. NOGOMET TRST, 8. — Nereo Rocco, ki je bil na okrevanju v Trstu, je moral danes prenesti svoj odhod v Firence, kjer trenira tamkajšnje prvoligaško nogometno moštvo, «er so zdravniki zahtevali, da ostane še nekaj časa pod njihovim nadzorstvom. Kaže, da bo Rocco odpotoval iz Trsta v petek. * • • BEOGRAD, 8. — Jugoslovanska nogometna zveza je sklicala naslednjih 16 kandidatov za državno reprezentanco «under 23», ki se bo 10. aprila v Novem Sadu srečala z Itahjo: Borota, Stojanovič, Bedi, Primorac, Vujkov, Todorovič, Nikolič, Pavkovič, Božič, Savič, Vu-koje, Rajkovič, Halilhodjič, Geča, Boško, Djordjevič in Bratislav Djor-djevič. ODBOJKA ISTANBUL, 8. — Italijanska ženska odbojkarska reprezentanca se je uvrstila v finalno kolo mednarodnega turnirja v Istanbulu. Italijanke so v prvem izločilnem .srečanju odpravile Francijo s 3:1 (7:15, 15:13, 15:6, 16:14), v drugi izločilni skupini pa je Zah. Nemčija premagala Belgijo s 3:1. SPLIT BI RAD IMEL SREDOZEMSKE IGRE BEOGRAD, 8. — Zveza telesno-kultumih organizacij Jugoslavije je predlagala Split za organizatorja letošnjih sredozemskih iger. V poročilu je poudarjeno, da je organizacija take športne manifestacije pomembna ne le kot športna prireditev sama na sebi, pač pa kot važen družbenopolitični dogodek. za evropski pokal prvakov prot1 Realu iz Madrida, ki je v polfinalu odpravil jugoslovansko peterko ^a' dra. Ignis pa je v polfinalu PrelIla' gai v obeh srečanjih (kot Real Madrid Zadar) francoskega prvaka, ekipo Berck. Če je bil še pred tednom IgnlS favorit v tem velikem spopadu, ua sedaj tega ne moremo reči ker se je center Dino Meneghin ponovno poškodoval in zato jutri ne bo igral-Kaj pomeni Meneghin za italijanskega prvaka, vsi vemo. Center Igmsa je namreč dobesedno pokopal upe Zadra, ko je tako v Vareseju in se posebno v Zadru povsem onemogočil napade Djerdje in tovarišev. Trener Gamba pa je vseeno optimist-V pokalnih srečanjih lahko računa na dva odlična Američana, ki bi lahko odločila to tekmo. Bob Morse je bil v nedeljo proti Forstu odličen, saj je proti Forstu dosegel kar_3® točk in je bil tudi izredno uspesen v obrambi. Charlie Yelverton pa hi lahko bil predvsem v obrambi izrecno koristen pri pokrivanju Braeben* derja. Sicer pa je Ignis tako izkušeno in uigrano moštvo, da bo, kiju® odsotnosti Dina Meneghina, povsem enakovreden nasprotnik španskim košarkarjem. .. Real Madrid starta kot favorit-Španci bodo igrali z najboljšo PY stavo. Igrali bodo torej trije Američani: Braebender, Luyk in Walter Szcerbiak. Real pa ima tudi nekaj odličnih domačih košarkarjev ko Ruliana, Corballana in Cabrerò- _ V Antwerpnu se bosta torej lu' tri srečala dva najboljša evropska kluba, ki imata v tem tekmovanj izredno bogato zgodovino. KAJAK BEOGRAD, 8. - V jugoslovanski prestolnici so uradno sporočili, bo letošnje svetovno prvenstvo kajakaštvu na rekah Treska in hf dika v Makedoniji, v času med •*>-in 29. junijem. RUGBY MADRID, 8. - Francija je gala na mednarodnem mladinsk turnirju FIRA. V finalu je prema gala Romunijo s 37:3. V bojuza • mesto je Španija premagala ItauJ s 25:10, NEW YORK, 8. - Trener atlet- ske reprezentance ZDA, ki bo n® stopila na bližnjih OI v Montream. bo Sandor Alex Forenczy. ZEIST, 8. - George Knobel s® bo 1. julija letos iz družinskih v kov odpovedal treniranju mzez ske reprezentance. OBVESTILA SPDT TS vabi tekmovalce,^ so na Krvavcu naročili drus ,._ no vetrovko, naj naročilo po1 „ jo čimprej, vsekakor do sr6*:.6’,»,’ aprila na sedežu ZSŠDI (tudi lefonsko 31-119). * • * ŠZ Bor sklicuje 17. redni ob^ ni zbor za ponedeljek, 14- aP . 1975 na društvenem sedežu. Vrdelska cesta 7. |ir} Ob 19.30 bo prvo, ob 20. pa drugo sklicanje. * * * ŠD KONTOVEL prireja v ««delovanju s tržaškim šahovskim štvom (SS Triestina) v s« ’ 12. t.m„ ob 16. uri, v uiah “ „ rani Kulturnega doma v zaključni del drugega mos ^ ga pokrajinskega šahovskega nirja- . . na- Po zaključku turnirja b° grajevanje. * * * • G«* Športno združenje Dom ** ,. 