letnik CXX • oktober 2018 10 • Varoj ni, varoje so • Ukrep za podporo mladim čebelarjem prevzemnikom kmetije • Kjer so čebele doma – razstava Slovenskega etnografskega muzeja Kro nan je čet rte me den e kra ljic e S lov eni je Val ent ine Ma rin ič EMBALAŽA ZA MED: -STEKLENA -PLASTIČNA -KARTONSKA -POKROVČKI INHALACIJA IZ PANJA Z inhalacijskimi seti API-AEROSOL I, API- AEROSOL II in API-AEROSOL Plus lahko izvajate aerosolno apiterapijo iz panja. Izbirate lahko med seti z naravnim vlekom in seti s prisilnim vlekom. Medikoel d.o.o., Jalnova cesta 2, 4240 Radovljica, T: 04 537 85 10, M: 041 618 775, info@medikoel.com, www.medikoel.com, www.s-mediko.com PROPO STEAM - UPARJALNIK PROPOLISA Apiterapevtski aparat Propo Steam nam s segrevanjem naravnega propolisa omogoča izvajanje inhalacijske terapije. S priloženim priborom uporabnik sam ali s pomočjo apiterapevta izvaja inhalacije, ki koristijo pri težavah dihalnega sistema. Propo Steam pa je primeren tudi za čiščenje lebdečih delcev, mikrobov in organskih topil iz zraka. Prostor prijetno odišavi z vonjem propolisa. OglasCebelar7.indd 1 03/09/2018 11:38 ČEBELARSKA OPREMA Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 100,00 € priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4 % popusta. Akcijske cene veljajo od 01.10.2018 do 31.10.2018 oz. do prodaje zalog. Cene vključujejo DDV. ČEBELARSKA OPREMA Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 100,00 € priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4 % popusta. Akcijske cene veljajo od 01.10.2018 do 31.10.2018 oz. do prodaje zalog. Cene vključujejo DDV. ČEBELARSKA OPREMA Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 100,00 € priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4 % popusta. Akcijske cene veljajo od 01.10.2018 do 31.10.2018 oz. do prodaje zalog. Cene vključujejo DDV. ČEBELARSKA OPRE A Pri gotovinske nakupu čebelarske opre e nad 100,00 € prizna o čebelarje z veljavno čebelarsko izkaznico 4 popusta. Akcijske cene veljajo od 01.10.2018 do 31.10.2018 oz. do prodaje zalog. Cene vključujejo DDV. 273 OBVESTILA ČZS ZDRAVJE ČEBEL 10/2018 letnik CXX V čast mi je, da me je uredniški odbor Slovenskega če- belarja povabil k pisanju uvodnika ob 120-letnici izhaja- nja tega čebelarskega strokovnega glasila, ki vseskozi skrbi za pravilen in lep slovenski, predvsem čebelarski jezik. Zato je tema oktobrskega uvodnika namenjena predvsem jeziku. Temelje slovenskega knjižnega jezika so že v 16. sto- letju postavili Primož Trubar, Adam Bohorič, Jurij Dal- matin in Sebastijan Krelj, ki so si prizadevali številna slovenska narečja poenotiti v skupen knjižni jezik. Že vse od obdobja reformacije (31. oktobra v Sloveniji pra- znujemo dan reformacije) je bilo namreč jasno, da za- radi velikih jezikovnih razlik med posameznimi pokra- jinami potrebujemo dogovor o skupnem jeziku, ki nas bo povezoval. To nalogo zdaj izpolnjuje sodobni sloven- ski knjižni jezik, ki se ga moramo bolj ali manj naučiti, odvisno od tega, koliko se naš »materni« (beri: narečni) jezik razlikuje od normativnega. Seveda pa se moramo še posebej naučiti sodobne strokovne jezike, če se v njih izražamo, med te pa sodi tudi čebelarski. Knjižnemu jeziku so – pač glede na te- danjo normo – ves čas sledili tudi vsi dozdajšnji uredniki Slovenskega čebelarja. Ko sem leta 1986 začela lektorirati Slovenskega čebelarja, kot nečebelarka nisem imela pojma o čebelarstvu in čebelarskem izrazoslovju. Nekaj osnov- nih napotkov mi je sicer dala prejšnja lektorica Mojca Mihelič, zelo veliko pa mi je pomagal nekdanji dolgole- tni urednik prof. Janez Mihelič, saj mi je znal preprosto odgovoriti na vsa moja vprašanja. O tem strokovnem je- ziku se zdaj na srečo lahko dobro poučimo v Čebelarskem terminološkem slovarju (2008), čeprav bi bilo morda ob 10. obletnici izida tega priročnika dobro že zdaj razmišljati o njegovi dopolnitvi in posodobitvi. Vsem piscem, tudi oglaševalcem, ki pošiljajo svoje prispevke oz. oglase v osrednje glasilo slovenskih čebelarjev, zato toplo pri- poročam, da vse strokovne izraze preverijo v slovarju, saj se bodo tako izognili neprimernim izrazom, kot so npr. matičnjak, okvir, kolonija ali satar, da drugih ne UVODNIK Spoštovane čebelarke in cenjeni čebelarji! navajam. Seveda pa zgolj upoštevanje Čebelarskega terminološkega slovarja še ne zadošča v celoti, kajti vsi moramo upoštevati tudi Slovenski pravopis (2001), v katerem se poučimo o primernosti rabe posameznih besed, o stavi vejice in drugih ločil, o pisavi velike in male začetnice, o pisanju besed skupaj in narazen, o sklanjanju samostalniških in pridevniških besed, o rabi tujk in še o marsičem. Tretji pomembni jezikovni priročnik je Slovar slovenskega knjižnega jezika 2 (2014), v katerem se poučimo o pomenu vsake slovenske bese- de, tudi narečne, strokovne, žargonske ali slengovske, t. i. kvalifikatorji pa nam povedo, v katerih besedilih je njihova uporaba primerna. Vsi trije priročniki so zdaj prosto dostopni na spletnem portalu Fran, gotovo pa si jih lahko ogledate tudi v najbližji knjižnici in preverite jezikovno ustreznost določene besede. To so torej temelji, na katerih sloni slovenski knji- žni jezik oz. čebelarski strokovni jezik, vsi – ampak res vsi – pa si moramo prizadevati za to, da bo naš je- zik ostal živ in bogat. To pomeni, da nikakor ne sme- mo nekritično sprejemati tujih besed in da si moramo prizadevati za tuje izraze poiskati ustrezne slovenske sopomenke ali jih preprosto posloveniti, kajti v na- sprotnem primeru bo naša terminologija kaj kmalu občutno osiromašena, še posebej zaradi najnovejših teženj po uvedbi predavanj v angleškem jeziku na na- ših univerzah (!). Drage čebelarke in spoštovani čebelarji, ohranite več kot stoletno tradicijo svoje strokovne revije tudi s spoštovanjem do slovenskega jezika in čebelarskega izrazoslovja. Nuša Radinja, lektorica Slovenskega čebelarja od 1986 do 2017 274 10/2018 letnik CXX KAZALO INDEX letnik CXX g Številka 10 g Oktober 2018 g ISSN 0350-4697 PODATKI ZA STIK ČEBELARSKE ZVEZE SLOVENIJE: Predsednik ČZS: Boštjan Noč, predsednik: 01/729 61 06, 040/436 512, nocb@czs.si Vodja služb ČZS: Lidija Senič, vodja služb ČZS: 01/ 729 61 10, 040/436 515, lidija.senic@czs.si Priznana rejska organizacija: Peter Kozmus, strokovni vodja PRO: 01/729 61 16, 041/352 997, peter.kozmus@czs.si Opazovalno-napovedovalna služba: Aleš Bozovičar, vodja ONS: 01/729 61 31, 041/644 217, ales.bozovicar@czs.si, avtomatski telefonski odzivnik: 01/729 61 20, https://ecebelar.czs.si/ User/Login?returnUrl=/ Svetovalci specialisti za tehnologijo čebelarjenja: Vlado Auguštin: 01/729 61 24, 040/436 516, vlado.augustin@czs.si Simon Golob: 01/729 61 12, 030/604 015, simon.golob@czs.si Svetovalci specialisti za ekonomiko Tanja Magdič: 01/ 729 61 04, 040/436 513, tanja.magdic@czs.si Nataša Klemenčič Štrukelj: 01/729 61 24, 040/436 518, natasa.klemencic.strukelj@czs.si Svetovalci specialisti za zagotavljanje varne hrane Andreja Kandolf Borovšak: 01/ 729 61 33, 040/436 514, andreja.kandolf@czs.si Nataša Lilek: 01/ 729 61 29, 040/436 519, natasa.lilek@czs.si Tomaž Samec: 01/ 729 61 18, 040/436 517, tomaz.samec@czs.si Uredništvo: Marko Borko, vodja izobraževanja in usposabljanja: 01/729 61 14, 051/637 204, marko.borko@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php Tajništvo: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si, Matej Mandelj, tajnik: 041/337 854, matej.mandelj@czs.si, Barbara Dimc, poslovna sekretarka: 041/370 409, barbara.dimc@czs.si, Zlatica Kovačevič, administrativna delavka: 01/729 61 24, 030/604 009, zlatica.kovacevic@czs.si Čebelarska knjižnica Janeza Goličnika (vsak prvi delovni četrtek v mesecu med 15. in 18. uro): 01/729 61 11, cebelarskaknjiznica@czs.si, www.czs.si/knjiznica.php Ohranimo čebele: www.ohranimo-cebele.si Sklad za ohranitev kranjske čebele: www.czs.si/sklad.php Spletna trgovina ČZS: www.czs.si/eshop/index.php Uradne ure JSSČ: • Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica (v Čebelarskem centru Slovenije): ponedeljek od 10.00 do 14.00, četrtek od 8.00 do 12.00 ter od 13.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Mestni trg 4, 8330 Metlika: ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Rožna dolina 50/a, 4248 Lesce (v Čebelarskem razvojno-zobraževalnem centru): ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Dobrna 1a, 3204 Dobrna (v Kulturnem domu Dobrna): ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Ulica Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota (na sedežu Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota): ponedeljek od 10.00 do 14.00. • Streliška ulica 150, 2000 Maribor (v Čebelarskem centru Maribor): petek od 8.00 do 10.00. EDITORIAL Nuša Radinja .................................................................................................. 273 BEES' HEALTH Editorial Board: There are no varroa mites, there are varroa mites ............. 275 Mateja Ratiznojnik, DVM and Metka Pislak Ocepek, DSc, DVM: Autumn suppression of varroa mites in bee colonies ................................................. 277 FROM SCIENCE AND PRACTICAL WORK Simon Golob: Importance of long-lived winter bees ................................... 279 Tanja Magdič: Sale of hive products and invoicing.......................................280 Tanja Magdič: Help and start-up of activities for young farmers ................ 281 Andrej Gogala, DSc: Hairy-saddled Colletes (Colletes fodiens) ......................282 Franc Šivic: World news ................................................................................. 283 Janez Gregori: Leopold Debevec and his place in Slovenian Beekeeping .....................................................................................................284 BEEKEEPER'S WORK Stanislav Kapun, DSc: Beekeeper's tasks in October .................................... 285 FROM BEEKEEPERS' ASSOCIATIONS 287 ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA 293 ADS 300 IN MEMORIAM 304 UVODNIK Nuša Radinja .................................................................................................. 273 ZDRAVJE ČEBEL Uredništvo: Varoj ni, varoje so ....................................................................... 275 Mateja Ratiznojnik, dr. vet. med. in dr. Metka Pislak Ocepek, dr. vet. med.: Jesensko zatiranje varoj pri čebelah.............................................................. 277 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Simon Golob: Pomen dolgoživih zimskih čebel ........................................... 279 Tanja Magdič: Prodaja čebeljih pridelkov in izstavitev računa ....................280 Tanja Magdič: Pomoč in zagon dejavnosti za mlade kmete ........................ 281 Dr. Andrej Gogala: Vratičeva opnarka (Colletes fodiens) ................................282 Franc Šivic: Novice iz sveta ............................................................................. 283 Janez Gregori: Leopold Debevec in njegovo mesto v slovenskem čebelarstvu .....................................................................................................284 DELO ČEBELARJA Dr. Stanislav Kapun: Čebelarjeva opravila v oktobru ................................... 285 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV 287 OBVESTILA ČZS 293 OGLASI 300 V SPOMIN 304 Glasilo Slovenski čebelar je ustanovilo Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko leta 1898. Izdaja ga Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica. Vpisano je v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS, pod zaporedno številko 585. Tel.: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si Transakcijski račun ČZS: SI56 0318 6100 2214 727, matična številka ČZS: 5141729, ID za DDV: SI 81079435, šifra dejavnosti: 94.120. Uredniški odbor Marko Borko, Brane Borštnik, Stanislav Drev, Vladimir Fajdiga, Janez Gregori, Andreja Kandolf Borovšak, Borut Preinfalk Urednik Marko Borko Uredništvo 01/729 61 14, 051/637 204, marko.borko@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php Lektorica Mojca Pipan Oddaja prispevkov Članki do petega, obvestila, reklame, mali oglasi do desetega v mesecu. Avtorjem priporočamo, da v člankih uporabljajo strokovno izrazje v skladu s Čebe- larskim terminološkim slovarjem. Mnenje avtorjev člankov ni nujno mnenje uredni- štva. Uredništvo ne odgovarja za vsebino malih oglasov. Prispevki so v elektronski obliki brezplačno in javno objavljeni na spletnem portalu ČZS, spletnem portalu Digitalne knjižnice Slovenije in drugih spletnih straneh. Reklamni oglasi in osmrtnice Cela stran: 870 € (zunanja stran ovitka), 680 € (notranjost, živi rob), 495 € (notra- njost), pol strani: 435 € (zunanja stran ovitka), 345 € (notranjost, živi rob), 250 € (notranjost), tretjina strani: 165 €, četrtina strani: 120 €, petina strani: 85 €, desetina strani: 35 €. Oblikovanje reklamnega oglasa: cela stran in polovica strani 50 €, tretjina, četrtina, petina, de- setina 40 €. Popravki reklamnega oglasa: 1–10 popravkov 2 €, 11 ali več popravkov 5 €. Popust pri ceni za 4- do 6-kratno objavo reklamnega oglasa je 10 %, za 7- do 10-kratno objavo 20 %, za celoletno objavo 30 %. Člani ČZS lahko dvakrat na leto objavijo brezplačne oglase do 20 besed, vsaka nadaljnja beseda je 0,25 €. Splošni oglasi po 0,25 € za besedo, enako velja tudi za osmrtnice, ki vsebujejo več kot 80 besed. Osmrtnice ne smejo biti daljše od 130 besed. Cene so brez DDV. Priprava za tisk in tisk: Medium, d. o. o., Žirovnica 60c, 4274 Žirovnica. Tiskano na papirju s certifikatom FSC (trajnostno gospodarjenje z gozdovi). Naklada: 7850, Tiskano: 26. 9. 