0j. rice obvešča vse igralce o ke, da so redni treningi v ^ vadnici ITI, Ulica Puccini, v ponedeljek ter četrtek, m od 18.30 do 20.30. DVE LITI PO ZLOČINU V UL. ItUlftlTI Jutri v Milanu začetek protesa zaradi umora agenta Antonia Marina Zločina sta obtožena Vittorio Loi in Maurizio Murelli MILAN, 8. — v četrtek se bo na Milanskem porotnem sodišču začel proces zaradi umora policijske-§a agenta Antonia Marina, ki je bil ubit pred dnema letoma v Ulici Bel-l0tti med provokatorsko fašistično Manifestacijo. To je že tretji poli-acni proces v zadnjih mesecih v Muanu po obravnavi proti brigadi-stu Robertu Ognibeneju (ta je bil obsojen na 28 let zaporne kazni faradi umora karabinjerskega podčastnika Maritana) in proti Gianfran-cu Bertoliju, ki je bil obsojen na oosmrtno ječo zaradi pokola pred Milansko kvesturo ob prvi obletnici SMrti komisarja Calabresija. Oba Procesa sta dokazala, da je milan-sko občinstvo zelo zrelo in da mesto sPloh ni «gadje gnezdo» nasprotnih skrajnežev, kot je trdil državni Pravdnik De Peppo, ko je zahteval Podelitev procesa Valpreda Catan-zaJM. S tem dejstvom bo moralo računati kasacijsko sodišče, ko bo na zahtevo obrambe znova razprav-Jalo o usodi precesa zaradi pokola na Trgu Fontana ■ Jasno je, da, bo ^Mla razsodba političrio-režimski Prizvok, če bo vrhovno sodišče zno-a zavrnilo zahtevo branilcev z i-stlM izvajanjem. ‘da se povrnemo k procesu za-adi umora agenta Marina Zločina ?,a 'obtožena fašistična pretepača «torio Loi in Maurizio Morelli, ki sta vrgla ročni bombi vrste SRCM ba sta bila aretirana dan po iz-®r^dih in sta še vedno v zaporu. Poleg njih dveh bo na zatožni ■Popi sedelo še 39 fašističnih pretepačev, med katerimi Nico Azzi in Mauro Marzorati, ki sta bila obso-•lona na 20 let ječe zaradi spodlete-e£a atentata na brzec Turin - Rim Mr Ignazio La Russa, sin misovske-“a Parlamentarca Antonia La Rus-aa-. Vsi so obtoženi vrste kaznivih cjanj, ki gredo cd udeležbe na pre-Ppvedanem shodu do upiranja jav-Mm funkcionarjem in nedovoljene Posesti orožja. a ^Srede, med katerimi je bil ubit gent Marino, so sprovocirali mi-®ovski pretepači 12. aprila 1973. Ce-Prav je kvestura prepovedovala ma-bestacijo, na Kateri bi moral go-°riti zloglasni senator Ciccio Fran-co, vodja pretepačev «boia chi mol-a» v Reggio Calabrii, je okrog 500 Pobalinov pod vodstvom parlamen-«rcev Franca Servella in France-"Ca Petronia krenilo v sprevodu po .ulicah proti kvesturi. Ma- r^aL^h Skoraj takoi d^ePct da>. ^ iV huligansko izzivanje, ven- streistu P°d večer ie Prišl° do nai°' kifIJ • spopadov v Ulici Bellotti, n u ubit agent Marino. Roč- r„, °mba ga je zadela v prs1' in ga ranu-eS,arila- iekleni drobci pa so strn-1 -Se ^ policistov. Preiskovalni čeP J stekel takoj in že isti ve-80 ^ Preiskovalci priprli okrog ur.Pre**Pačev, ki so jih v nekaj ker se je izgrede ’ rdso dlk vpleteni v iz-Drisi^' r’oMnevnima morilcema so na sled dan pozneje ko jih je^ "? 5lea aai cljelvTKT^0 vodsi'v& milanske ffdera-fašist' ' ^cm ie b.io jasno, da so šah J Prestopili me;o in so se sku-kaše 3 vsako ceno izvleči iz vrele polj’j.Pa deprav tako. da so ovadili r>..L J1 dva svoja pretepača. To je Potrdil k’- je dva dni pozneje tudi luii, Med. zsliševaniem zakričal: Pas "L,L1 -Se. nas poslužujejo, nato pa n^ajpre.i. .______________________ ■!avržejo kot zguljene cape.» lievaia3 *zP*ranja rok se je nada-tajnjK3 v Pimu, ko je v stanovanju valle 3. ra'soyske sekcije v Prima-zgorel pUlir|il Požar, v katerem, sta Sodna Ktefano in Virgilio Mattei. rirnsko0kravnava' k' i® v teku na zaia i.?. Porotnem sodišču je prika-kom «p13081 obtožb proti pripadni-Preisk- °l'ere. operaio» in pristranost tivnih aVj’- k' ie Prezrla vrsto ohjek-d°kaz ll?d’cov ter jc ovrednotila kot tudj laži neosnovana sumničenja in A H proti t -Se • sPet vrnemo k procesu Prel n,,°'u ,in Murelli ju. Prvi je naj-Pa prebr 3 da i ' vrgel bombo, nato je vPH„ al sv°ie izjave, drugi pa ki je ano trdi!, da je nedolžen. Loi, WeltPr 'r bivšega svetovnega prvaka Prekbe, ^e®0r’ie Pbilia L°ia- JB °b čin na11 P°udaril. da je priznal zlo-Sa ^podr-^OVar--ian-ie karabinjerske- — Santora Zaradi javnejo Iudi obtožen obrekovanja funkcionarja. Četrteirre^en° se bo proces začel v "adaijeveTo ?njs pa ie’ če se b0 zav L. 'I ' Koieg vseh tehničnih le-cev —. u« rVka sodnijskih uslužben-kja ver- t a branilca Lola in Murel-cesa i 3e®° zahtevala odložitev pro-koM nmtZdružitev .lenega S postop-CeMa r',m!sovskirna parlamentar zborni . °' 36 znano jc poslanska Volienuf da3a 8ete Pred kratkim do-slancem Za- S0dni Postopek proti po-združiji^, Zat;0 sta P0St°Pka ne" Guide^;:3! Govori se. da bo tožilec i 'd® v kratkem sporočil prei-emu sodniku svoje zaključ- skoval: kaj Veeansdar bo Moralo miniti še ne- Preden goditve rellii razprave proti Loiu in Mu-zborUosvoMafan3eut3e' če bo sodni nik pr ' °u zahtevo. Ko je sodio orirtmi edi zaključil preiskavo Preiskava o pokolu v Brescii: še eno sodno sporočilo za fašista Ermanna Buzzija BRESCIA, 8. — Brescianski sodnik Domenico Vino, ki vodi preiskavo o pokolu na Trgu della Loggia v Brescii in o smrti fašističnega terorista Silvia Ferrarija je poslal sodno sporočilo 37-letnemu Erman-nu Buzziju. Ta je že nekaj mesecev zaprt v Bellunu "od obtožbo soodgovornosti za smrt mladega terorista, poleg tega pa je osumljen sodelovanja pri pokolu na Trgu della Loggia. Sodno sporočilo zadeva telegram, namenjen Buzziju, ki ga je poslala 19-letna Ombretta Giacomazzi prav tako osumljena soodgovornosti pri smrti Ferrarija. Dekle naj bi obljubljalo Buzzija vrsto ugodnosti v zameno za molk o smrti mladega terorista. Giacomazzijeva je namreč prisostvovala srečanju med katerim so se brescianski teroristi zmenili ,za atentat na nočno zabavišče «Blu notte» in zaupali to nalogo Ferrari-ju. Peklenski stroj je predčasno eksplodiral in ubil mladega fašista med vožnjo. danjega procesa imelo pomen skusa prikrivanja resnice. po- RIM, 8. — Preiskovalni sodniK Amato, ki vodi preiskavo o umoru grškega študenta Mikisa Manda kasa, bo jutri zaslišal v zaporu fašista Raffaeleja Ricca. Le-tega .-o agenti včeraj aretirali v Brindisiju, medtem ko se je skušal s ponarejenimi dokumenti vkrcati na trajekt za Grčijo. REŠEVALCI MRZLIČNO ODKOPAVAJO SNEG ŠE TRI ŽRTVE PLAZA PR! SULDENU Začasni obračun tragedije je pet mrtvih, dva ranjena in trije pogrešani - Več cest še vedno neprevoznih - Ujma na reki Pad in Adiži BOČEN, 8. — Po celodnevnem mrzličnem kopanju v snežni gmoti so reševalne ekipe našle trupla treh ponesrečencev, ki jih je v nedeljo zasul ogromen plaz, ki se je utrgal z ledenika Ortles. Gre za tričlansko družino Reichert iz Essna, ki e je v nedeljo kljub neurju odpravila na pot. Uradni obračun tragedije pri Sul-denu je doslej pet mrtvih, dva ranjena in trije pogrešani. Gre za "tri člane družine Ruwe iz Bielenfelda, ki se doslej niso še odzvali na pozive, naj se javijo italijanskim oblastem. Trupla treh žrtev — 39-letni Friedrich Reichert, njegova 38-letna žena Klara in 13-letni sin Frank — so našli s pomočjo posebnega metai-deteetorja, ki so ga pripeljali to noč iz Innsbrucka. Nesrečneži so bili v svojem avtomobilu nod šest metrov debelo plastjo snega. Plaz je porinil vozilo s ceste v škarpo. Po padcu okrog 80 metrov se je vozilo ustavilo na bregu hudournika Solden. Nekaj metrov daleč so odkrili pokrov prtljažnika nekega avtomobila bele barve. Domnevajo, da gre za vozilo pogrešane družine Ruwe, ki naj bi po pričevanjih očividcev odpotovala iz Suldena takoj za Reichertovimi. Delo reševalcev je izredno naporno in nevarno. Spričo izredno visoke temperature preti nevarnost snežnih plazov in usadov, zaradi česar so pripadniki gorske reševalne službe postavili signalne naprave na ledeniku, da bi sproti sledili premikom snežne gmote. Spričo lepega vremena se je položaj na Tridentinskem in v Gornjem Poadižju nekoliko zboljšal. Helikopterji so ves dan dovažali živež v osamljene vasi in naselja in ten-niki telefonske službe so napeljali zasilni vod, da so ti kraji v delni zvezi z večjimi središči. Kljub velikemu naporu pa vojaki in osebje cestne službe ANAS ni odprlo prometu več cest, kjer preti še velika nevarnost plazov. Če bodo vremenske razmere dovoljevale, bodo jutri s helikopterji bombardirali najbolj nestabilne snežne gmote in šele tedaj bodo lahko stopili v akcijo težki plugi ANAS. Doslej so ponovno usposobili za promet cesto za Livigno (Sondrio) in Brennerski prelaz (le za tovornjake), medtem ko je še zaprt prelaz Gallo, cesta Campo Dolcino -Malesimo, avtocesta za Brenner in železniška proga, ki bo predvidoma usposobljena za promet jutri. Zaradi hitrega