2018. Izdaja Slovenskega čebelarja je delno financirana iz sredstev Javne svetovalne službe v čebelarstvu. Fotografija na naslovnici: Leseni čebelnjak avtorja fotografije pod Peco v Črni na Koroškem. Nominacija na mednarodnem natečaju čebelarske fotografije Čebelarske zveze Slovenije 2018. Foto: Nejc Juvan, Slovenija Mednarodna barvna koda za označevanje čebeljih matic 2014 2015 2016 2017 2018 10/2018 letnik CXX 275 ZDRAVJE ČEBEL Klavdijo Babič, Primorska Kontrolo prisotnosti varoj delam celo leto v vseh panjih. V aprilu kontroliram varoje s testnimi vložki, kontrolo bub trotovine. V aprilu prisotnosti varoj skoraj nikoli ne opazim. Kontrolo ponovim v juliju. V juliju so varoje zadnja leta ko- maj prisotne. Večjo prisotnost opazim šele konec avgusta, ko popusti vročina. Sklepam, da varojam visoke poletne tempe- rature ne ustrezajo in da zato ostajajo v pokriti zalegi. Nav- zočnost varoj se stopnjuje v septembru in vse do novembra, dokler je v panjih prisotna zalega. Na obali beležimo v zadnjih letih skoraj konstantno tople jesenske temperature. Pred dve- ma letoma se mi je zgodil izbruh varoj šele konec oktobra in na začetku novembra. V jesenskem času je na obali tempera- tura za razvoj varoj optimalna. Obseg zalege se manjša, več je varoj na čebelah in posledično ob zatiranju večji odpad. Zimsko zatiranje opravljam okoli božiča, ko v družinah ni prisotne zalege. Uporabljam metodo kapljanja z oksalno ki- slino. Ko v družini ni pokrite zalege, so varoje na čebelah, in takrat je zatiranje najbolj uspešno. V pomladnem času redno izrezujem trotovino. Izdelujem narejence s presežki pokrite zalege, v katero vcepim zrel matičnik. Izkoristim obdobje, ko v narejencih ni pokrite zalege, in takrat uporabim metodo pr- šenja čebel z oksalno kislino. Po akacijevi paši sledi cvetlična ali gozdna paša. Med iztočim konec junija. Neustrezne matice med pašo odstranim in vcepim zrele matičnike. Pazim, da po točenju medu v teh panjih ni pokrite zalege, in v tem obdobju pršenja z oksalno kislino popršim čebele. Te družine enako kot narejence kasneje zdravim samo po potrebi. V drugih druži- nah v drugi polovici julija uporabljam metodo šok terapije z mravljinčno kislino 3–4-krat v sedemdnevnih intervalih, od- visno od stopnje napadenosti in kolikokrat mi temperatura dopušča. Pazim, da ob zatiranju najvišja dnevna temperatura ne preseže 30 °C. Šok terapijo izvajam z ohlajeno 85-% mra- vljinčno kislino ob 5. uri zjutraj. Konec avgusta, ko temperatura popusti, nadaljujem zatiranje z mravljinčno kislino. Na podlagi temperature kombiniram meto- do zatiranja s hlapilniki oziroma šok terapijo. Zatiranje nadaljujem po potrebi še jeseni, dokler temperatura še dopušča. Tatjana Vedlin, Štajerska Tudi na območju Haloz opažamo spremenjen vzorec razmnoževanja varoj. V avgustu je bila po opravljeni šok te- rapiji z mravljinčno kislino navzočnost varoj zelo majhna, 2–20 (20 jih je bilo na dveh, treh panjih na čebelnjak) in po rednem spremljanju naravnega odpada 1–2 varoji/teden ali največkrat nič. Konec avgusta sem vseeno vstavila Bayvarol in varoje niso več odpadale. Prvi teden v septembru sem bila skeptična in sem na vzorcu petih kontrolnih panjev opravila testno zatiranje in odpadlo je 2–30 varoj. Na območju Gorišnice pa je bilo avgusta zelo malo varoj, tu in tam je bil kakšen panj bolj napaden (20 odpadlih varoj). Sedaj je v takšnem panju po tretiranju z Varidolom 400 od- padlih varoj. Včasih je bilo glavno tretiranje v avgustu, letos se je to prestavilo v september. Mislimo, da bi ta nenormalni razvoj varoj v septembru morala stroka raziskati. Tu se na- mreč nekaj dogaja. Jure Justinek, Štajerska Pri svojem obsegu čebelarstva seveda spremljam varoje in njihov razvoj čez celo leto. To je postala stalnica in brez tega Na osnovi raznih čebelarskih pogovorov in opa- žanj, da je v določenem obdobju navzočnost varoj po naravnem odpadu na testnem vložku komaj zaznavna, jeseni pa število varoj kljub temu zelo visoko, da ogrozi obstoj čebel, smo se v uredniškem odboru Slovenskega čebelarja odločili, da prosimo nekatere čebelarje za podelitev svojih opažanj in mnenj. VF NVI pa smo zaprosili za strokovno, ve- terinarsko osvetlitev tega vprašanja, ki jo objavlja- mo v članku, ki sledi. Čebelarje smo povprašali, če opažajo, da se je vzorec razmnoževanja varoj oz. njihovo število po mesecih v zadnjem času spre- menilo, ter kako si to razlagajo in kako so prilago- dili svoje ukrepe, da ohranijo čebele. Izbrani odgo- vori kažejo, da zgolj spremljanje odpada varoj na testnih vložkih ne zadošča več in da so potrebni še dodatne metode in načini ugotavljanja napade- nosti. Čebelarji morajo postati odlični diagnostiki. Uredništvo Varoj ni, varoje so Uporaba testnega vložka je nujna, vseeno pa so potrebne še dodatne metode diagnosticiranja. Fo to : F ra nc Ši vi c 10/2018 letnik CXX276 ZDRAVJE ČEBEL več ne gre. Kdor ima rad čebele, si ne more privoščiti »presenečenj« in šele konec poletja ugotoviti prenapade- nosti, ko je skorajda že pre- pozno za učinkovito ukre- panje. Uporabljam testne vložke, vendar mi naravni odpad pove veliko premalo, da bi bil zagotovo prepričan o tem, koliko jih je v čebeljih dru- žinah, zato mi testni vložki služijo bolj za ugotavljanje delova- nja določenega zdravila. Če na kratko ponazorim, to pomeni, da med letom izvajam teste na izrojencih v trenutku, preden začne zalegati mlada matica. Ta podatek mi pove ogromno. Teste izvajam tudi na narejencih, ki sem jih naredil z zalego iz gospodarskih panjev, ter na ometencih, ki jih delam konec sezone. Glede na te podatke sem letos že hitro vedel, da bodo varoje problem, in sem se s čebelami pravočasno umaknil s paš na zimska stojišča ter začel postopno krmljenje in zatira- nje varoj. Pri tem zatiranju morajo biti testni vložki stalno v panjih, da spremljam učinkovitost zatiranja in da sem prepri- čan, da sem zdesetkal varoje do te meje, da lahko pričakujem ugodno prezimitev. Po končanem uspešnem zatiranju pa na nekaj družinah celo pozno poletje in jesen enkrat tedensko preventivno izvajam še dodatne »štih probe«, da pravočasno ugotovim morebitno reinvazijo. Ugotovitve si zapisujem v dnevnik veterinarskih posegov. Čebelarjenje ni preprosto in zahteva 100-% predanost in natančnost čebelarja, zlasti kar se tiče ukrepov proti varojam. Kdor se poznopoletnih in je- senskih opravil loti z enako vnemo in zagnanostjo kot prvih spomladanskih, bo neprimerno uspešnejši. Pa naj medi! Marko Hrastelj, Posavje Gospodarske družine imam v panjih z mrežno podnico. Običajno tudi spremljam naravni odpad, sicer pa vložkov 10 mesecev na leto nimam vstavljenih. Naravni odpad sem v preteklosti spremljal intenzivneje, vendar pa sem vedno opažal, da pri nekaterih družinah naravni odpad ni so- vpadal s številom odpadlih varoj po zatiranju. Skoraj brez izjeme je bil rezultat naravnega odpada prenizek glede na dejansko stanje okuženosti. V letu 2016 sem imel pri čebelah precej težav, zato sem se odločil pregledati meritve iz projekta Smartbees, kjer smo vzporedno spremljali naravni odpad in izvajali sladkorne teste. Podatki so potrdili moja prej omenjena opažanja, prav tako to velja za letošnje podatke. Kdor se odloča za zdravljenje na osno- vi meritev, ima po mojem mnenju na voljo v primerjavi s spre- mljanjem naravnega odpada na voljo boljši metodi sladkorne- ga testa oziroma alkoholnega spiranja. Še posebej priporočam ti metodi, kadar opažamo varoje, naravni odpad pa ne kaže nič posebnega. Ne glede na uporabljeno metodo pa je treba proble- matične družine prepoznati dovolj zgodaj in jih zdraviti. Marko Purnat, Štajerska Sem doma iz Mozirja in čebelarim pod obronki Mozir- ske planine. Izhajam iz čebelarske družine, zato sem se sre- čeval s čebelarjenjem že od otroških let. Od leta 2003 sem upokojenec. Zaradi bolezni sem zmanjšal čebelarstvo na sedanjih 18 čebeljih družin. Glede na to, da se začne čebelarsko leto že sredi julija, je pomembno, kako in kdaj pripravimo čebelje družine za prezimovanje že v preteklem letu. Torej v juliju in avgustu vstavljam testne vložke, urejam čebelja gnezda in začnem s krmljenjem s sladkorno raztopino. Redno kontroliram na- ravni odpad varoj in stanju primerno zatiram, običajno s šokterapijo od 16 do 20 ml mravljinčne kisline (MK) – trikrat v presledku sedem dni. Pri tem zdravljenju je pomembno, da so prave vremenske razmere. Če je odpad varoj v sep- tembru še vedno prevelik, izvajam zatiranje z MK – dolgo- trajno izhlapevanje. Decembra ob primerni temperaturi zdravim še z oksalno kislino (OK), ki je zelo učinkovita. V letošnjem letu sem izvajal enake načine in postopke zdravljenja, ker na ta način obvladujem napadenost čebe- Fo to : B ra nk o O br an ov ič Pregled napadenosti zalege z varojami Presenečenje z varojami v jesenskem času je posledica netočne prehodne diagnoze. Čebelarji kot vir pridobivanja diagnostičnih informa- cij o napadenosti čebel z varojami omenjajo: • spremljanje naravnega odpada varoj na testnem vložku; • odkrivanje celic trotovske (in delavske) zalege; • spremljanje odpada varoj na testnih vložkih po opravljenem tretiranju z zdravili (še posebej pri iz- rojencih, narejencih in ometencih); • izvajanje sladkornega testa; • izvajanje testa s CO2; • izvajanje testa z alkoholnim spiranjem; • jesensko testno zatiranje na posameznih čebeljih družinah (za preverjanje učinkovitosti zdravljenja in pojava reinvazije). 10/2018 letnik CXX 277 ZDRAVJE ČEBEL Število odpadlih varoj na dan, v posameznem mesecu, po letih, v čebelnjaku na Jelovici Mesec 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 julij 0,14 0,66 0,66 1,3 2,76 0,19 1,64 0,30 1,95 0,39 oktober 0,07 0,78 1,22 2,79 1,93 0,30 2,40 0,35 0,83 0,36 Število odpadlih varoj na dan, v posameznem mesecu, po letih, v čebelnjaku v Dolenji vasi Mesec 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 julij 0,26 3,08 3,62 0,29 3,72 0,08 1,03 1,56 2,00 2,00 oktober 0,15 0,97 0,95 3,43 2,48 0,21 1,87 0,23 1,16 0,58 ljih družin z varojami na zadovoljivi ravni. Pri kontroli ko- ličine naravnega odpada varoj, sem skozi celo leto pri vsa- kem štetju ugotavljal izredno majhno število odmrlih varoj – v štirih do petih dneh skupaj ena do tri varoje. Ugotavljal sem jih tudi v trotovski pokriti zalegi, vendar nisem ugoto- vil v 50 celicah več kot ene do tri posamezne varoje. Na osnovi teh ugotovitev ocenjujem, da letošnje leto čebe- lje družine niso bile preveč napadene z varojo. Trenutno so družine številčno še zelo močne in imajo 2/3 sata zalege na štirih do šestih satih, kar pomeni, da bom moral konec sep- tembra dodati vsaki družini še okoli 2 l goste sladkorne razto- pine. V decembru me čaka še zatiranje varoj z OK – kapanje. Miha Gartner, Gorenjska Jaz od leta 1999 zatiram varoje z mravljinčno kislino. Čebelarim z 38 AŽ-panji. Odkar zdravim z mravljinčno ki- slino, mi je odmrlo nekje okoli osem družin. Od leta 2004 zimsko zdravljenje opravljam s kapljanjem oksalne kisline. Problem velikega števila varoj v jesenskem času je netočna diagnoza naravnega odpada varoj. Naravni odpad se mora julija ugotavljati na štiri dni, zaradi natančnosti s poveče- valnim steklom, naj se ne dela površno, saj je potem videti, kot da je ni. Na rezultat naravnega odpada vpliva tudi to, v kakšnem stanju je družina, in ali ima polegajočo zalego. Naravni odpad vsebuje predvsem samce varoj, zato, če ni polegajoče zalege, tudi odpada varoj ni. Na številčnost va- roj vpliva tudi, koliko hladna je zima. Zima 2016 je bila zelo mila, čebele so v januarju cvetni prah nosile tudi na 900 m nadmorske višine. Zgoden razvoj čebelje družine posledič- no pomeni večje število generacij varoj. Menim, da se vzo- rec odpada varoj ni bistveno spremenilo, saj v Selški dolini, kjer čebelarim na dveh stojiščih, 400 m n. m. in 900 m n. m., spremljam naravni odpad že 10 let. Razlogov za to je najbrž več, zagotovo pa smo z učinko- vitim zimskim zatiranjem vrh števila varoj pomaknili v av- Veterinarji NVI-ja v poletnih mesecih letošnje- ga leta pri svojem rednem delu na terenu večjih težav z varojami nismo ugotavljali. Tudi številni čebelarji so poročali o majhnem odpadu varoj v svojih čebelnjakih, najsi je šlo za naravni odpad ali pa odpad ob zdravljenju. Nasploh zadnja leta opažamo, da v večini čebelnjakov poleti na- padenost čebeljih družin z varojami ne presega dopustne priporočene meje. Jesensko zatiranje varoj pri čebelah Mateja Ratiznojnik, dr. vet. med. in dr. Metka Pislak Oce- pek, dr. vet. med. Nacionalni veterinarski inštitut, Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani in Inštitut za zdravstveno varstvo in gojitev divjih živali, rib in čebel, Veteri- narska fakulteta Univerze v Ljubljani mateja.ratiznojnik@vf.uni-lj.si in metka.pislakocepek@vf.uni-lj.si gust ali september, prej se je pojavljal že julija. Po mnenju nekaterih znanstvenikov naj bi tudi obdobja večjih vremen- skih nihanj, ki smo jim bili priča tudi v letošnjem poletju, zmanjšala hitrost razmnoževanja varoj. Vedeti je treba tudi, da se je z leti biologija razmnoževanja varoj spreme- nila v smeri skrajševanja faze, ko so varoje na čebelah, in je zato poleti dobro skrita v zalegi ter s tem manj opazna, je- seni pa se z zmanjševanjem obsega zalege poveča napade- nost odraslih čebel. Vedno pa se najde na terenu tudi večje ali manjše število čebeljih družin, ki so zaradi neuspešnega zdravljenja ali pa celo opustitve zdravljenja že poleti močno napadene z varojami. V jesenskem času take družine zara- di oslabelosti postanejo tarča roparic, ki poleg drugega v svoje panje odnesejo tudi veliko število varoj, kar poznamo pod imenom reinvazija, torej ponovni prenos zajedavca na že zdravljene družine. Problem z varojami nastane, če čebelarji zaradi navide- zno nizkega števila varoj v juliju oziroma avgustu ali pa za- radi obeta jesenske paše niso opravili poletnega zdravljenja in so čakali na jesen. Treba se je zavedati, da imajo varoje 10/2018 letnik CXX278 ZDRAVJE ČEBEL izredno sposobnost razmnoževanja in z vsako generacijo čebelje zalege svoje število podvojijo. Zato lahko ob večji napadenosti že nekaj tednov zamude pomeni razliko med preživetjem ali propadom čebelje družine. Zimske čebele, ki so bile v zalegi obremenjene z varojami, namreč živijo do 30 % krajši čas, kar se pokaže spomladi ob praznih panjih. Dejanski obseg napadenosti čebel z varojami lahko po- znamo le ob rednem spremljanju