kopnenja snega ro nekatere reke močne, narasle. Ujma preti zlasti otoku Ariano Polesine, kjer živi 15 tisoč ljudi. Prav tako nevarna je tudi reka Adiža, ki narašča s hitrostjo 2-3 centimetrov na uro. Slovo od Borisa Trampuža (Nadaljevanje s 1. strani) slovično prisotnostjo vsepovsod. Verjetno ni hotel biti diplomat niti takrat, kadar je opravljal deio, ki sodi v diplomacijo, zato je pa bil odkrit in prizadet. In to je vzbujalo v njegovih sogovornikih spoštovan ie. Slovenci na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji smo izgubili velikega prijatelja. Ta grenak občutek je prišel do izraza na prireditvah, ki smo jih imeli v soboto in nedeljo. Vsi smo videli v avditorijih prazen stol, na katerem bi moral sedeti sicer ne več generalni konzul Boris Trampuž, ampak Boris Trampuž, zvesti spremljevalec našega snovanja in delovanja. Zato smo se ga na teh prireditvah spomnili in se mu na ta način skromno oddolžili. Spomnili smo se ga na sejah naših organizacij, tržaški župan se ga je spomnil na sobotni seji tržaškega občinskega sveta. Dragi Boris, ko si odhajal od nas, si svoje občutke strnil v tri besede: Rad vas imam. Takrat smo spoznali, da smo imeli tudi mi tebe radi, pa smo bili prenerodni, da bi to priznali. Akademski pevski zbor «Tone Tomšič» je zapel žalostinko «Lipa zelenela je», potem se je razvil žalni sprevod do odprtega groba, kjer se je od pokojnika najprej poslovil Vik- , tor Repič v imenu Republiške kon- J ference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije in še Bogdan Pogačnik v imenu Slovenskega okteta, katerega vodja je bil Boris Trampuž dolga leta od njegove ustanovit- 1 i V PONEDELJEK POPOLDNE OB POVRATKU IZ SOLE SEDEMNAJSTLETNO DEKLE IZGINILO V MILANU: GRE ZA UGRABITEV? Neznanec po telefonu zahteval 200 milijonov lir odkupnine - Oče ugrabljene Laure Orsi je navaden uradnik ■ Dve domnevi preiskovalcev : ugrabitev ali beg MILAN, 8. — Včeraj popoldne je skrivnostno izginila v Milanu 17-letna Laura Orsi iz Melegnana pri Milanu. Dekle, ki je obiskovalo zavod za tuje jezike «Cambridge school» v lombardijskem glavnem mestu, se ni vrnila kot običajno domov z avtobusom okrog 15. ure. Nekaj ur pozneje je v stanova-ve in s katerim je ponesel slovensko | nju družine Orsi v Melegnanu zabr- pesem širom sveta tja do Kitajske. Slovenski oktet, ki so ga tokrat dopolnili še nekateri bivši njegovi pevci, je poklonil Borisu v poslednje slovo pesem, eno izmed tistih žalostnih koroških narodnih, ki so mu bile tako všeč -- «Pojdem v Rute». Potem je stotero rok spustilo na krsto v jami rdeče nageljne in kepe zemlje in vsakdo je še za trenutek postal ob odprtem grpbu s spoštljivo mislijo nanj, ki je bil vsem tako drag prijatelj. V Sancii ilMt pripadnik MIR SANTIAGO DE CHILE, 8. — San-tiaška policija je sporočila, da je bil v sponadu s policijsko patruljo ubit pripadnik levičarskega gibanja M JR Isidro Arias Matamaia. Osumljen je bil, da je v spopadu s policijo prejšnji teden ubil nekega .--genta. Policisti so zasačili Matamaia na cesti in ga obkolili. Moški — vsaj tako piše v uradnem poročilu — naj bi najprej poskusil samomor, nato pa naj bi streljal s samokresom proti agentom, ki so ga ubili. RIM, 8. — Družba «General Motors» je znatno podražila svoja vozila za Italijo. Po novem ceniku je cena vozil znamke opel od osem do deset odstotkov višja, vozila, zlasti priljubljeni «kadeti», pa bodo I bolje opremljena. nel telefon. Materi, ki je odgovorila, je neznan moški glas ukazal: «Dajte mi moža.» «Kdo je?» «Prijatelj sem — je nadaljeval neznanec -dajte mi moža.» Ko je odgovoril E-mUio Orsi je neznanec zagrozil: «Do petka pripravite 200 milijonov Ur, če bi radi spet objeli hčerko.» Preden je moški odgovoril, je neznanec prekinil zvezo. Do tu dejstva. Policija, na katero se je družina Orsi takoj obrnila za pomoč, je nemudoma uvedla preiskavo, ni pa odkrila ničesar, kar bi lahko potrjevalo domnevo ugrabitve. Izginitev Laure Orsi je zato še skrevnostna, vendar sta po mnenju preiskovalcev možni le dve domnevi: ugrabitev ali pa beg z doma. Katera od dveh domnev je pravilna bo povedalo kritično preverjanje doslej zbranih indicov. Kot rečeno je Laura obiskovala zavod «Cambridge school» v Milanu, kamor se je vsako jutro peljala z avtobusom. Ko se dekle včeraj ni vrnilo domov kot običajno, se je za njene starše začelo mučno čakanje. Upanje, da se bo hči vrnila z avtobusom je trajalo le nekaj ur, dokler ni ob 1,2.30 zabrnel v stanovanju telefon. Telefonski pogovor z dekletovim zaročencem Vittoriom Ghiom iz Genove je še bolj potrl obupane starše. Fant, ki študira na trgovskem tehničnem zavodu v ligurskem mestu, je nemudoma prispel v Milan, da bi pomagal družini Orsi Popoldne se je v Milanu razširila vest, ki sta jo povzela tudi oba tamkajšnja večernika, da je dekle popoldne telefoniralo očetu: «Plačaj odkupnino, sicer me bodo ubili!». E-milio Orsi je v pogovoru s časnikarji odločno demantiral te govorice in poudaril, da od snoči telef n ni več zabrnel v njegovem stanovanju. Ključno vprašanje domnevne c-grabitve je, čemu naj bi roparji >d-peljali s seboj dekle. Emilio Orsi ie namreč navaden uradnik in je /.a poslen v tovarni za predelavo jekla, ki je last njegovega brata Lui-gija. Družina ni premožna in ne bi zmogla odkupnine, ki so jo zahtev t-li banditi. Preiskovalci domnevajo, da sc se morda roparji zmotili in ■ o Lauro zamenjali za Joan Belletti, sestrično, ki jo je posinovi) Luigi Orsi. Vendar tudi v tem primeru je vprašanje, kakšno odkupnino bi zmogel industrijec, ki je sicer premožnejši od brata, ne pa prekomerno bogat. Precej pomislekov zbuja tudi kraj, kjer je bilo dekle ugrabljeno. Laura se je običajno peljala s tramvajem štev. 13 do avtobusne postaje, kjer je sedla v avtobus /a Melegnano. Pred kratkim je sicer zaupala sovrstnicam da bo odslej hodila do postaje peš, češ da bo nekoliko gibanja služilo njeni vitkosti. Ugrabitelji bi torej morali napasti dekle v središču Milana ob uri. ko je ha ulicah največji vrvež. Je mogoče, da ni nihče opazi1 poskusa u-grabitve? Prav tako šibka pa je tudi domneva, da je dekle pobegnilo. Vsi, ki poznajo Lauro, od'sošolcev pado profesorjev in znancev so potrdili, da je bilo dekle zelo mirno in preudarno. Če je zamudilo, je doslej vselej1 telefonsko obvestilo starše, poleg tega pa je bilo do ušes zaljuo-Ijeno v zaročenca: parček je v zadnjih časih večkrat koval načrt za poroko. Ostaja le možnost, da ie dekle sedlo v avto znanca, ki naj bi se ji ponudil, da jo zapelje domov. Tudi ta domneva pa šepa, ker je Laura le poredkoma zaupala neznancem. PONUDBA «./i bau ojifiins X j iriaisoij -w h ULICA SETTEFONTANE 62 DNEVNE SOBE Orehova dnevna soba: 3 visoki linearni elementi - 1 podaljšljivč: okrogla miza - 6 stolov Lir 250.000 (Lir 510.000) Jesen temndrjav loščen: visoki kotni element - okrogla miza s kristalom - 6 stolov Ur 480.000 (Lir 884.500) LO Jesen temnorjav loščen: 1 linearni element - 1 okrogla miza -4 stoli Lir 477.000 (Lir 887.700) NE 1 omara iz palisandra - 1 miza - 4 stoli preoblečeni v usnje Lir 485.000 (Lir 809.600) BA Palisander: visoki kotni element -1 podaljšljiva okrogla miza - 6 stolov Lir 580.000 (Lir 985.800) MO Vinskordeče bleščeče loščeno: 1 nizka omara - 1 okrogla podaljšljiva miza - 6 stolov Lir 382.000 (Lir 586.600) DE Palisander: visoki kotni element -okr. podalj. miza -6 stolov Lir 530.000 (Lir 834.000) ES Dnevna soba iz palisandra: srednje-nizki kotni element - štirikotna miza z marmorjem - 4 stoli Lir 844.000 (Lir 1.205.500) linearni element - Grafitni laminat: 1 1 štirikotna miza ■ 6 stolov DNEVNE SOBE Lir (Lir 389.000 557.500) BR POHIŠTVO 3 elementi v svetlorjavi laneni prevleki Lir 270.000 (Lir 477.600) 1 trisedežni kavč + 2 fotelja v belo-rjavi volneni prevleki Lir 625.000 (Lir 961.000) 1 trisedežni kavč + 2 fotelja v rjasti žametni prevleki Lir 621.000 (Lir 956.500) 1 trisedežni kavč + 2 fotelja v rjavi črtasti žametni prevleki Lir 517.000 (Lir 770.000) 1 trisedežni kavč + 2 fotelja iz pravega naravnega usnja Lir 621.000 (Lir 776.300) 1 trisedežni kavč + 2 fotelja «canetè» oranžne barve Lir 609.000 (Lir 869.000) 1 dvosedežni kavč iz prave gamsove kože rjave barve Lir 384.000 (Lir 547.800) prave gamsove Lir 465.000 (Ur 664.500) 1 trisedežni kavč + 2 fotelja v modri črtasti žametni prevleki Lir 514.000 (Lir 733.400) 1 dvosedežni kavč iz rjave gamsove kože Lir 299.000 (Lir 