napadenosti. Veterinarji zato svetujemo, da čebelarji med letom preverjajo napa- denost svojih čebeljih družin, saj bodo le tako lahko pra- vočasno ukrepali. Napadenost čebelje zalege ugotavljamo z odpiranjem pokritih celic trotovske ali delavske zalege in pregledom bub na prisotnost varoj. Napadenost čebel pa ugotavljamo s testom s sladkorjem v prahu ali testom s CO2. Najpreprostejša metoda ugotavljanja napadenosti pa je štetje naravnega odpada na testnem vložku. Uporabi se lahko metoda štetja naravnega odpada varoj ali pa sladkorni oziroma CO2 test. Pri prvi metodi potrebu- jemo testne vložke, ki jih vstavimo na podnico čim večjega števila panjev, kjer jih pustimo vsaj tri tedne ter štejemo odpadle varoje vsake 4–7 dni. Preštete odpadle varoje pre- računamo na število odpadlih varoj na dan. Še posebej naj poudarimo, da so dobljeni podatki zanesljivi samo, če te- stni vložek pokriva celotno podnico in je z mrežo čebelam onemogočen dostop do drobirja. Obenem je treba dostop do testne podnice preprečiti tudi mravljam, pri čemer po- maga, če testno podnico premažemo z vazelinom. Čebele in mravlje namreč podnico sproti očistijo varoj in tako va- roj ne najdemo ali jih najdemo bistveno premalo. Podatki bodo v takšnem primeru napačni in hudo zavajajoči, saj čebelarja napeljujejo na misel, da varoj ni veli- ko. V oktobru, torej po poletnem zdravljenju, naravni odpad ne sme biti večji od treh varoj na teden. Še boljši za ugotavljanje napade- nosti z varojami pa je v tem času že večkrat omenjen sladkorni test, saj z ugotavljanjem na- ravnega odpada takoj po končanem poletnem zdravljenju morda ne dobimo točnih podat- kov, saj so odpadle va- roje na testnih vložkih lahko posledica učinka zdravljenja še vsaj 2–3 tedne po uporabi zdravila. Dodatno jesensko zdravljenje je potrebno, če je v oktobru v družinah naravni odpad večji od treh varoj na teden oziroma če s sladkornim testom ugotovimo več kot eno varojo na 100 odraslih čebel. Če so bila za poletno zdravljenje uporabljena samo eko- loška zdravila (mravljinčna kislina, timol idr.), bo zelo ver- jetno potrebno dodatno jesensko zdravljenje. Pri uporabi ekoloških zdravil je treba še toliko bolj upoštevati pravi- lo, da napadenost z varojami ne sme preseči priporočene meje, sicer zdravljenje ne bo dovolj učinkovito. Tudi čebe- larji, ki so uporabili sintetična zdravila in so ta dobro delo- vala, naj bodo previdni in še naprej spremljajo napadenost čebel z varojami, še posebej zaradi možnosti reinvazij v tem obdobju, ko se lahko v panj prinese tudi 50 in več varoj na dan. Z učinkovitim jesenskim zdravljenjem uničimo večino varoj in zmanjšamo izčrpavanje zimskih čebel. Za zdravljenje čebel v oktobru se smejo uporabiti le ura- dno dovoljena zdravila, ki jih čebelarji lahko nabavijo na nekaterih enotah VF NVI ali v zasebnih veterinarskih am- bulantah. Od 1. oktobra naprej se sme uporabiti tudi zdra- vljenje z Varidolom, ki ga opravimo natančno po navodilu proizvajalca zdravila in veterinarja. Poleg Varidola lahko v tem času uporabimo tudi druga eko- loška ali sintetična zdravila, o čemer se posvetujte z veterinarjem VF NVI. Če pri čebeljih družinah ugotovite močno napadenost z varojami ali celo opazite čebele s poškodovanimi krili, o tem obvezno obvestite veterinarja, ki vam bo predpisal primerno doda- tno zdravljenje in svetoval ukrepe za v prihodnje. Predvsem pa ne pozabi- te, da so varoje vedno prisotne – tudi če v manjšem številu, se to lahko zelo hitro spremeni in neprijetno prese- neti še tako izkušenega čebelarja. Fo to : In te rn et Test napadenosti čebel z varojami s CO2. Fo to : S uz an a S ke rb iš Odpad varoj na testnem vložku po poletnem zdravljenju. Opozorilo čebelarjem! Čeprav poleti z varojami v večini čebelnjakov ni bilo težav, pa v jesenskem času ponekod že ugotavljamo zelo napadene družine. Zato svetujemo, da čebelarji obvezno takoj ponovno preverijo stanje glede napa- denosti z varojami, saj je treba ugotoviti, ali je potreb- no dodatno jesensko zdravljenje čebel še pred obve- znim zimskim zdravljenjem. 10/2018 letnik CXX 279 kovin. Zaradi zalog živijo dlje ter lažje prenašajo zimske razme- re, kot so nizke temperature, pomanjkanje sveže vode in hrane ter dolgotrajno zadrževanje v panju. Ker bolje prenašajo mraz iz panjev, izletavajo že pri 8 °C, medtem ko poletne čebele šele pri 12 °C (Babnik et al., 1998). Iz telesnih zalog črpajo tudi hran- ljive snovi, predvsem beljakovine, ki jih v zimskem obdobju porabijo pri krmljenju zalege. V zimskem času je torej čebelja družina odvisna od dveh virov hrane, od zalog, ki so shranjene v satju, ter od zalog, ki jih imajo v lastnih telesih. Za ugodno preživetje čebelje družine v zimskem času je pomembno, da zimske čebele v nobeni fazi svojega življenja niso preobremenjene z varojami. Če je zaradi prisotnosti va- roj poškodovanih oziroma invalidnih le 10 % zimskih čebel, bo čebelja družina čez zimo propadla oziroma bo spomla- di prešibka, da bi se razvila do polne moči. Da preprečimo preveliko namnožitev varoj, je treba že vnaprej pripraviti plan zatiranja varoj v čebelarstvu ter tako redno zmanjševati oziroma omejevati njihovo število. V obdobju paš izvajamo apitehnične ukrepe, po zadnjem točenju pa začnemo upo- rabljati sredstva za zatiranje varoj. S poletnim zatiranjem s sredstvi za zatiranje varoj moramo zmanjšati populacijo tega zajedavca na manj kot 500 živali. V zimskem času, v novem- bru ali decembru, ko v panjih ni zalege, pa izvedemo zimsko zatiranje varoj, s katerim število varoj zmanjšamo na največ 50 varoj v družini. Varoje zatiramo z registriranimi sredstvi in po navodilih veterinarjev. Za pravočasno zatiranje mora- mo poznati oceno števila varoj v družini. V ta namen v panje vstavimo testne vložke in redno spremljamo naravni odpad, obenem pa tudi odpad varoj po uporabi sredstev za zatiranje. Prezimitev ter vitalnost, kakovost zimskih čebel je odvi- sna od redne oskrbe družin, od števila varoj v družinah ter od prisotnosti hrane. Temelj za prihodnjo čebelarsko sezo- no smo čebelji družini položili že poleti. IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Fo to : B ra nk o O br an ov ič Vitalne, zazimljene čebelje družine na AŽ-satih Po kresu se začne dan krajšati, pot sonca se spremeni, noč postaja vedno daljša. Te spremembe vplivajo tudi na živa bitja v naravi, ki se začnejo postopoma pripravljati na prihajajoči zimski čas. Kot pri drugi živi in neživi naravi do sprememb pride tudi pri čebeljih družinah. Razvoj se upočasni, matica omeji obseg zaleganja, zato se število čebel v družini ne pove- čuje več. Ker to obdobje večinoma sovpada tudi z brezpašnim obdobjem, ko so donosi hrane majhni ali pa jih ni, se lahko zgodi tudi, da matica povsem preneha zalegati. Ker to ni žele- no, je pomembno, da v brezpašnem obdobju čebele krmimo. Ko matica zmanjša število dnevno zaleženih jajčec, se poveča njihova teža (Kantar, 2007), iz njih pa se avgusta začnejo polegati dolgožive zimske čebele. Te za svoj razvoj potrebujejo beljakovine, ki jih pridobijo s cvetnim prahom, potrebujejo pa tudi reden vnos medu, ki ga lahko delno na- domestimo s sladkorno raztopino. Krmljenje začnemo na začetku avgusta, tako da so čebelje družine nakrmljene do konca tega meseca oziroma izjemoma do 15. septembra. Na ta način večino sladkorne raztopine predelajo še kratkožive poletne čebele, zimske pa se s tem opravilom ne izčrpavajo. Po izvalitvi se zimske čebele obilno hranijo z medom in cve- tnim prahom ter si v telesu ustvarjajo zaloge maščobe in belja- Pomen dolgoživih zimskih čebel Simon Golob svetovalec JSSČ simon.golob@czs.si Dolgožive zimske čebele so ključnega pomena za razvoj družine v zimskem času, uspešno pre- živetje zime ter razvoj družine v spomladan- skem času. Ker sta od njih odvisna preživetje zime in posledično celotna čebelarska sezona, je pomembno, da so krepke, neobremenjene s pašo, s predelavo sladkorne raztopine, z varo- jami ter s kemičnimi sredstvi za zatiranje varoj. Fo to : F ra nc i Š iv ic Sat zalege močno napaden z varojami Viri: Auguštin, V., Meglič, M. (2007): Varoja, čebela, čebelar. Lukovica: Čebelar- ska zveza Slovenije, 182 str. Kantar, N. J. (2007): Z zdravimi čebelami v XXI. stoletje. Druga razširjena in dopolnjena izdaja. Ljubljana: Narava, 384 str. Babnik, J., et al. (1998): Od čebele do medu. Ljubljana: Kmečki glas, 472 str. 10/2018 letnik CXX280 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Čebelar mora predvsem poskrbeti za varnost in sle- dljivost svojih čebeljih pridelkov, saj ti sodijo med živila. To lahko zagotavljamo z notranjim nadzorom po načelih sistema HACCP, ki ga lahko vzpostavimo na podlagi svo- jega sistema ali ob upoštevanju Smernic dobrih higienskih navad v čebelarstvu. Po zakonodaji s področja higiene živil mora biti vsak čebelar registriran v Registru čebelnjakov, ki ga vodi Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Tako registriran čebelar lahko svoje čebelje pridelke brez posebnih omejitev prodaja na domu, tržnici, premični stojnici ipd. ali jih oddaja polnilcem oz. trgovcem. Pri tem pa ne sme pozabiti na ustrezno označevanje čebeljih pri- delkov. Čebelar, ki čebelje pridelke prodaja na tržnicah, v trgovini, po internetu, jih oddaja polnilcem ali jih tudi pre- deluje (mešanice, medene pijače,…) se mora vpisati tudi v Register živilskih obratov (RŽO). Ob prodaji presežkov letine se nam zasta- vlja tudi vprašanje, kako je z računi. Jih moramo izstavljati? Kaj moramo nanje napisati? Potrebujemo davčno blagajno? Večina čebelarjev opravlja dobavo oziroma prodajo svojih primarnih kmetijskih in gozdarskih pridelkov (za čebelar- stvo so to med, cvetni prah, matični mleček, surov propolis, čebelji vosek, čebelje družine in matice) v okviru osnovne kmetijsko-gozdarske dejavnosti (v nadaljevanju OKGD), za katero so na podlagi pavšalne ocene dohodka na panj (dohod- ka ne ugotavljajo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov) obdavčeni pavšalno, torej niso vključeni v sistem DDV iz OKGD. Tem čebelarjem za prodajo medu končnemu potrošniku, ne glede na lokacijo prodaje, torej tudi na tržnici, ni treba izstavljati računov. Prav tako za te čebelarje ne obstaja obveznost izdaje računa iz vezane knjige računov oz. t. i. davčne blagajne. Račun (brez DDV) pa se lahko izstavi v primeru prodaje drugemu davčnemu zavezancu (ki ni končni porabnik, npr. podjetjem). V tem primeru je tako tudi račun za gotovinsko poslovanje lahko izdan s pomočjo programskega paketa Word oziroma Excel ali pa je ročno napisan na obrazcu za izdajo ra- čunov. Čebelarji, ki niso zavezanci za DDV, tega ne obračuna- vajo, ob morebitni izstavitvi računa pa nanj napišejo izjavo: »DDV na podlagi 2. odst. 94. člena ZDDV-1 ni obračunan.« Če se odločite za vodenje knjig ali za obdavčitev po nor- miranih odhodkih, ste zavezanec za DDV, pa sta izdaja računov (s pomočjo prodaje iz vezane knjige računov oz. s pomočjo računalniškega programa, ki zagotavlja revizijsko Prihaja glavna sezona prodaje čebeljih pridel- kov in izdelkov. V Sloveniji se kar 85 % medu proda na domu ali tržnicah in lokalnih stojni- cah. V tem letu je marsikomu uspelo pridelati kakšen kg medu več in zato je prav, da vemo, kdaj, kje in pod kakšnimi pogoji lahko prodaja- mo ter kako in kdaj moramo izstaviti račun in kaj potrebujemo za prodajo na stojnici. Prodaja čebeljih pridelkov in izstavitev računa Tanja Magdič svetovalka JSSČ za ekonomiko tanja.magdic@czs.si OBVESTILO – Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo Čebelarji, pri katerih so od zadnje notranje presoje minila tri leta (torej vsi, pri katerih je bila zadnja presoja izvedena leta 2015), morajo vnovično notranjo presojo opraviti letos. Vzorce medu iz sistema SMGO, ki so starejši od enega leta, lahko oddate v brezplačno analizo na vsebnost HMF- ja. Poročila o porabi prelepk in količini pridelanega medu v sistemu SMGO v letu 2018 morate na ČZS posredovati do 31. 12. 2018. SMGO š t e v e c Število novih članov SMGO-ja od julija 2018 Število članov, ki so izstopili od julija 2018 Število vseh članov SMGO-ja avgusta 2018 8 0 385 Za vključitev v kakovostno shemo Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo navežite stik z go. Natašo Lilek po tel.: 040/436 519 ali 01/729 61 29 oz. preko e-pošte: natasa.lilek@czs.si. Več informacij najdete na spletni strani www.slovenskimed.si, in sicer v rubriki SMGO. 10/2018 letnik CXX 281 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE sled ali potrjevanje računov s pomočjo davčnih blagajn pri Finančni upravi RS po novem Zakonu o davčnem potrjeva- nju računov) in vodenje evidence izdanih računov obvezna. V sistem DDV-ja lahko prostovoljno vstopi tudi pavšalno obdavčen čebelar, vendar bo moral potem kupcem obvezno izdajati račune, kljub temu da bo za opravljanje OKGD še vedno obdavčen na podlagi katastrskega dohodka. Izdaja e-računov proračunskim uporabnikom V primeru prodaje proračunskim uporabnikom (npr. šolam, vrtcem, občinam) je treba račune izstavljati v elek- tronski obliki oz. t. i. e-račune. Če je število računov manjše (pet na mesec), je mogoče e-račune vnašati ročno v spletni aplikaciji UJP-ja (Uprave za javna plačila: https://eracuni. ujp.gov.si). Vnašanje prek tega portala je brezplačno, potre- ben pa je certifikat oz. digitalni podpis. Druga možnost je vnašanje računov prek spletne banke ali pooblaščene ose- be, vendar je ta postopek plačljiv. Dopolnilna dejavnost na kmetiji Kadar gre za predelavo primarnih čebeljih pridelkov (različne mešanice, med z dodatkom suhega sadja, medene pijače ...) in druge dejavnosti, ki jih čebelar lahko registrira na podlagi Uredbe o dopolnilnih dejavnostih, je potrebna re- gistracija dopolnilne dejavnosti na kmetiji. V tem primeru pavšalna obdavčitev ni mogoča, čebelar pa se lahko odloči za obdavčitev na podlagi vodenja knjig ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov (80 %). Izdaja računov je posledič- no obvezna in s tem v primeru gotovinskega poslovanja ve- lja, da mora tako registrirani čebelar za izdelke, ki jih izdela v okviru dopolnilne dejavnosti, izdati račun na podlagi ve- zane knjige računov oz. s t. i. davčnimi blagajnami. Čebelarju, ki registrira dopolnilno dejavnost na kmeti- ji, za primarne čebelje pridelke še vedno ni treba izstavlja- ti računov. Izjema je le, če je kot dopolnilna dejavnost regi- strirana prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij (12. člen Uredbe o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji), če gre za prodajo istovrstnih pridelkov, kot jih v okviru svoje osnovne dejavnosti prideluje nosilec dopolnilne dejavnosti (61.a člen Zakona o kmetijstvu – ZKme-1). Zaradi tega mora nosilec dopolnilne dejavnosti izstaviti račune tudi za pro- dajo primarnih kmetijskih (čebeljih) pridelkov. Kaj še moramo vedeti, ko se odločimo za prodajo na stojnici Ko se čebelar odloči za prodajo na stojnici, mora za prodajo pridobiti dovoljenje za prodajo: npr. od občine ali upravnika tržnice. Na stojnici morata biti navedena ime če- belarstva in naslov. Na izdelkih mora biti na vidnem mestu označena cena. Lahko je označena tudi na drugačen način, vendar tako, da ne obstaja možnost zamenjave s ceno dru- gega blaga. Prodajna cena izdelka je cena za enoto izdelka ali za določeno količino izdelka skupaj z davkom in vsemi drugimi dajatvami. Prodajna cena in cena za enoto izdelka morata biti označeni čitljivo, z velikostjo številk najmanj 3 mm. V primeru označevanja cen s pomočjo cenika pa mora biti velikost številk najmanj 5 mm. Na strokovni razpravi sta sodelovali nosilka ukrepa na Ministrstvu RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ga. Marija Brodnik Lodewijk in ga. Darja Šolar, mlada prevze- mnica čebelarske kmetije. Predstavnica MKGP-ja je pred- stavila javni razpis, pogoje in zahteve ter dosedanje izku- šnje MKGP-ja z izvajanjem JR-ja in opozorila, na kaj morajo biti vlagatelji še posebej pozorni. Upravičenec do podpore je mladi kmet, ki je edini nosilec kmetijskega gospodarstva (KMG MID) ali samostojni podjetnik, ki je kot mladi kmet nosilec KMG MID-a, ali družba z enim družbenikom, ki je nosilka KMG MID-a in v kateri je mladi kmet edini družbe- nik in poslovodja in je star od 18 do vključno 40 let (na dan oddaje vloge še ni dopolnil 41 let), ima ustrezno poklicno znanje in usposobljenost ter prvič vzpostavlja kmetijsko gospodarstvo. Za vzpostavitev kmetije je ključna izpolni- tev treh korakov: 1. upravičenec je postal izključni lastnik ali solastnik kmetije z zakonskim ali zunajzakonskim partnerjem V nedeljo, 26. 8. 2018, je na sejmu AGRA potekala strokovna razprava, namenjena čebelarjem, ki izpolnjujejo pogoje za prevzem kmetije in bi v podukrep 6.1. Pomoč in zagon dejavnosti za mla- de kmete lahko vstopili na podlagi števila čebe- ljih družin. V podukrep lahko vstopijo čebelarji (kmetje), ki prvič vzpostavljajo kmetijsko gospo- darstvo in razmišljajo o prevzemu ali vzpostavitvi in razvoju čebelarske kmetije ter želijo kandidi- rati na javnem razpisu (JR) iz naslova podukrepa 6.1. Pomoč in zagon dejavnosti za mlade kmete, če seveda izpolnjujejo vse pogoje JR-ja. Pomoč in zagon dejavnosti za mlade kmete Tanja Magdič svetovalka JSSČ za ekonomiko čebelarjenja tanja.magdic@czs.si 10/2018 letnik CXX282 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE oziroma partnerico (pravnomočni sklep o vpisu v ze- mljiško knjigo), 2. postal je nosilec kmetije v RKG-ju in 3. vzpostavitev knjigovodstva. Prvi in drugi korak morata biti opravljena največ v obdo- bju 24 mesecev pred oddajo vloge na JR, vendar pred oddajo vloge na JR. Eden od specifičnih pogojev za vstop v podu- krep je tudi velikost kmetije, s katero vstopa v podukrep. Če ima upravičenec v upravljanju manj kot 6 ha (največ 80 ha) primerljivih kmetijskih površin v upravljanju, lahko vstopi na podlagi najmanj 15 glav velike živine (največ 160 GVŽ) istovrstnih živali ali najmanj 60 čebeljih družin (največ 200 čebeljih družin). V podukrep tako lahko vstopijo tudi čebe- larji, žal pa popolnoma brez kmetijskega zemljišča ne gre. Eden od pogojev, ki ga morajo izpolniti tudi čebelarji, je od- daja zbirne vloge, ki mora biti oddana v letu objave javnega razpisa. Potrebna je tudi izpolnitev pogoja aktivnega kme- ta, ki pa mora biti izpolnjen najpozneje 18 mesecev od datu- ma odločbe o pravici do sredstev. Aktivni kmet se dokazuje z odločbo o pridobljenih pravicah v skladu s predpisom, ki ureja sheme neposrednih plačil, območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost, ekološko kmetovanje ali dobrobit živali. To pomeni, da mora čebelar imeti v lasti ali upravljanju vsaj 1 ha kmetijskih površin. Upravičenec pripravi triletni poslovni načrt, v katerem opredeli izhodiščno stanje kmetije, mejnike in cilje, ki so vključeni v razvoj kmetije, in opis dejavnosti, ki so potreb- ni za razvoj dejavnosti kmetije. V obdobju izvajanja ukrepa mora upravičenec doseči obvezne mejnike in cilje in ves čas izvajanja ukrepa mora izpolnjevati vstopne pogoje. To po- meni, da če vstopi s 60 čebeljimi družinami, nikoli ne sme imeti manj kot 60 čebeljih družin. Upravičenec pridobi pavšalno nepovratno pomoč. Viši- na nepovratne pomoči je odvisna od tega za kateri sklop kandidira. Če kandidira za sklop A, to je v primeru, da se na prevzeti kmetiji zaposli ali načrtuje zaposlitev v roku de- vetih mesecev od datuma odločbe o pravici do sredstev, je upravičen do 45.000 EUR. Če kandidira za sklop B, v tem primeru se na prevzeti kmetiji ne zaposli, pa je višina sred- stev 18.600 EUR. Primerov, ko so mladi prevzemniki vstopili v podukrep 6.1. na podlagi števila čebeljih družin, je kljub težavam za- radi vzpostavitve aktivnega kmeta kar nekaj. Kot mlada prevzemnica se je na strokovni razpravi predstavila ga. Šo- lar, ki je predstavila svoje izkušnje s prijavo in izvajanjem dejavnosti za dosego ciljev, ki si jih je zadala v svojem ra- zvojnem načrtu. Predvidena objava naslednjega razpisa iz podukrepa 6.1. bo oktobra, čas za oddajo vlog pa se bo iztekel predvidoma v drugi polovici decembra. Vlagateljem svetujemo, da se na prijavo dobro pripravijo. V pomoč pri pripravi na razpis obstaja forum, ki ga najdete na https://forum2.arsktrp.gov. si/ in kjer že najdete odgovore na številna vprašanja drugih interesentov, lahko pa tudi posredujete svoja vprašanja. Veliko zanimanje za strokovno razpravo je pokazalo, da je za kandidiranje na tem javnem razpisu veliko interesa, žal pa ukrep ni najbolj naklonjen čebelarjem in na poti do pridobitve sredstev se srečujejo s številnimi preprekami. Žal v tem programskem obdobju še ni pričakovati spre- memb z vidika ureditve pogojev za prevzem čebelarskih kmetij. Se pa pripravljajo rešitve in predlogi za naslednje obdobje, po letu 2020. Fo to : J ur e Z au ne ke r Strokovna razprava na sejmu AGRA Vratičeva opnarka je ena izmed 24 vrst, ki imajo na evropskem rdečem seznamu čebel status ranljive vrste, kar je najnižja stopnja med ogroženimi vrstami. Sedem izmed teh vrst smo našli v Sloveniji. Vratičeva opnarka je bila v de- vetdesetih letih pogosta na prodnatih nanosih ob reki Savi pri Ljubljani. Opazovali smo jo lahko na gumbastih socve- tjih vratiča (Tanacetum vulgare), ki je glavna hranilna rastli- na te malobralne vrste, torej vrste, ki se hrani le na nekaj Vratičeva opnarka (Colletes fodiens) dr. Andrej Gogala gogala62@gmail.com Fo to : A nd re j G og al a 10/2018 letnik CXX 283 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE izbranih vrstah rastlin. Danes so bregovi Save zaraščeni s tujerodnimi invazivnimi rastlinami in le težko še najdemo kakšnega vratiča. Leta 2004 smo tam zadnjič našli vratičeve opnarke. Edino drugo najdišče, kjer smo našli to vrsto če- bel, so Bevke na Ljubljanskem barju, a tam smo našli le en primerek. Tako kot večina opnark imajo tudi vratičeve na zadkovih obročkih bele proge iz luskastih dlak. Pelod pre- našajo na zadnjih nogah. Samček, ki je na sliki, nima dlak za prenašanje peloda, ima pa daljše tipalke. Velikost samic je od 9 do 11 mm, samci so malo manjši. Nemčija Oljna ogrščica je enako priljubljena pri kmetovalcih kakor pri čebelarjih. Pri prvih kot surovina za olje, pri drugih kot izdatna in marsikje tudi glavna čebelja paša. V jeseni leta 2017 so po- sejali v Nemčiji 1.270.000 hektarov kmetijskih površin s to kulturo, kar je sicer za 2,6 % manj kakor v letu poprej, toda še vedno je od vseh posejanih rastlin na tretjem mestu, ta- koj za ozimno pšenico in koruzo. Za ekološko čebelarstvo olj- na ogrščica ni primerna. Zaradi številnih glivičnih bolezni in ra- znih škodljivcev jo morajo na za- četku ali med cvetenjem tretira- ti s fitofarmacevtskimi sredstvi, treba pa jo je tudi dognojevati z dušičnimi gnojili, saj sicer nje- no gojenje ne bi bilo rentabilno. Zato morajo čebelarji prevozni- ki, ki želijo pašo na oljni ogrščici izkoriščati, vedeti, da bodo pri- šle njihove čebele v stik s pesti- cidi. Za opraševalce ta sredstva sicer niso nevarna, prehajajo pa v med, vosek in cvetni prah. Analize čebeljih pridelkov po- gosto pokažejo, da so v vzorcih zgornje meje vrednosti MRL presežene. To se dogaja zato, ker kmetovalec ne upošteva navodil, ki bi se jih moral pri uporabi FFS držati. Raziskave kažejo, da se občutno poveča pridelek semena te kulture, če jo oprašijo čebele. Dr. Stefan Mandl z Univerze za kmetij- stvo na Dunaju je na primer ugotovil, da je v strokih oljne ogrščice, če so jo oprašile čebele, 15 do 30 semen več, kot bi jih bilo brez čebel. Zato je treba kmetovalce prepričati, naj upoštevajo takšna znanstvena dognanja in omogočajo če- belarjem pridelovati med s čim manjšim deležem ostankov pesticidov. Nemčija Rak grla, obnosnih votlin in ščitnice je po pogostnosti pojavljanja pri ljudeh na šestem mestu, vzroka za njegov nastanek pa sta naj- pogosteje tobak in alkohol v povezavi z virusi, na primer z virusom Epstein-Barr (EBV) in humanim papiloma viru- som (HPV). V zgodnjem stadiju rakovo tkivo ostranijo ope- rativno, če pa to iz različnih vzrokov ni mogoče, se zdravi bolnik z obsevanjem, ki je pogosto kombinirano s kemote- rapijo. Pri obsevanju pa kljub pazljivosti pogosto pride do poškodbe okoliške sluznice, kar vodi do njenega vnetja in do suhih ust, to pa otežuje pacientu požiranje in okušanje hrane. Ker običajno prehranjevanje ni več mogoče, pacient izgublja težo, kar v času zdravljenja ni zaželeno. Ena od možnosti preprečitve in zdravljenja pojava simp- tomov na sluznici po obsevanju je uporaba medu. Pri 12 štu- dijah znanstvenikov je bilo dokazano, da je cvetlični med pozitivno vplival na izboljšanje stanja prizadete sluznice, pri treh študijah, kjer so uporabili manuka med, pa se stanje ni izboljšalo. Raziskovalci menijo, da je vzrok za neučinkovitost manuka medu v dejstvu, da temelji njegova baktericidnost na vsebnosti metilglioksala, kar je za zdravljenje ran sicer pozitivno, toda ta snov je strupena za celice, zato se pri zdra- vljenju sluznice ni obnesel. Nekateri laboratorijski poskusi so pokazali, da manuka med na zdrave celice deluje škodljivo. Ker mora telo metilglioksal razstrupiti in ga izločiti iz telesa, pride do stresa, zato nima zdravilnega učinka na poškodova- no sluznico. Ker pa je manuka med priznan kot medicinski in se kot tak lahko edini uporablja v uradni medicini, so bila seveda zdravljenja poškodovane sluznice z njim v bolnicah neuspešna in zato prevladuje splošno mnenje med zdravniki, da med za te namene ni učinkovit. Tako so tudi cvetlični med zdravniki iz nepoznavanja najnovejših znanstvenih študij po krivici vrgli v isti koš, v katerem je pristal manuka med. Na tem primeru ponovno vidimo, da med ni enak medu in da bi kazalo na osnovi raziskav podrobneje dognati, ka- tere sorte medu so v medicini primerne za kateri namen. Novice iz sveta Prevedel in priredil Franc Šivic Vir: Münstedt, K. (2018): Honig zur Behandlung der Scheimhautentzün- dungen. Bienepflege, št. 1, januar 2018, str. 39. Prevedel in priredil Franc Šivic Vir: Beckedorf, S., Walner, K. (2018): Raps als Bieneweide. Deutsches Bienen Journal, št. 5, maj 2018, str. 22. Fo to : In te rn et Dr. Stefan Mandl 10/2018 letnik CXX284 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Ko pa je bil slovar s seznamom natisnjen, sem videl, da sem zagrešil grdo pomanjkljivost. Na seznamu ni Leopol- da Debevca. Letos je izšla knjiga Veliki ljudje slovenskega če- belarstva (182 strani) avtorice mag. Tite Porente, ki sta jo založila Čebelarska zveza Slovenije in Muzeji radovljiške občine, Čebelarski muzej. V Besedi urednice sicer berem, da je moj izbor, objavljen v slovarju, uredniški odbor prila- godil in dopolnil v skladu s sprejetimi osnovnimi kriteriji … V zaključnem poglavju Viri in literatura (skupaj 164 naslovov) pa svoje omenjeno delo iščem zaman. Seznam obravna- vanih oseb v knjigi dopolnjuje nekaj novih imen (Francis Jager, Janez Adam Gaiger – p. Hipolit, Jasna Kralj, Janko Pislak, Jožef Starc in Janko Vodopivec; Kralj in Pislak sta bila v času nastajanja slovarja še živa), tudi tu pa manjka Leopold Debevec. Skušal bom na kratko opozoriti, kaj je Debevec prispeval k slovenskemu čebelarstvu. Če začnemo z njegovim najve- čjim zalogajem, je to knjiga Čebelarjevo leto (Kmečka knjiga, 1958, 152 strani). V I. delu podaja nekaj osnovnih pojmov o čebelah in čebelarjenju, v II. pa govori o čebelarjevem letu in kar na 118 straneh daje navodila za mesečna opravila, bo- lje rečeno govori o vsem, kar se dogaja v posameznem me- scu, in o čem lahko razmišljamo. Njegovo pisanje razkriva bleščečega pisca, ki obvlada tudi znanje vsega, kar se doga- ja v čebelarskem svetu. Od takrat, ko je bila knjiga napisa- na, se je res zgodilo marsikaj novega, na nekatera dejstva danes gledamo nekoliko drugače, vendar bi jo z veseljem Leopold Debevec in njegovo mesto v slovenskem čebelarstvu Janez Gregori janez.gregori@gmail.com Ob pripravah Čebelarskega terminološkega slovar- ja (2008) mi je bila zaupana naloga, da naredim kratek seznam pomembnejših čebelarskih stro- kovnjakov, tako domačih kot tudi tujih, s kratko oznako njihovega dela na čebelarskem podro- čju. Odločitev