427.000) 1 trisedežni kavč iz rjave gamsove kože Lir 386.000 (Lir 551.000) 1 trisedežni kavč iz kože rjave barve SPALNICE G/7 Rdeče loščena 6-delna sezonska omara z 2 Lir 990.000 zunanjima ogledaloma (Lir 1.522.700) P/7 Palisander 6-delna sezonska omara z zunanjim predalnikom in z visokim vzglavjem «giroletto» Lir 1.036.000 (Lir 1.594.000) BA Orehova 6-delna sezonska omara s predalnikom in visokim vzglavjem «giroletto» Lir 780.000 (Lir 975.000) FU Palisander 6-delna sezonska omara s predalnikom, z dvema zunanjima o-gledaloma in visokim vzglavjem «giroletto» Lir 1.015.000 (Lir 1.450.000) HA Temnorjavo barvan jesen: 6-delna sezonska omara z zunanjim ogledalom in visokim vzglavjem Lir 998.000 «giroletto» (Lir 1.435.000) Sl Palisander 6-delna sezonska omara Lir 790.000 (Lir 988.800) EL Orehova 5-delna sezonska orparg z zunanjim predalnikom Lir 840.000 (Lir 1.120.000) RO Barvan jesen: 6-delna sezonska omara s predalnikom in visokim vzglavjem «giroletto» Lir 665.000 (Lir 885.500) G/7 Modro loščena 5-delna sezonska omara z zunanjim predalnikom Lir 987.000 (Lir 1.232.000) KE Palisander: 6-delna sezonska omara z ogledali in zunanjim Lir 745.000 predalnikom (Lir 927.500) FOTELJI TA Fotelj v rjavi laneni prevleki Lir 70.000 (Lir 146.200) Fi Fotelj v sivo-rjavi tkanini Lir 60.000 (Lir 112.000) DU Fotelj v modri tkanini Lir 99.000 Fotelj v rjavem žametu (Lir 148.800) Ml Lir 90.000 Fotelj v vijoličastem (Lir 127.600) VE Lir 129.000 «boucclè» (Lir 183.600) RE Fotelj relax v rjavem umetnem usnju (vinilpelle) Lir 49.000 (Lir 61.200) RAZNO DO Postelja za 1 osebo z omarico - 1 pisalna miza (carruba lucido) Lir 100.000 (Lir 203.000) BA 1 studio iz palisandra: knjižna omara s 3 elementi in 1 pisalna miza Lir 490.000 (Lir 756.000) TO 1 omara z vdelanim enoposteljnim kavčem Lir 498.000 (Lir 711.100) PR 1 otroška soba sestavljena iz omare. omaric in 2 pogradov Lir 377.000 (Lir 538.400) ST 5-delna sezonska omara z vdelano posteljo Lir 430.000 (Lir 613.000) ULICA MADONNINA 18 Ml Proti c dodatni sodni postopek Krfc T» »«"«- » 1« Višjih C da to storil na pritisk ces Drot?gTOV' ki 80 zahtevali pro- Sklep očitn^01n- 10 ,Myrei,i.iu tak»i Ma ki 30 31 * korist obtožence Sla' sooči« I °brarnbi ne bosta mo-Misovski 1 -S Polancema in ostalimi nifesS' ^elli ki so vodili ma da Ki f ,P^av tako lasno pa je vsakršno zavlačevanje se- Orehova dnevna soba - 1 visoki kotni element - 1 okrogla miza -6 stolov Lir 520.000 (Lir 950.000) Belo in palisander: 1 visoki kotni element - 1 okrogla miza -6 stolov Lir 565.000 (Lir 876.100) Palisander: 1 visoki kotni element -1 okrogla miza - 6 stolov Lir 570.000 (Ur 815.400) SEDEŽNO POHIŠTVO SPALNICE BA Sedežna garnitura v sivem žametu MA Orehova spalnica s 6-delno sestavljena iz 4 elementov nizko omaro Lir 430.000 + 2 naslonka Lir 380.000 (Lir 612.500) (Lir 540.800) KA Temnorjava jesenova spalnica s 6-del- BE Sedežna garnitura iz belega blaga z no sezonsko omaro, zunanjim predal- modrimi diagonalnimi črtami sestav- nikom, ogledalom in posteljo z radij- ljena iz 1 trisedežnega kavča skim sprejemnikom Lir 775.000 + 2 fotelja Lir 740.000 (Lir 1.085.000) (Lir 1.058.100) QU Spalnica iz palisandra s 5-delno se- LE Sedežna garnitura iz rjavega zonsko omaro z ogledali ter komplet- dralona sestavljena no z visokim vzglavjem iz 4 elementov Lir 330.000 «giroletto» Lir 1.120.000 (Lir 412.400) (Lir 1.610.000) SEDEŽNO POHIŠTVO IN FOTELJI GH Raztegljivi fotelj iz blaga rjaste barve Lir 135.000 (Lir 181.000) BO Sedežna garnitura z raztegljivim kavčem + 2 fotelja iz rumeno-rjavega žameta Lir 394.000 (Lir 492.700) KI Sedežna garnitura z raztegljivim dvoposteljnim kavčem + 2 fotelja iz žameta oranžne barve Lir 371.000 (Lir 464.100) Ll Sedežna garnitura z raztegljivim kavčem + 2 fotelja iz križno tkanega žameta rjaste barve Lir 334.000 (Lir 417.200) JAMSTVO ZA RESNOST POPUSTI DO 15% ZA NAROČILA UGODNI PLAČILNI POGOJI Popoldne sta Emilio Orsi in Vittorio Ghio spregovorila par besed s časnikarji. «Lahko se obrnem 'e na Lauro — je tiho in obupano rekel Orsi — naj ne skrbi, ker bomo skušali v nekaj dneh rešiti zadevo. Objemamo jo vsi: jaz, mama in bri-tee.» Prosil je nadalje, naj listi )0-javijo njegov