je padla nekoliko pozno, zato je bilo za pripravo na voljo le malo časa. Zbirati podatke, tako biografske kot bibliografske, je zamudno delo, včasih sem bil za kakšen poda- tek prisiljen celo poiskati še živeče sorodnike čebelarja, ki sem ga pripravljal za seznam. Delo je izšlo kot samostojna priloga slovarja, z naslo- vom Slovenski in tuji čebelarski strokovnjaki (str. 253–258). Vsi navedeni so že pokojni. prebiral vsak čebe- lar. In tudi naučil bi se veliko. Drugo podro- čje, na katerem je bil Debevec pravi mojster, je zgodo- vina čebelarstva. V Slovenskem čebelar- ju (SČ) jo je v na- daljevanjih obja- vljal v letniku 1966. Ponatis letnika je bil 1967 objavljen v knjižici (36 strani) z naslovom S čebelami in čebelarji skozi stoletja, podnaslovljen pa je bil Ob 200. obletnici dunajskega obdobja v življenju našega rojaka, prvega čebelarskega učitelja na Dunaju Antona Janša, iz- dala in založila Zveza čebelarskih društev za Slovenijo v Ljubljani. Obravnava obdobje od pradavnine do leta 1945, od leta 3000 pr. n. š. po posameznih letih pomembnejših dogodkov. Debevec se je ukvarjal tudi s prevajalstvom. V knjigi Ob 200-letnici pisane besede o slovenskem čebelarstvu (uredil M. Mencej, izdala Zveza čebelarskih društev Slovenije, 1976) je na straneh 261–315 prevod rokopisa z naslovom Praktično če- belarstvo ali kratek pouk o čebelah in kako naj se zaradi posebnega dobička in koristi z njim ravna; vsem čebelarjem v korist napisal in na svetlo dal poseben ljubitelj njihovega nedolžnega gospodar- stva. Rokopis je bil v takratnem Osrednjem državnem ar- hivu, nastal pa naj bi med letoma 1768 in 1771. V temeljiti spremni besedi k rokopisu je Debevec utemeljil, da je bil njegov avtor Matej Furlan, duhovnik v ženskem samostanu v Mekinjah pri Kamniku. Če prelistavamo starejše SČ-je, vidimo, da je bil Debevec neutruden sodelavec, ki je napisal številne članke z različ- nih področij, povezanih s čebelarstvom. Objavil je življenje- pise različnih čebelarskih strokovnjakov, kot so na primer Valentin Černe (SČ, 1948: 247–248), Francois Huber (SČ, 1950: 33–35), Johannes Dzierzon (SČ, 1951: 9–12, 193–198), Peter Dajnko (SČ, 1952: 49–54), Jan Strgar (SČ, 1953: 337– 342), Anton Janša (SČ, 1969: 117–121) in Anton Žnideršič (SČ, 1974: 141–146). Pisal je tudi o čebeljih pašah, o medenju pa društvenem življenju in preurejenih panjih. Zapisano seveda ni temeljita predstavitev dela Leopolda Debevca, ga pa že to, kar je bilo povedano, postavlja v šopek cvetobera zaslužnih za slovensko čebelarstvo. Fo to : A rh iv Č ZS 10/2018 letnik CXX 285 DELO ČEBELARJA Dokrmimo čebelje družine V septembrski številki Čebelarja sem omenil, da na za- četku oktobra še damo čebeljim družinam preko sladkorne raztopine v razmerju 2 : 1 od 2 do 4 kg sladkorja. Kot sem omenil, v svojem čebelarstvu po 15. septembru preneha- mo krmljenje čebeljih družin. S tem ukrepom dosežemo, da matico delno omejimo z zaleganjem jajčec, s čimer se v gnezdu sprostijo celice, v katere čebele skladiščijo zim- sko zalogo. Iz lastnih izkušenj vemo, da če tega ukrepa ne naredimo, čebelje družine čez zimo trpijo pomanjkanje. Vence z medom porabijo, celice pa, zaradi čebelarjevega nespoštovanja tehnologij krmljenja in biologije čebel, osta- nejo prazne. S krmljenjem na začetku oktobra pa doseže- mo, da prazne celice v gnezdu čebele napolnijo s sladkorno raztopino. Ob spoštovanju tega načina krmljenja je lahko čebelar čez zimo brez skrbi, čebele ne bodo trpele pomanj- kanja hrane. Večkrat v čebelarskih krogih razpravljamo o omenjenem ukrepu in nekateri čebelarji se ne strinjajo z oktobrskim krmljenjem čebeljih družin, rekoč, da se v zimskem času prestavijo čebele na zaloge medu. Trditev ne drži vedno. Premikanje čebel v panju je odvisno od zu- nanjih temperatur zraka. Ob dolgotrajnejši zimi z nizkimi temperaturami se čebelja družina ne premakne in ob zalo- gah medu lahko odmre zaradi lakote. Poskrbimo za zatiranje varoj S 1. oktobrom lahko uporabljamo po navodilih veteri- narske stroke pri zatiranju varoj tudi kemične pripravke. Svetujem vam, da temeljito preverite naravni odpad varoj v kontrolnih panjih. Ne uporabljajte zdravil po nepotreb- nem, ker s tem obremenjujete čebele. Čebelja zalega se zmanjšuje, zato je na čebelah prisotnih vedno več varoj. V Čebelarstvu Kapun na primer za kontrolo prisotnosti varoj na začetku oktobra uporabimo učinkovino amitraz, in si- cer samo v kontrolnih panjih. Naslednji dan pregledamo te panje in ugotovimo število odmrlih varoj. Ob močni napa- Čebelarjeva opravila v oktobru dr. Stanislav Kapun - Vaneča kapunstanislav@gmail.com V oktobru še zadnjič pregledamo čebelje dru- žine. Ne delajmo revolucionarnih posegov, am- pak posezimo v panj le toliko, da ugotovimo, če je s čebelami vse v redu. V Čebelarstvu Kapun v mesecu oktobru opravimo pri čebelah še nasle- dnja opravila. denosti se takoj posvetujte z veterinarji, da pripravite načrt zatiranja varoj. Tisti, ki ste uporabljali v poletnem obdobju apitehnične ukrepe zatiranja varoj, in sicer izrezovanja tro- tovine in uporabe organskih kislin, oktobra ne boste imeli težav z varojami. Na žrela namestimo zapore Nedolgo tega sem se pogovarjal s prekmurskim čebelar- jem o nameščanju zapor na žrela. Bil sem deležen posme- ha, češ da je to nesmiseln ukrep. Svetujem vam, da glede na suho poletje, in kot kaže, bo tudi suha in topla jesen, namestite zapore. V naravi mrgoli miši in rovk, ki bodo ob nenadni ohladitvi iskale zatočišče, ki ga velikokrat najdejo v čebeljih panjih. Miš bi bila neumna, če si ne bi postregla z izobiljem hrane pa še na toplem je. Vendar čebelarjem na- redi veliko škode. Propad čebelje družine, uničeni satniki in satovje, onesnažen panj z iztrebki, poškodovan pitalnik ter pregrizena letvica ob žrelu so materialni stroški, ki lah- ko dosežejo vrednost okoli 200 evrov na panj. In stroški so še višji, če prištejemo lastno delo, saj je treba panj očistiti in ožgati s plinom. Zaradi iztrebkov v panju ta neznosno smr- di, smradu pa se lahko znebimo le z ožiganjem panja. Pa še eno opozorilo: delo z ognjem je lahko nevarno! Pazite, da si ne zažgete čebelnjaka. Smole, propolis in vosek so hitro vnetljive snovi, zato brez prisotnosti vode ne uporabljajte ožiganja. Smiselno je, da panj odstranite iz čebelnjaka in vse našteto postorite stran od njega. Zadnji pregled čebeljih družin Pregled naredimo na hitro, zanimata pa nas samo zalo- ga hrane in moč čebelje družine. V svojem čebelarstvu na čebeljo družino pokrmimo skupaj 12 kg sladkorja. Govorim Fo to : I nt er ne t Jeseni je na odraslih čebelah vedno več varoj 10/2018 letnik CXX286 DELO ČEBELARJA o AŽ-panjih. V nakladnih panjih Dadant-Blatt, ki jih imamo tudi v Čebelarstvu Kapun, pa še dodatno pokrmimo kakšen kilogram sladkorja. Kadar ugotovimo, da zaradi slabega razvoja čebelja družina ne bo preživela, ne čakamo, kaj se bo zgodilo, ampak čebeljo družino takoj pometemo iz pa- nja. Čebele se same izprosijo v drugi panj. Žrelo panja takoj zapremo. Odstranimo sate. Dobro sate lahko porabimo še v naslednjem letu, staro in črno satje pa izločimo. Najbolj prav bi bilo, če vse sate iz panja, iz katerega pometemo če- bele, damo v predelavo. Najverjetneje obstaja razlog, zakaj se čebelja družina ni razvila. In da ne bomo prenašali bole- zni, vse sate izločimo. Enako tudi naredimo ob morebitnem ropanju čebeljih družin. Naj nam ne bo žal pomesti ropane čebelje družine iz panja. Predhodno pa zapremo žrelo panja. Odstranjevanje satov iz medišča To je ukrep, ki ga izvajajo nekateri čebelarji v svojih če- belarstvih. V Čebelarstvu Kapun ne uporabljamo tega ukre- pa. Seveda odstranjevanje satov ni slab ukrep, vendar pa bi imel marsikateri čebelar problem s skladiščenjem satov. Čebelarji, ki imajo v čebelarstvih hladilnice, nimajo proble- ma s skladiščenjem, manjši čebelarji pa lahko skladiščijo sate v dotrajanih starih skrinjah oziroma v omarah. V ok- tobru je še zelo dejavna voščena vešča, zato pazite, da vam ne uniči satovja. V omare se lahko prikradejo miši in vam lahko povzročijo katastrofo. Predlagam, da za miši nasta- vite pasti. Matično rešetko prekrijemo s ploščo ter tako stisnemo čebeljo družino v plodišče. Ukrep ima pozitiven učinek. S tem ko stisnemo čebeljo družino v plodišče, preprečimo izgube toplote, kar ima pomembno vlogo pri spomladan- skem razvoju čebeljih družin. Čebelje družine se lepše raz- vijajo. Nekateri čebelarji dajo čebeljim družinam izbiro, ali bodo prezimile v plodišču ali v medišču. Matično rešetko odstranijo predvsem iz dveh razlogov: 1. lepši spomladanski razvoj, ker se 90 odstotkov čebe- ljih družin preseli v medišče; 2. čez zimo očistijo matično rešetko. Lahko povem, da imamo tudi 20 panjev Dadant-Blatt z naklado. Naklada je prirejena za AŽ-sate. Do letos še se je vedno vsaka čebelja družina po odstranitvi matične rešetke preselila v naklado. Načrtovanje gradnje čebelnjakov Če načrtujete stojišče s stacionarnim čebelnjakom, vam svetujem, da ga ne postavljate na območju intenziv- nih kmetijskih površin in tudi ne v bližini trajnih nasadov, kot so vinogradi in sadovnjaki. Iz letošnjih izkušenj lahko rečem, da je vedno večji gnev predvsem nekaterih vino- gradnikov zaradi prisotnosti čebel ob trgatvi na grozdju. Takšnim lokacijam se je treba izogibati, predvsem iz treh razlogov, in sicer: 1. trajni nasadi se tretirajo s pesticidi (problem zastrupi- tev čebel), 2. preprečevanje sporov med čebelarji in vinogradniki, 3. čebele nabirajo sadni sok, ki vsebuje kvasovke; pro- blem z Nosema apis je v čebeljih družinah posledično večji. Načrtovanje saditve medovitih rastlin Vsak čebelar mora poskrbeti, da jeseni zasadi medovite rastline, pa najsi gre za visoko debelne vrste ali enoletne ali večletne medovite cvetnice. Okolici moramo najprej biti vzgled čebelarji in potem lahko pričakujemo odziv nečebe- larjev s saditvijo medovitih vrst. V svojih okoljih predvsem pri nečebelarjih spodbujajte na vrtovih saditev cvetočih zelišč. Fo to : B ra nk o O br an ov ič Testni vložek, premezan z vazelinom Naša zahodna soseda je upravno razdeljena na dvajset dežel in ena izmed njih je tudi dežela Veneto. Po površini je nekoliko manjša od Slovenije, prebivalcev pa ima skoraj dva in polkrat več kot naša država. Veneto je najbogatejša italijanska dežela, predvsem zaradi močne industrije, in- tenzivnega kmetijstva ter turizma. Vsako leto jo obišče kar 60 milijonov turistov, njihova najbolj priljubljena destina- cija pa so Benetke. Zadnja leta se vse bolj razvija tudi kmečki turizem, v okviru katerega nastajajo tako imenovane učne kmetije (it. Razvoj turističnih učnih čebelarstev v Italiji 10/2018 letnik CXX 287 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV V nedeljo, 26. 8. 2018, je na Mednarodnem kmetijsko-ži- vilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni na Dnevu čebelarjev potekalo kronanje nove medene kraljice. To je že četrto kro- nanje medene kraljice, kar pomeni, da je projekt Društva Medena kraljica Slovenije uspešno zaživel. Krono je tretja medena kraljica, Mateja Šoštarič, predala novoizvoljeni Nova medena kraljica je Valentina Marinič iz Prlekije fattorie didattiche). Te so se usmerile v sprejem šolske mladine in družin z otro- ki, da bi predvsem mestnim prebivalcem pokazale, kako pridelujejo hrano. Med zadnjimi so se pomembnosti takšne vr- ste turizma zavedli tudi čebelarji. Počasi že nastajajo turistična učna čebelarstva (it. aziende apituristiche didattiche), za- nimanje zanje pa se iz dneva v dan pove- čuje. Delno so jih k temu spodbudila tudi moja predavanja o apiterapiji in sloven- skem čebelarskem turizmu, ki sem jih minuli dve leti imel v različnih krajih Ve- neta in Furlanije - Julijske krajine, delno pa tudi moji intervjuji na italijanskem programu Radia Koper, ki ga poslušajo številni prebivalci severovzhodne Itali- je, in na nekaterih lokalnih italijanskih radijskih postajah. Ker so italijanski če- belarji na tem področju šele začetniki, v Sloveniji pa se s čebelarskim turizmom intenzivno in siste- matično ukvarjamo že več kot deset let, so me prosili, da bi v okviru mojega čebelarstva v Šempasu pri Novi Gorici zanje organiziral enodnevno delavnico. Interes za izobraževanje je bil tako velik, da sem moral za prvo delavnico omejiti število udeležencev na največ 40. In kaj so italijanski čebelarji tistega dne pri meni izvedeli novega? Najprej to, da turistična učna čebelarstva ne sme- jo biti namenjena samo šolarjem in mestnim družinam z otroki, ampak tudi odraslim ljudem, na primer upokojen- cem, različnim interesnim združenjem, domačim in tujim čebelarjem ter na splošno najrazličnejšim turistom, ki obi- ščejo neki kraj. Ljudje na splošno zelo malo vedo o čebelah, vendar so radovedni in želijo o njih slišati čim več. Čebe- larji jim lahko ponudimo množico zanimivih informacij. Za upokojence je največja vrednota zdravje, za čebelji panj pa je znano, da je prava naravna lekarna in da lahko čebele imenujemo kar »krilati farmacevti«. Slovenci imamo nekaj, česar drugi narodi nimajo: čebel- njake. Nekdaj so jih imeli tudi v nekaterih srednjeevropskih državah, na primer v Avstriji, Nemčiji in v Švici, toda tam so z izjemo na nemškem govornem območju Švice izginili v imenu sodobnega načina čebelarjenja v nakladnih panjih, ki proti vremenskim nevšečnostim ne potrebujejo zaščite pod skupno streho čebelnjaka. Ta naš tradicionalni čebel- njak – v Sloveniji naj bi jih bilo več kot deset tisoč – smo pri nas spretno namenili tudi apiterapiji. V njem vdihavamo zdravilni čebelji zrak, ki ugodno deluje na naša dihala, po- slušamo pomirjajoče glasove tisočerih čebel delavk, v čebel- njaku pa lahko izvajamo tudi masažo telesa z medom. Že od nekdaj je čebelnjak v naši kulturi veljal za neka- kšno svetišče, v katerega se je čebelar zatekal, kadar so ga trle različne skrbi; ob opazovanju in poslušanju čebel se je umiril in se potem kot prenovljen spet vrnil v svoje vsakda- nje življenje. Italijanskim čebelarjem sem predlagal, naj si tudi oni zgradijo lesene hišice in vanje postavijo nekaj svo- jih nakladnih DB-panjev, ki bi jih obiskovalcem predstavili kot apiterapevtske čebelnjake. To bo za italijanske razmere nekaj povsem novega. Svojo turistično ponudbo bi dodatno lahko obogatili še z manjšim čebelarskim muzejem, morda z galerijo fotografij in umetniških slik s čebelarsko motivi- ko, pa tudi z nasadom medovitih in zdravilnih rastlin. Vse to so lahko videli tudi pri meni v Šempasu. Ob koncu me je presenetilo zanimanje mojih gostov za čebelarjenje v AŽ-panju, še posebej, ko sem jim povedal, da lahko z njim čebelarijo tudi starejši ljudje in celo invalidi, saj pri delu s čebelami sedijo in je največja teža, ki jo držijo v roki, teža enega medenega sata. Tedaj sem jim moral oblju- biti, da bom za nekatere med njimi pripravil še praktični tečaj čebelarjenja v AŽ-panju in pa tečaj spoznavanja medo- vitih rastlin ter povzročiteljev gozdnega medenja. Franc Šivic Fo to : F ra nc Ši vi c Eno najbolje urejenih učnih čebelarstev v Italiji ima Bruno Marcon iz okolice Trevisa. Na fotografiji je del predaval- nice, ki lahko sprejme do 50 učencev in je namenjena predvsem izobraževanju otrok osnovnih šol. 10/2018 letnik CXX288 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV Valentini Marinič, diplomirani ekonomistki iz Selišč v občini Sveti Jurij ob Ščavnici. Medeno kraljico sta okronala Janez Erja- vec, predsednik uprave Pomur- skega sejma, in Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije. Strokovna komisija za izbor medene kraljice pod vodstvom dr. Stanislava Kapuna je izbra- la Valentino na podlagi njenega dobrega čebelarskega znanja, ljubezni do narave in čebel. Po- slanstvo medene kraljice je, da: • promovira slovensko čebelarstvo, • seznanja javnost s prednostmi slovenskega medu in koristnostjo uživanja čebeljih pridelkov v prehrani in • širi vedenje o pomembni vlogi čebel pri opraševanju ter o čebelarstvu kot pomembnem delu slovenske kul- turne dediščine. Zdaj je naloga vseh čebelarjev in slovenske javnosti, da Va- lentino povabite na čim več dogodkov, prireditev, sejmov na vseh koncih Slovenije in tudi po svetu. Organizator tekmo- vanja, Društvo Medena kraljica Slovenije, verjame v vizijo in zaupa poslanstvu medene kraljice. Pomagajte ji uresničiti nje- no poslanstvo, povabite jo v vaš kraj, na vaš dogodek in skupaj bomo širili dober glas o slovenskem čebelarstvu doma in po svetu. Podatki za stik: Društvo Medena kraljica Slovenije, Cven 3d, 9240 Ljutomer, e-naslov: medenakraljica2016@gmail.com. Slavica Božič, tajnica DMKS Praženec s proseno kašo, slanino, porom in lipovim medom Predstavljamo recept z menija letošnjih »Dni medu v kulinariki 2018«, ki so potekali 22. 9. 2018 v Čebelarsko razvojno-izobraževalnem centru Gorenjske v Lescah. SESTAVINE: Praženec: 20 dag prosene kaše, 20 dag slanine, 20 dag pora, 16 dag masla, 8 jajc, 2,5 dl mleka, 24 dag moke, 4 dag kisle smetane, sol, muškatni orešček, 50 g masla, šopek drobnjaka, 6 dag lipovega medu. Omaka iz kisle smetane s sokom limete: 3 dl kisle smetane, sok ene bio limete, naribana lupina, sol, 6 dag lipovega medu PRIPRAVA: Proseno kašo skuhamo (8 minut) in ohladimo. Slanino narežemo na drobne kocke. Opran por prerežemo po dolgem in nato narežemo na drobne kockice. Na malo masla v segreti ponvi prepražimo slanino in por, malo ohla- dimo in dodamo med. Jajčne beljake ločimo in jih damo v hladilnik. Rumenjake in mleko z metlico umešamo, dodamo moko, kislo smetano in začimbe in pripravimo gladko žvrkljano testo. Beljakom dodamo ščepec soli in stepemo v trd sneg, ki ga rahlo umešamo k pripravljenemu testu. V segreti ponvi stopimo maslo in vlijemo testo, po njem razporedi- mo kuhano kašo, mešanico slanine, pora in medu. Spodnjo plast zlatorjavo zapečemo. Nato pečemo v ogreti pečici na 170 °C še 10–15 minut. Praženec razkosamo in porazdelimo še 50 g masla, da se vpije. Potresemo z narezanim drobnja- kom. Za omako naribamo lupino limete in stisnemo sok. Dodamo kislo smetano, sol in med. Postrežemo. Avtorica recepta: Marija Arh Ivanšek Fo to : M ar ija A rh Iv an še k Svoj recept pošljite na e-naslov: natasa.strukelj@czs.si Kronanje nove medene kraljice Prestol je zasedla četrta medena kraljica Slovenije, Valentina Marinič. Medena kraljica začenja poslanstvo promoviranja slovenskega čebelarstva v Mede- nem hramu na sejmu AGRA. Fo to : J ur e Z au ne ke r Fo to : J ur e Z au ne ke r 10/2018 letnik CXX 289 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV Slovenci smo ponosni na svojo čebelarsko dediščino, še zlasti na njene posebnosti, kot so kranjska čebela, tradicio- nalni panji, panjske končnice, čebelnjaki in prevažanje čebel na paše. Prav zato je Slovenski etnografski muzej (na Metel- kovi ulici 2 v Ljubljani) ob letu evropske kulturne dediščine in ob prvem praznovanju svetovnega dneva čebel pripravil razstavo o čebeljih bivališčih skozi čas in ob tem postavil na ogled tudi svojo izjemno zbirko panjskih končnic. Ideja razstave Kjer so čebele doma je pogledati na razvoj in kulturno dediščino panjev in čebelnjakov – posebnosti naše kulturne krajine. Na ogled so tako izbor panjev in čebeljih košev iz lastne muzejske zbirke in iz zbirke Posa- vskega muzeja Brežice, voz za prevažanje čebel na pašo iz Čebelarskega muzeja v Radovljici, iz Koroške pa imamo nosila za prenašanje panjev na ramenih. Skozi perspektivo razširjenosti kranjske čebele so na ogled tudi panji iz sose- dnjih držav: Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in Av- strije. Prihajajo iz zbirke Etnografskega muzeja v Zagrebu in iz Štajerske čebelarske zveze v Gradcu. Poleg historičnih oblik panjev so na ogled tudi naš tradicionalni AŽ-panj, na- kladni in Kirarjev panj ter štajerski nakladni panj, v katerih danes domujejo kranjske čebele. Kot rečeno je poseben prostor namenjen poslikanim spre- dnjim deščicam kranjičev, naši obsežni zbirki panjskih konč- nic, ki so bile nekoč prave galerije na prostem. Na to poseb- nost smo Slovenci zelo ponosni. V kratkem filmu je prikazana poslikava kopije panjske končnice. Posebnost je najmlajša končnica iz zbirke, izvezena v tehniki strojnega vezenja. Na časovnici spremljamo mejnike v čebelarstvu, tudi z osebnostmi, ki so sooblikovale našo bogato kulturo in od- nos do čebelarjenja. Še zlasti smo ponosni na Antona Jan- šo in Petra Pavla Glavarja. Tudi zaradi njunega delovanja je čebelarstvo pri nas tako množično in čebelarska kultura tako visoka. Za pogled na današnje čebelarjenje prikazuje- mo kratka filma čebelarjev Braneta Borštnika in Franca Pe- trovčiča: prvi čebelari na podeželju, drugi v mestu. Na ogled sta tudi projekciji dokumentarnih fotografij in fotografij današnjih čebelnjakov, ki postajajo zanimivi tudi s stališča turistične ponudbe. V muzeju ne gre brez spogleda med dediščino in sodobnostjo, zato poleg predstavitve tipič- nih slovenskih čebelnjakov s sodelovanjem Odseka za razvoj podeželja MOL in Fakultete za arhitekturo lahko razmišlja- mo o novih, izvirnih možnostih pri oblikovanju čebelnjakov. Družba BTC nam na razstavi omogoča v živo spremljati dogajanje na dveh ljubljanskih stojiščih panjev. Na razstavi nas spremljajo čebelji zvoki in zvoki njihovega naravnega okolja. Guillermo Escalante, umetnik argentinskega rodu, je za razstavo izdelal zanimivo interpretacijo kranjske če- bele, ki že na stopnišču vabi obiskovalce na razstavo. Raz- stavo spremlja zanimiv program za poznavalce in vse, ki jih čebelarjenje zanima. Barbara Sosič, Slovenski etnografski muzej Kjer so čebele doma – razstava Slovenskega etnografskega muzeja, junij 2018–junij 2019 Fo to : J ož a J am še k, SE M Fo to : J ož a J am še k, SE M Čebelarsko društvo Slivnica (pri Mariboru) deluje že šest let. Ko pa spoznamo njihove dosežke, se čudimo, kaj vse so dosegli v tako kratkem obdobju obstoja in delovanja. Gotovo velja, da so članice in člani društva delavni kot čebele. Dru- štvo je v pravem pomenu druženje in sodelovanje vestnih čebelarjev in nekaj drugih (pridruženih članov), ki sami Čebelarsko društvo Slivnica marljivo kot čebele 10/2018 letnik CXX290 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV Lojze Lipnik, ustanovitelj in zelo prizadeven predsednik ČD Slivnica, občni zbor ČD Slivnica, 27. 1. 2018 Fo to : M ar tin K ra m ar Dom ČD Slivnica Fo to : M ar tin K ra m ar nimajo večjega števila panjev in čebeljih dru- žin, jih pa zanimajo življenje in delo čebel in seveda čebelarjenje. V društvu je trenutno osemindvajset članov. Skupaj s pridruženimi člani jih je v društvu nekaj čez štirideset. So- delovanje med člani in zlasti skrb za članstvo je ena od osrednjih na- log društva. Društvo informi- ra člane o vseh po- membnih vprašanjih čebelarjenja in skrbi za izobraževanje in izpopolnjevanje članov za kakovostno čebelarjenje. Članice in člani se udeležujejo izobraževanj in drugih strokovnih srečanj, ki jih organizirata ČZD Ma- ribor in ČZS. Gotovo sta strokovno znanje in stalno stro- kovno izpopolnjevanje članov prispevali k temu, da med letom niso imeli večjih izgub čebeljih družin. Prav tako se to odraža tudi v kakovostnem medu. V letu 2017 sta za ka- kovost medu prejela Lojze Lipnik zlato plaketo za gozdni med in Jože Žuraj srebrno plaketo. V okviru strokovnega izpopolnjevanja društvo vsako leto organizira strokovne ekskurzije. Obiskali so uspešne čebelarje v Srbiji, Bosni in Hercegovini, v Avstriji in seveda tudi v Sloveniji. Društvo skrbi za vzgojo in izobraževanje mladih čebelar- jev. Na OŠ Franca Lešnika Vuka Slivnica deluje čebelarski krožek, v katerega je vsako leto že šest let zapored vklju- čenih petnajst učencev. Člani krožka – mladi čebelarji – so dosegli lepe rezultate na tekmovanjih mladih čebelarjev in osvojili več priznanj. Učenci osnovne šole pri društvenem domu čebelarjev v soseščini šole »rojijo« kot mladi roji če- bel. Društvo sodeluje z OŠ in vrtcem v akciji Dan sloven- ske hrane. Vsako leto organizirajo in izvedejo dan odprtih vrat društva. Na prireditvi mladim čebelarjem za dosežene uspehe v čebelarskem krožku podelijo priznanja. Pred leti je društvo pri OŠ postavilo lep, ličen in prijeten čebelarski dom, v katerem ima svoj sedež, srečanja članov in organov društva. Sestavni del čebelarskega doma je tudi učni čebelnjak z več čebeljimi družinami. Za čebelnjak in čebele skrbi zelo vesten in prizadeven gospodar, dolgoletni uspešni in priznani čebelar Jože Žuraj. Društvo je tudi že razvilo svoj prapor. V prostorih društva so tudi mikavna li- kovna dela akademskih slikarjev, ki ustvarjajo v likovni ko- loniji Svetovi čebel, ki jo organizira čebelarsko društvo že šest let zapored. Umetnine, ustvarjene v koloniji, vsako leto razstavijo v prostorih OŠ. Sestavni del doma je tudi uporabni prostor za shranjevanje pripomočkov ter za točenje in ugotavljanje vrst in kakovosti medu. Na strehi zabojnika je šest LR-panjev. V okolici doma je čebelarska učna pot z razstavljenimi plakati o življenju in delu čebel in čebelarstvu. Dragocene so tudi lepo urejene gre- de z medovitimi rastlinami, ki uspevajo na tem območju. Dr. Martin Kramar, ČD Slivnica ČD Škofja Loka je aktiven član LAS loškega pogorja (LAS) že vse od njenega nastanka. Z aktivnim sodelovanjem in ob moralni in tehnični pomoči Razvojne agencije Sora (RAS) smo na čebelarskem področju izvedli v preteklem obdobju kar nekaj odmevnih projektov, kakršen je npr. ureditev Učne poti kranjske sivke na območju našega Doma čebelar- jev v Brodeh, ki smo jo uredili v okviru projekta Med-O-Vita. Gradnjo učne poti smo zaradi neugodnih vremenskih razmer v pozni jeseni in dolge zime začeli šele začetek marca 2018 s sprejetim sklepom, da mora biti zgrajena in opremlje- na do 20. maja, ko bomo svečano praznovali prvi svetovni dan čebel. Kljub kratkemu času, ki nam je bil na razpolago za izgradnjo, in težkem terenu smo prvi del projekta pravoča- sno zaključili in ga slovesno predali v javno uporabo na pred- videni dan, to je 19. maja 2018, ko smo se pred našim domom čebelarjev zbrali vsi slovenski in hrvaški partnerji. Pot so slovesno odprli župan občine Škofja Loka mag. Miha Ješe, kustosinja Loškega muzeja Škofja Loka Jana Fojkar in predsednik domačega društva Aleš Demšar. Ob poti, ki je dolga približno 150 metrov, je postavljenih 10 in- formativnih točk, vezanih na čebelarsko dejavnost. Vsaka točka obsega kratko strokovno obrazložitev predstavljene- ga predmeta v slovenskem in angleškem jeziku. Predstavi- tev je izvedla Jana Fojkar iz Loškega muzeja, ki je kot par- tner sodeloval pri izdelavi poti. Prva točka obsega splošno predstavitev čebelarstva, druga točka obsega predstavitev V Brodeh odprli Učno pot kranjske sivke 10/2018 letnik CXX 291 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV in ogled naravnega drevesnega dupla, tretja točka obsega predstavitev in ogled umetnega drevesnega dupla, četrta točka predstavlja več kot sto let star obnovljeni slovenski čebelnjak z obnovljenimi kranjiči in panjskimi končnicami, peta točka predstavlja domovanja za druge divje opraševal- ce rastlinja, šesta točka predstavlja nasad medovitega drevja in grmovja, sedma točka predstavlja plemenilno postajo za matice, osma točka predstavlja stari pleteni koš in sodobni nakladni panj, deveta točka predstavi dvosatni opazovalni panj in deseta točka novi čebelnjak z več vrstami listovnih panjev in sodobno čebelarsko opremo. Z organizacijo slo- vesne prireditve smo vsi sodelujoči prispevali k skupnemu slovenskemu praznovanju 20. maja kot prvega svetovnega dneva čebel. V imenu škofjeloških čebelarjev se vsem, ki so bili prisotni, zahvaljujem za njihovo udeležbo in prispevek k sami prireditvi, vsem sodelujočim v izvedbi našega projekta pa iskrena hvala za moralno, finančno in tehnično pomoč. Marijan Novak, tajnik ČD Škofja Loka Fo to : S ta ne Št ur m Fo to : S ta ne Št ur m V soboto, 30. junija 2018, so v Preddvoru slovesno odkrili spomenik Franu Lakmayerju, ki je bil pred stoletjem po- memben ustvarjalec preddvorske zgodovine. Kot duhovni svetnik je tu služboval od leta 1908 do 1929, deloval pa vse do leta 1933. Poleg svojega prvotnega poslanstva