poziv ugrabiteljem. Prepričajo naj se — je dejal — la nikakor ne zmorem visoke odkupnine. Nisem bogat. Pripravljen na sem na pogajanja, če bodo zahtevali vsoto, ki jo lahko zmorem.» Orsi je nadalje prosil časnikarje a molk, da bi bili stiki z morebitnimi ugrabitelji lažji in uspešnejši. Vittorio Ghio pa je rekel, da je zadnjič govoril z Lauro po telefonu v nedeljo zvečer. Fant je poudaril, da po njegovem mnenju ni dvoma, da je bilo dekle ugrabljeno. «Pa tuui če vzamemo v poštev — je - a-daljeval — moi ebitno L u bežen • a prvi pogled, menim da Laura i e bi bila sposobna zginiti kar tako.» Z^rMki zbor «Moša Pijade» bo drevi nastopil v Milanu BEOGRAD, 8. — Mešani pevski zbor «Moša Pijade» iz Zagreba je danes odpotoval v severnoitalijansko središče Milan, kjer bo jutri ; in pojutrišnjem pod vodstvom Emila Cosetta nastopil na več koncertih. Gostovanje tega renomiranega zagrebškega pevskega zbora sodi v okvir mednarodnega festivala revolucionarnih in partizanskih pesmi ter glasbeno - folklarne ustvarjalnosti najširših množic med vojno in v boju proti fašizmu. Festival sta pripravila center za kulturo in informacije iz Zagreba in kulturni center iz Milana. Poleg nastopov pevskih zborov bodo na festivalu priredili tudi likovno razstavo jugoslovanskih sli-karjev-partizanov ter razstavili dokumente in fotografije o jugoslovanskem narodnoosvobodilnem boju in revoluciji. Sklepni koncert zagrebškega mešanega pevskega zbora «Moša Pijade» bo posvečen partizanskim in ljudskim pesmim o maršalu Titu, nastop pevcev na bodo spremljali z ljudskimi glasbili. V. B. PEKING, 8. — Delegacija ameriškega kongresa, ki jo vodi ored-sednik predstavniškega doma Carl Albert je zaključila devetdnevni j-radni obisk na Kitajskem. Začetek razprave (Nadaljevanje z 2. strani) števal novega položaja, ki je nastal tudi v deželnem gospodarstvu po petrolejski krizi in po splošnem popuščanju gospodarskih dejavnosti. Zakon je nadalje pomanjkljiv, ker daje na razpolago premalo denarja in ne omogoča demokratičnega nadzorstva nad posameznimi posegi. Zorzenon je izrekel vrsto kritik tudi na račun poslovanja deželnih finančnih družb. Liberalec Bertoli se je zavzel za to, da bi deželna uprava namenila industrijskim dejavnostim večje prispevke, češ da je omejitev bančnih kreditov prizadela predvsem to področje, ki zagotavlja največji obseg zaposlenosti v Furlaniji - Julijski krajini. Socialist Manzon je dejal, da PSI sicer podpira novi zakon, vendar brez posebnega navdušenja, saj se zaveda, da je ponekod pomanjkljiv, zlasti kar zadeva demokratično nadzorstvo nad posegi in sodelovanje krajevnih u-prav pri določanju nadaljnjih razvojnih smernic v gospodarstvu. Socialdemokrat Lonza je obširneje o-bravnaval gospodarsko politiko v Italiji in pri tem naglasil, da tudi z novim zakonom mora deželna u-prava izpolniti vrzel, ki jo je v tukajšnji ekonomiji povzročila neodgovorna gospodarska politika o-srednjih vlad. V petek splošna stavka uslužbencev javnih lokalov Zaradi razbitja pogajanj za novo delovno pogodbo, so strokovna sindikalna združenja CGIL, CISL in UIL uslužbencev hotelov in javnih lokalov napovedala 24-urno vsedržavno stavko, ki bo v petek, 11. t.m. Tega dne bo ob 10. uri v sindikalnem sedežu v Ul. S. Spiridio-ne 7 sindikalno zborovanje. 0 Deželni odbor je na predlog odbornika za zdravstvo Tripanija odobril zakon, po katerem bodo dodelili 6 milijard lir za dograditev novih bolnišniških in zdravstvenih struktur. Gre za izreden poseg dežele na tem področju, na katerem je deželna u-prava že namenila znatna finančna sredstva. Novi poseg ima namen kriti povišek stroškov med samo gradnjo struktur. pol pro- Potrjcna obsodba novofašista Viezzolija Z obsodbo na štiri mesece in zapora se je zaključil prizivni ces proti znanemu neofašistu Remu Viezzoliju, ki je bil obtožen upora, žalitve in groženj proti javnim funkcionarjem. Na isto kazen ga je oktobra lani obsodilo prvostopenjsko kazensko sodišče in 22-letni Viezzoli je z znanim zagovornikom raznih razvpitih fašistov Alberinijem vložil priziv. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1,750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan« V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 9. aprila 1975 Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» . DZS - 61000 Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno* upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo Pr oglasnem oddelku eli upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.r.. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst Veličasten shod borcev in aktivistov NOB v Zagradcu Navdušujoči nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora Posl. Albin Škerk Eugenio Laurenti Vojko Kocman Vsepovsod se v teh dneh spominjamo slavnih, nepozabnih dni izpred 30 let, ko so naše junaške partizanske enote, ob podpori prekaljenih brigad in divizij VI. Armade narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije v sklopu velike protifašistične in protinacistične koalicije strle zadnji odpor nemškega okupatorja in domačih kvizlingov ter osvobodile Trst in vso Primorsko. Naše ljudstvo proslavlja te dogodke ob zavesti, da je tudi danes, bolj kot kdajkoli v povojnih letih potrebna strnjena, odločna protifašistična enotnost in budnost. V nedeljo je vse to potrdila veličastna manifestacija v Zagradcu, ki sta jo priredila pokrajinsko združenje partizanov VZPI - ANPI in openska sekcija tega združenja. Te ugotovitve so izšle iz številnih govorov, tako na dopoldanski spominski svečanosti pred spomenikom 71 talcev na Opčinah, ko tna osrednji slovesnosti v Zagradcu, iz mogočne kulturne prireditve, na kateri je nastopil priljubljeni Tržaški partizanski pevski zbor ter iz same izredne udeležbe bivših borcev ter predvsem številnih mladincev, ki jih niso zaustavile niti nadvse neprijazne vremenske razmere. Nedeljski shod borcev in aktivistov NOB je šele začetek praznovanja 30 obletnice osvoboditve in zmage nad nacifašizmom, ki se bo v prihodnjih dneh in tednih še stopnjevalo Udeležencem so postregli z partizanskim golažem Na svečansti na Opčinah je pel zbor «Tabor» z Opčin «PRIMORSKA POJE 75» V TRSTU Po uspešnih prireditvah v Cerknem, Postojni, pri Korošcih v Miljskih hribih, v Kopru, Prvačini in Komnu, ki so še enkrat dokazale navezanost ljudstva na našo bogato zborovsko pevsko kulturo, j® tradicionalna zborovska revija «Primorska poje», ki jo prirejata že šesto leto Slovenska prosvetna zveza v zamejstvu in druženje pevskih zborov Primorske iz matične domovine, v soboto mogočno odjeknila v Kulturnem domu v Trstu. Kot vsak nastop letošnje revije, je imel tudi sobotni v Trstu svoje posebne značilnosti in pomen. Kot vsi dosedanji je bil posvečen 30-letnici osvoboditve, obenem pa našemu priznanemu skladatelju in pevovodji Ubaldu Vrabcu, ki proslavlja leto* svojo 70-letnico. Na slikah: pevski zbor «France Prešeren» iz Boljunca (zgoraj), prireditelji Izrekajo priznanje Ubaldu Vrabcu (v sredi), Beneški puobje» med svojim nastopom (spodaj)* Pestra dejavnost naše mladine SPOMINSKA SVEČANOST V GONARSU Mladinska dejavnost je v zadnjem času zelo razgibana. Najbolj je to dejavnost razgibal Mladinski center z vrsto zanimivih in koristnih pobud. Prejšnji teden so se hoteli mladinci in mladinke tega centra seznaniti s sindikalnimi in delavskimi vprašanji. V četrtek pa so v svoje prostore povabili slovenskega pristaniškega delavca in sindikalista Oskarja Vatovca, Vedno večji odmev ima med mladimi amaterska gledališka dejavnost. Največjo težo nosi seveda pri tem Slovensko a-matersko gledališče. Na slikah: sindikalist Vatovec v Mladinskem centru (levo), občinstvo med uprizoritvijo «Markolfe» v prostorih PD «Cankar» (spodaj). Na pokopališču v Gonarsu, kjer so v kostnici - spomeniku ostanki nad 450 Slovencev in Hrvatov, ki so umrli v internacijskih taboriščih Gonars, Visco, Palmanova in drugod, je bila v nedeljo spominska svečanost, ki jo je priredila Slovenska prosvetna zveza. Slavne dni izpred 30 let so v nedeljo počastili tudi v Beneški Sloveniji. Društvo beneških godcev «Vigion Kar-lič» in videmska sekcija VZ Pl - ANPI sta pripravila prireditev. Na slikah: občinstvo med svečanostjo v Gonarsu (zgoraj), Jože Koren med govorom (levo), oktet «Nediže glas» na proslavi v Čedadu in govornik Lucijan Lavrenčič (desno zgoraj), pogled na občinstvo med proslavo (desno spodaj).