se je udej- stvoval kot dober gospodarstvenik, kulturni in športni vo- ditelj ter srčen čebelar, ki je bil s svojim aktivnim čebelarje- njem in v slovenščini napisanim priročnikom Umni čebelar velik vzornik in učitelj čebelarjev. Preddvorski čebelarji so že pred leti po njem poimenovali svoje društvo in postavili obeležje v bližini vrtca; sedaj so se mu poklonili z odkritjem doprsnega kipa, po njem pa se odslej imenuje tudi lipov drevored ob sprehajalni poti skozi grajski park. Poleg domačinov so se dogodka udeležili čebelarji iz šte- vilnih društev, med drugim s Koroške in člani pobratenega ČD Ljutomer, prazničen pridih pa je dodala tudi vrsta pra- porov. Zbrane sta najprej nagovorila predsednik preddvor- skega ČD Jožef Kokl in župan Miran Zadnikar, potem pa še predsednik ČZS Boštjan Noč, predsednik ČZ Gorenjske Anže Perčič in predstavnik čebelarjev iz Avstrije. Ne le o Lakmayerju in o čebelarjenju v Preddvoru in Sloveniji, vsi so govorili tudi o svetovnem dnevu čebel, ki smo ga prvič obeležili 20. maja letos, ter o odmevnosti tega dne, katerega namen je ozaveščanje ljudi o pomenu čebel in drugoh opra- ševalcev za naš obstoj. Tanja Perčič Poklukar Poklon Franu Lakmayerju – odkritje spomenika Fo to : T an ja Pe rč ič Po kl uk ar Ob mengeškem občinskem pra- zniku 29. maja letos je bil za častne- ga občana te občine imenovan Matej Blejec. G. Blejec je v lokalnem okolju dobro poznan po vsestranski druž- beni dejavnosti, v širšem pa kot dolgoletni izkušen čebelar, hkrati pa je tudi prvi praporščak Čebelarske zveze Sloveni- je. Veseli smo, da je našega člana in praporščaka doletela ta čast, in mu obenem čestitamo za imenovanje! MB Prvi praporščak ČZS Matej Blejec častni občan občine Mengeš Fo to : M B 10/2018 letnik CXX292 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV Letos aprila smo na Društvu paraplegikov Prekmurja in Prlekije ponosno praznovali svečano odprtje prvega učnega čebelnjaka na svetu, prilagojenega za invalide na vozičkih, ki stoji v neposredni bliži- ni društva. Po svečanem odprtju so naši pridni čebelarji začeli delo in pripravili panje ter naselili čebelje družine. Ker se je naša medena pravljica začela na začetku pomladi, smo najprej pridelali med, ki je po se- stavi mešan cvetlični. Temu sta sledila akacijev in nato spet cvetlični. Poleg pridelave medu je bilo izdelanega tudi nekaj voska, iz katerega so članice Aktiva žena Društva paraplegi- kov Prekmurja in Prlekije izdelale sveče z različnimi motivi. Še posebej navdušeni smo nad izvajanjem apiterapije, s katero čebelarji in drugi obiskovalci čebelnjaka krepimo svoj imunski sistem in tako skrbimo za svoje zdravje. Vsem je znano, da so čebelji pridelki naravni pridelki, ki vsebujejo veliko vitaminov, potrebnih za naš organizem. O tem smo prepričani tudi sami, zato terapije izvajamo redno. Bili smo priča tudi rojenju čebel. Ker je lahko v eni dru- žini samo ena matica, je stara matica zapustila svoj dom in ga prepustila mladi, sama pa si je poiskala novega, na veji drevesa, zraven čebelnjaka. A ko se je stara matica izselila iz panja, se ji je pridružila večina čebel (več kot polovica čebel). Tako je moral naš čebelar pokazati svojo hladnokrvnost, premišljenost in mirne roke ter ogrebsti pobegli roj. Ko je počasi, da se čebele ne bi počutile ogrožene, priplezal do roja, je z ogrebalnikom sunil navzgor, da se je večji del roja sesul vanj. Ker pri tem ni zajel vseh čebel, saj so nekatere še vedno ostale na veji, je ogrebalnik pustil pred čebelnjakom in počakal, da so se tudi druge pridružile matici, ki je že bila v njem. Čez dva dni, ko so se čebele umirile, so jih čebelarji naselili v nov panj z novimi satnicami in jih nahranili s slad- korno raztopino, saj v tem času ni bilo nobene paše. Po zadnjem točenju medu se satnice niso več postavlja- le v medišča, ampak so se pospravile v skrinjo, in tako so bili panji pripravljeni za zdravljenje čebel, ki se je opravilo z uporabo zdravila za zatiranje varoj pri čebelah. Pred sa- mim zdravljenjem je mentor drugim čebelarjem invalidom na vozičkih predstavil enega poglavitnih sovražnikov čebel, ki ga same ne zmorejo obvladati, tj. varojo. Povedal je, da se ta parazit prehranjuje s hemolimfo čebel in jo tako izčrpa, da ta umre. V enem dnevu jo lahko izčrpa 1,2 mg. Prav tako pa je prenašalec virusov, ki povzročajo bolezni čebel. Da bi preprečili škodo, ki jo povzročajo varoje, so se čebelarji na- učili nekaj osnov zdravljenja. Spoznali so, kdaj je primeren čas za zdravljenje čebel ter kako pripraviti in varno upora- biti mravljinčno kislino za zatiranje tega škodljivega para- zita. Vse to so tudi sami izvedli v učnem čebelnjaku, pod budnim očesom mentorja. Nekaj dni po končanem zdra- vljenju je panje v učnem čebelnjaku skupaj z mentorjem in čebelarji invalidi pregledala tudi veterinarka in ocenila, da je ta urejen, čist, da so čebele zdrave, dovolj nahranjene in imajo dostop do pitne vode. Zaradi vedno večjega zanimanja novih čebelarjev inva- lidov bodo v jesenskem času potekala izobraževanja in de- lavnice, kjer bodo ti spoznali teorijo in prakso čebelarjenja ter tako prispevali svoj delež k uresničevanju naše mede- ne pravljice. Skupaj s ČZS in Zvezo paraplegikov Slovenije bomo povabili vse dosedanje in prihodnje čebelarje, invali- de in druge k sodelovanju pri našem projektu ter izpeljali začrtana izobraževanja. Vsak začetek je težak, zato je sodelovanje zelo pomemb- no ravno v tem začetnem obdobju. Zato se v imenu vseh čebelarjev invalidov zahvaljujemo Zvezi paraplegikov Slo- venije in ČZS za vso dosedanjo pomoč. Z nasveti in naba- vo potrebnih (prilagojenih) pripomočkov za čebelarjenje sta nam omogočili, da naše delo v učnem čebelnjaku lahko poteka nemoteno. Zelo smo hvaležni in veseli, da imamo nekoga, ki nam priskoči na pomoč, ko jo potrebujemo, kajti najuspešnejši smo takrat, ko sodelujemo drug z drugim. Janja Buzeti Medena pravljica na Društvu paraplegikov Prekmurja in Prlekije Fo to : A rh iv D ru št va p ar ap le gi ko v P re km ur ja in P rle ki je Vpis v tečaj apiterapije Vpis v 110-urni tečaj apiterapi- je I bo potekal do 20. oktobra 2018 oziroma do zapolnitve prostih mest (največ 50 udeležencev). Tečaj se začne v soboto, 20. oktobra 2018. Predavanja bodo potekala v Mari- boru ob sobotah in nedeljah po vna- prej pripravljenem urniku. Tečaj je namenjen zdajšnjim ali prihodnjim članom Sekcije apiterapevtov Slo- venije. Prvi obrok članarine je treba poravnati ob prijavi oziroma najpo- zneje do 20. oktobra 2018. Pogoja za vpis sta končana srednješolska iz- obrazba in čebelarsko predznanje. Informacije o programu usposablja- nja, prijavnice in urnik lahko najde- te na spletni strani www.czdm.si. Dodatne informacije o samem pro- gramu lahko dobite pri g. Karlu Vo- grinčiču, predsedniku Sekcije za apiterapijo dr. Filipa Terča, na tel. št. 041/643 600 ali pri g. Vladu Pušniku, predsedniku Sekcije apiterapevtov Slovenije, na tel. št. 041/610 110. Lahko nam tudi pišete na zveza@czdm.si. Sekcija za apiterapijo, ČZD Maribor 10/2018 letnik CXX 293 OBVESTILA ČZS Predstavitev čebelarjev na sejmu AGRA v Gornji Radgoni 2018 V nedeljo, 26. 8. 2018, je bil v Gornji Radgoni na sejmu AGRA organiziran dan čebelarjev. Tako so potekali kro- nanje 4. medene kraljice Slovenije, podelitev nagrad ČZS tekmovalcem na Mednarodnem tekmovanju mladih čebelarjev v Franciji, razglasitev re- zultatov in podelitev priznanj ocenje- vanja medu z mednarodno udeležbo, podpis deklaracije med čebelarskimi zvezami Slovenije, Bosne in Hercego- vine, Črne gore, Hrvaške, Makedonije, Republike Srbske in Srbije, podpis de- klaracije o skupnem sodelovanju med ČZS in Medexom d. o. o. ter dobra predstavitev čebelarjev in čebelarstva na razstavnem prostoru v hali A. Na osrednji slovesnosti so sprego- vorili predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec, predsednik ČZS Boštjan Noč, mag. Dejan Židan, pred- sednik Državnega zbora RS in 3. mede- na kraljica Slovenije Mateja Šoštarič. Predsednik uprave Pomurskega sej- ma g. Erjavec je omenil svetovni dan čebel, ki smo ga letos praznovali prvič. Idejo svetovnega dneva čebel Pomurski sejem podpira že ves čas. Tako so na ra- čun te ideje na sejmu AGRA odprli me- deni hram s slovenskim čebelnjakom. V njem pa so bili predstavljeni tudi iz- delki iz sejemskega ocenjevanja medu. Predsednik ČZS, g. Noč, je na osrednji slovesnosti povedal, da smo uresničili željo, da svet spozna čebele. Zahvalil se je vsem za sodelo- vanje pri razglasitvi svetovnega dneva čebel in napovedal tudi dva nova cilja: razglasitev čebele za ogroženo, pri če- mer moramo ta cilj podpreti enotno, in da s trgovskih polic preženemo ponarejeni oziroma lažni med. Tako je ČZS s čebelarskimi organizacijami iz Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovi- ne, Makedonije in Črne gore podpisala deklaracijo o obeh predlogih, ki se bo poslala v podpis vsem svetovnim orga- nizacijam. Poleg tega sta ČZS in Medex d. o. o podpisala zavezo o sodelovanju. Predsednik državnega zbora mag. Dejan Židan je na osrednji slav- nostni prireditvi povedal, da je bil sve- tovni dan čebel ena največjih akcij Slo- venije. Čebelarje je pozval, naj še naprej navzven delujemo tako enotno, kot smo do sedaj. Povedal je, da je treba te dosežke varovati, obenem pa vsako leto ponavljati, kako pomembni so čebele in poslanstvo čebelarjev. Gospod mag. Dejan Židan je podporo čebelarjem obljubil tudi iz državnega zbora. V nedeljo je potekalo tudi kronanje 4. medene kraljice Slovenije, zmagala je 24-letna Valentina Marinič, ki priha- ja iz Seliščev pri Svetem Juriju ob Ščav- nici. Predsednik ČZS g. Noč je podelil tudi priznanja Petra Danjka tretje sto- pnje za posebne zasluge članom ČZD Pomurja. Dobili so jih član in podpredsednik društva Medena kralji- ca Slovenije Janez Ven- celj, Jožica Bratinščak, ki v projektu Medena kraljica sodeluje že od leta 2009 in je desna roka predsedniku dru- štva, in predsednik ČZD Pomurja Janko Rožman za hrabrost pri prevzemu krmila ČZD Pomurja. Ocenjevanje medu z mednarodno udeležbo v okviru 56. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA v Gor- nji Radgoni je potekalo 3. avgusta 2018 na Pomurskem sejmu v Gornji Radgo- ni. Na ocenjevanju sta sodelovala 102 čebelarja s 146 vzorci medu. Podeljenih je bilo 10 zahval za sodelovanje, 28 bro- nastih, 56 srebrnih in 51 zlatih priznanj. Šampionsko priznanje za med z najviš- jim številom doseženih točk izmed vseh ocenjenih vzorcev je prejel akacijev med čebelarja Peter Kolarja s Ptujske Gore. Ves teden je imela ČZS v sklopu Javne svetovalne službe v čebelarstvu in pred- stavitve shem kakovosti medu v hali A razstavni prostor, kjer smo se čebelarji predstavili širši javnosti. Poskrbljeno pa je bilo tudi za najmlajše obiskovalce, saj smo skupaj z Vrtcem Manka Golarja iz Gornje Radgone organizirali delavnice za otroke na temo čebelarstva. Tomaž Samec, svetovalec JSSČ Razstavni prostor Čebelarske zveze Slovenije v sklopu Javne svetovalne službe v čebelarstvu in predstavitve shem kakovosti medu. Fo to : T om až Sa m ec Fo to : J ur e Z au ne ke r Fo to : J ur e Z au ne ke r Medeni hram na sejmu AGRA Javno čestitko in nagrado je prejela slovenska ekipa mednarodnega tekmovanja mladih čebelarjev 2018 10/2018 letnik CXX294 OBVESTILA ČZS Vabilo na dogodek »Kar sejemo, to žanjemo« s predstavitvijo pridobivanja hladno stiskanega sončničnega olja Jesen je čas, ko požanjemo, kar smo posejali. Tudi projekt spodbujanja se- tve sončnic z enakim imenom »Kar sejemo, to žanjemo« napoveduje žetev kulturnih rastlin, ki so nas v poletnih mesecih razvajale s čudovito rumeno barvo in čebelam dajale hrano. Seme- na sončnic, ki so dozorela na poljih kmetijskih šol, so pripravljena za sti- skanje olja. Kmetijske šole, ki sodelu- jejo v projektu spodbujanja gojenja, so v maju in juniju posejale sončnice. Sejale so različne sorte in s tem pouda- rile vsestransko uporabno vrednost te kulturne rastline. Semena sončnic so primerna za pridelavo hladno stiska- nega olja, za pridobivanje sončničnih semen, ki jih lahko uživamo kot prigri- zek in uporabimo v pekovski industri- ji. Sončnice, poleg tega da so bogata paša za čebele, uporabljamo tudi za krmo živine in hranjenje ptic. Naslednji dogodek projekta »Kar se- jemo, to žanjemo« bo namenjen pred- stavitvi pridobivanja hladno stiskanega sončničnega olja. V Oljarni Kocbek, ki je partner projekta, bodo stisnili hladno stiskano sončnično olje. Dijaki Šolske- ga centra Šentjur bodo posneli celoten postopek stiskanja in pridobivanja olja. Posnetek si boste lahko ogledali na do- godku, ki bo v četrtek, 25. oktobra 2018, ob 11. uri v prostorih Šolskega centra Šentjur. Poleg predstavitve pridobiva- nja olja, o katerem bodo spregovorili tudi dijaki šole, ki bodo posneli posto- pek, boste izvedeli veliko zanimivega o pomenu prido- bivanja in uživa- nja olja, sledila bo tudi pokušina olja in pekovskih iz- delkov iz semen sončnic. Sodelovali bodo naslednji go- stje: Boštjan Noč, predsednik ČZS, državna sekretarka mag. Tanja Strni- ša, MKGP, predstavnik Šolskega centra Šentjur in Gorazd Kocbek, Oljarna Koc- bek. Vljudno vabljeni! Nataša Klemenčič Štrukelj, svetovalka JSSČ Fo to : M at ej a R eš Spravilo semen sončnic Sončnice so primerne za žetev, ko se začnejo jezičasti cvetovi sušiti, semenske luščine se obarvajo in glave por- javijo, steblo pa leseni. V času zorenja se glave večine sort oziroma hibridov povesijo. Spravilo semen sončnic na domačih vrtovih poteka ročno, klobuke potrgamo ali od- režemo. Ročno porezane glave sončnic sušimo na zraku položene v plasti pod streho ali kozolcem. Dobro je, da glave pokrijemo z mrežami in jih s tem zavarujemo pred ptiči. Žetev sončnic, ki so namenjene dodatni predelavi v olje ali za seme, izvedemo s prilagojenimi žitnimi kom- bajni z dodatno pobiralno napravo. Več informacij v zve- zi s spravilom sončničnih semen najdete v tehnoloških nasvetih za pridelavo sončnic, ki so jih pripravile pristoj- ne službe KGZS, na spletni strani: www.czs.si. Pomen hladno stiskanega sončničnega olja Uporaba sončničnega olja je zelo uveljavljena v naših gospodinjstvih. Po večini uporabljamo rafinirano olje, kar je daleč od tistega, ki ga vsebuje seme. Rafiniranje je kemični postopek, s katerim olje postane trajnejše in nevtralnega okusa. S tem postane še uporabnejše za ter- mično obdelavo. Hladno stiskano sončnično olje pa je povsem druga zgodba, z rahlim vonjem in precej izrazitim okusom. Kdor je imel priložnost poskusiti sveže stisnjeno sončnično olje, ve, kako pomembna je svežina olja. Zato se potrudimo in posegajmo po slovenskih oljih. Hladno stiskano sončnično olje vsebuje veliko vitamina E, ki je naravni konzervans in zelo koristen za naše zdravje. Vse telo, posebej možgani, potrebuje dobre maščobe, zato s hladno stiskanim oljem, ki ga polijemo po jedeh po koncu kuhanja, solatah, vmešamo v kakšno skuto ali namaz, ne skoparimo. Hladno stiskano sončnično olje je boljša izbi- ra za maceriranje zelišč in začimb za namen prehrane ali kozmetike. Če kupimo večjo steklenico olja, jo prelijmo v več manjših, da olje ne oksidira. Premalo se zavedamo, ko- liko dela in semen je potrebnih za žlico olja. Iz treh žlic se- mena dobimo le eno žlico olja. Zato to dobroto, porojeno iz plodnih tal, zdravega semena, volje kmeta in darežlji- vega sonca, uživajmo z zavedanjem o trudu in bogastvu, zajetem v vsakdanji žlici rumenega zlata. Mateja Reš 10/2018 letnik CXX 295 OBVESTILA ČZS Simpozij apiterapije v Mariboru V soboto, 10. novembra, ob 9.00 vas vabimo na Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru (Pivo- la 10), da se udeležite tradicionalne- ga dneva apiterapije, ki ga pripravlja Čebelarska zveza Slovenije, Javna svetovalna služba v čebelarstvu, v so- delovanju s Čebelarsko zvezo društev Maribor. Predvideni program: Vljudno vabljeni! Vstop je prost! Mag. Andreja Kandolf Borovšak, svetovalka JSSČ 9.00–9.15 Pozdrav 9.15–9.45 Apiterapija kot dopolnilna dejavnost – Tanja Magdič, ČZS, JSSČ 9.45–10.00 NPK apiterapevt – Karl Vogrinčič 10.00–11.00 Apiterapija in bolezni prebavil – Zrinka Franić, dr. med. (predavanje bo v hrvaškem jeziku) 11.00–11.15 Odmor 11.15–12.00 Čebelji pridelki v vsakodnevni prehrani in čebelji pridelki kot funkcionalna hrana – dr. Gordana Hegić, predsednica hrvaškega apiterapevtskega društva (predavanje bo v hrvaškem jeziku) 12.00–12.45 Čebelji pridelki za zdravje in nego kože – dr. Gordana Hegić (predavanje bo v hrvaškem jeziku) 12.45–13.30 Med kot zdravilo, ne kot sladilo – Matjaž Deželak, Medex 12. medeni zajtrk Tudi to leto nadaljujemo promo- cijsko izobraževalno akcijo Medeni zajtrk v vrtcih in šolah, ki je del Tra- dicionalnega slovenskega zajtrka in bo potekal 16. novembra. Zgibanka Čebelica, moja prijateljica je tokrat po- svečena Antonu Janši in svetovnemu dnevu čebel, ki ga odslej praznuje- mo na njegov rojstni dan. Čebelarska društva bodo zgibanke skupaj s če- belarskim informatorjem prejela na naslove predsednikov v drugi polovici oktobra. Akcijo bo letos nadgradila za- varovalnica GENERALI d.d. Ob dnevu Tradicionalnega slovenskega zajtrka bo namreč podarila 250 simpatičnih kostumov sive kranjske čebele, ki jih bodo društva razdelila šolam ali vrt- cem po lastni presoji. S tem bodo po- skrbeli za dodatno promocijo čebel. V Generaliju vedno radi prisluhnejo in aktivno sodelujejo pri projektih, ki v naš prostor prinašajo izobraževalne vsebine ter skrbijo za zadovoljnejše ter bolj zdravo in kakovostno bivanje celo- tne družbe. Medeni zajtrk se je v prete- klosti tudi po zaslugi vas čebelarjev na terenu izkazal kot odlična promocij- sko-izobraževalna akcija. Čebelarji s svojo prisotnostjo in predstavitvijo če- belarstva v šolah in vrtcih skrbimo za ozaveščenost otrok, njihovih staršev in širše javnosti o pomenu čebel, upo- rabi čebeljih pridelkov kot tudi za svo- jo prepoznavnost v lokalnem okolju. Ob vaši pomoči so v šolah in vrtcih na- stali številni projekti na temo pomena čebel, ki nam jih zavida svetovna jav- nost. Vabimo vas, da se tudi v tem letu v čim večjem številu pridružite dejav- nostim, povezanimi z medenim zaj- trkom, povabite s seboj predstavnike lokalnih skupnosti in tako poskrbite za že dvanajsto izvedbo zajtrka za- pored. Otroci in njihovi vzgojitelji ter učitelji vas že nestrpno pričakujejo. Če bi za predstavitve čebelarstva potre- bovali našo pomoč, lahko stopite v stik s svetovalci Javne svetovalne službe v čebelarstvu. Pomagamo vam lahko z različnimi materiali, nekaj gradiva za predstavitev pa najdete tudi na spletni strani www.ohranimo-cebele.si v ru- briki Izobraževalna gradiva za otroke. Več o letošnji izvedbi bomo predstavili v spremnem dopisu, ki ga bodo čebe- larji prejeli skupaj z zgibankami. Tanja Magdič, svetovalka JSSČ Fo to : A rh iv Č ZS Posvet o inštruktorskem vodenju novih čebelarjev v čebelarskih društvih Upravni odbor ČZS je 15. marca letos sprejel »Izhodišča za vodenje čebelarjev začetnikov v čebelarskih društvih«, s pomočjo katerih želimo po čebelarskih društvih spodbuditi uvajanje oz. razvoj vloge inštruktorja, ki vodi čebelarje začetnike in jim po- maga pri vključevanju v čebelarstvo in prvih korakih čebelarske prakse. Na posvetu, ki bo potekal v četrtek, 25. oktobra 2018, od 16. do 18. ure v prostorih ČZS na Brdu pri Lukovici, bomo predstavili sprejeta izhodišča ter opravili razpravo o teh vprašanjih. Vabljeni predstavniki čebelarskih dru- štev (predsedniki oz. tajniki, pristojni za izobraževanje), še posebej morebi- tni inštruktorji začetnikov. Marko Borko, vodja izobraževanja in usposabljanja pri ČZS Interesenti za čebelarske mojstre ČZS nadaljuje zbiranje prijav inte- resentov za pridobitev naziva čebelar- ski mojster. Usposabljanje za pripra- vo na izpite bo v prihodnje izvedeno samo, če bo skupina zainteresiranih čebelarjev dovolj velika. Ko bomo za- beležili zadostno število zainteresira- nih, bomo predvidoma decembra 2018 za vse pripravili informativni sestanek v sodelovanju z OZS. Prijave zbiramo na e-naslovu: marko.borko@czs.si. ČZS 10/2018 letnik CXX296 OBVESTILA ČZS Objava razpisa za izbor najstarejših, izvirnih in posebnih čebelnjakov ČZS nadaljuje vzpostavljanje regi- stra najstarejših, izvirnih in posebnih čebelnjakov. S to objavo želi ČZS pri- dobiti podatke o čebelnjakih na tere- nu, komisijsko oceniti njihovo starost, izvirnost in posebnost, jih na osnovi tega uvrstiti na seznam kulturne dedi- ščine ČZS ter jih javno predstaviti kot slovensko posebnost in pomemben element naše stavbne dediščine. Pri vsem bo komisiji UO ČZS za čebelar- sko kulturno dediščino strokovno po- moč nudil avtor knjige Slovenski čebel- njaki, univerzitetni profesor dr. Borut Juvanec. S to dejavnostjo namerava- mo slediti naslednjim ciljem: 1. uvrstitev čebelnjaka v slovenski arhitekturi na mesto, ki si ga za- služi (odkrivanje, inventarizira- nje, dokumentiranje, vpis na se- znam kulturne dediščine ČZS); 2. dvig zavesti slovenskega človeka na področju stavbne kulturne dediščine; 3. ohranjanje slovenske prvobitnosti; 4. dvig vrednosti slo- venske kulture na po- dročju arhitekture in čebelarstva v EU in v svetu. Kategorije in način izbora čebelnjakov: 1. kategorija – starost čebelnjaka: Način izbora: strokovnjaki (čebelarji, arhitekti in etnologi) bodo na osnovi prispe- le dokumentacije, preverjanja in ogleda na terenu določili starost posameznega čebelnjaka. 2. kategorija – značilni čebelnja- ki: Način izbora: strokovnjaki (čebelarji, arhitekti in etnologi) bodo na osnovi prispele doku- mentacije, preverjanja in ogleda na terenu glede na vgrajeni ma- terial, obliko, sestavo in postavi- tev določili značilnost posame- znega čebelnjaka. 3. kategorija – posebni čebelnjaki Način izbora: strokovnjaki (čebe- larji in arhitekti) bodo na osnovi prispele dokumentacije, prever- janja in ogleda na terenu glede na izvedbo določili posebnosti posameznega čebelnjaka. Prijava na razpis: Razpisna doku- mentacija je od 1. 10. 2018 dosegljiva na spletni strani www.czs.si. Čebelar- ska društva in posamezne čebelarje vabimo, da do 10. 1. 2019 pošljete vloge po tem razpisu na naslov ČZS ali na elektronski naslov: info@czs.si. Komisija UO ČZS za čebelarsko kulturno dediščino Promocija shem kakovosti – pridružite se najboljšim! ČZS že drugo leto izvaja projekt promocije shem kakovosti medu na slovenskem trgu, v katerem sodelu- jejo številni čebelarji, vključeni v she- me kakovosti. Za projekt promocije je ČZS pridobila nepovratna sredstva za dejavnosti, opredeljene v programu promocije, in trajal bo še do konca fe- bruarja 2020. Na številnih dogodkih po celi Sloveniji čebelarji, vključeni v sheme kakovosti, z uporabo enotnih plakatov, zgibank, panojev … skrbijo za prepoznavnost Slovenskega medu z zaščiteno geografsko označbo, Ko- čevskega gozdnega medu in Kraškega medu z zaščiteno označbo porekla pri potrošniku. Kakovost medu je pri po- trošniku na prvem mestu, zato vklju- čevanje v sheme kakovosti za čebelarja pomeni priložnost, da svojemu kupcu ponudi tisto, kar potrošnik zahteva – med z zagotovljeno kakovostjo! Čebelarje, vključene v sheme ka- kovosti, vabimo, da sodelujete pri promociji in nam posredujete foto- grafije s kratkimi predstavitvami dogodkov ali udeležb na tržnicah, iz katerih so razvidni plakat, zgibanke, pano … namenjeni promociji shem kakovosti z znakom Enjoy it's from Europe. Lahko posredujete tudi do- mače prodajno mesto, označeno s plakatom in zgibankami. Dogodke in fotografije bomo objavili in tako po- skrbeli za promocijo na spletni strani, namenjeni promociji shem kakovosti www.okusi-med.si. Lahko pa nam po- sredujete objavo svoji Facebook strani in delili jo bomo na Facebook strani Okusi med. Če bi želeli v promociji sodelovati tudi vi in pridobiti promo- cijske materiale, sporočite to na elek- tronski naslov tanja.magdic@czs.si. Tanja Magdič, vodja projekta Med, vključen v sheme kako- vosti, dosega strožje kriterije ka- kovosti, kot jih predpisuje državni pravilnik o medu. Čebelarji, ki pri svojem delu upoštevajo dobro če- belarsko prakso, pa te kakovostne parametre brez težav tudi dosega- jo. Izkoristite to možnost, vključite se v shemo kakovosti in se pridru- žite najboljšim ter tako svojim kupcem ponudite med z zagoto- vljeno kakovostjo! Fo to : T an ja P la ni nš ek 10/2018 letnik CXX 297 OBVESTILA ČZS Povabilo k sodelovanju na Festivalu čebelarske pesmi − Lukovica 2018 Petje in čebelarjenje sta del sloven- ske kulture in zato smo se pri ČZS v so- delovanju z Občino Lukovica odločili za organizacijo 3. Festivala čebelarske pesmi. Na ta način želimo pevske an- samble spodbuditi k izvajanju nedvo- mno številčnih in malo znanih pesmi s čebelarsko vsebino, skladatelje pa k pi- sanju novih. Festival čebelarske pesmi bo potekal v petek, 7. decembra 2018 ob 18. uri, v kulturnem domu v Lukovi- ci. Podroben program festivala bomo objavili po prejemu prijav vokalnih ansamblov k sodelovanju. K sodelo- vanju vabimo odrasle vokalne ansam- ble (moške, ženske ali mešane), ki se boste na festivalu predstavili s tremi slovenskimi pesmimi po svojem izbo- ru, ena od njih mora imeti čebelarsko vsebino. Izvedbe pesmi s čebelarsko vsebino bodo strokovno ocenjene, iz- vajalec najboljše – po izboru občinstva – pa bo z zmagovalno skladbo nastopil na čebelarskem prazniku slovenskih čebelarjev v prihodnjem letu. Rok za prijavo k sodelovanju je 15. oktober 2018, obrazec za prijavo je objavljen na spletni strani ČZS, na voljo pa je tudi na e-naslovu: matej.mandelj@czs.si. Organizator festivala si pridržuje pra- vico, da ob večjem številu sodelujočih, lahko število izvedenih skladb omeji na dve. Matej Mandelj, tajnik ČZS Povabilo k pisanju čebelarskih pesmi Vse zainteresirane vabimo k pi- sanju besedil čebelarskih pesmi. Pri- dobljena besedila bomo ponudili v uglasbitev. Tiste pisce besedil, ki ste tudi skladatelji, pa vabimo, da svoje besedilo tudi uglasbite in nam posre- dujete notni zapis, po možnosti za moški, ženski in mešani zbor. Zaže- leno je, da prijave pošljete do konca leta 2018. Ob prijavi navedite: ime in priimek avtorja besedila, naslov, tele- fonsko številko in e-naslov ter naslov pesmi. Prijave pošljite na e-naslov matej.mandelj@czs.si. Matej Mandelj, tajnik ČZS Seminar o pridelavi in predelavi voska ČZS, JSSČ, razpisuje šesturni se- minar o pridelavi in predelavi voska. Seminar obsega tri šolske ure teore- tičnega in tri šolske ure praktičnega izobraževanja. Na seminarju bomo spoznali vosek, se naučili, kako ga pridobivati, spoznali načine taljenja voščin, predstavili bomo uporabo vo- ska in se naučili, kako pridelati neo- porečen vosek. Seminar bo potekal 10. oktobra 2018 ob 17. uri (teorija) in 11. oktobra 2018 ob 15. uri (praksa) v čebelarskem domu ČD Črnomelj, Sela pri Otovcu. Obvezna je prijava na seminar po tel. št.: 040/436 516 ali na e-naslov: vlado.augustin@czs.si. Na tej telefonski številki lahko dobite tudi dodatne informacije. Prijave zbiramo do 9. oktobra 2018. Ker je število ude- ležencev omejeno, pohitite s prijavo! Vlado Auguštin, svetovalec JSSČ Predstavitev rezultatov programa ukrepov na področju čebelarjenja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdar- stvo in prehrano bo 15. oktobra 2018 ob 16. uri v prostorih ČZS organiziralo predstavitev rezultatov ukrepov pro- gramskega leta 2018, ki se izvajajo na podlagi Programa ukrepov na podro- čju čebelarjenja v Republiki Sloveniji v letih 2017−2019. Rezultate ukrepov bodo predstavili Kmetijski inštitut Slovenije, Veterinarska fakulteta v Ljubljani, Nacionalni veterinarski in- štitut Slovenije, Čebelarska zveza Slovenije, Eurofins Erico d. o. o. ter Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja. Vljudno vabljeni! Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Priskrbite si svoj kos oblačila za hla- dnejše jesenske dni. Naročila spreje- mamo v tajništvu ČZS na 041/370 409, 01/729 61 00 ali barbara.dimc@czs.si. Oblačila pošljemo tudi po pošti. Tajništvo ČZS Oblačila za prosti čas Artikel Cena v € z DDV Polo majica, M in Ž, velikosti S–XXXL, 67-% bombaž in 33-% poliester 18,30 Majica, M in Ž, velikosti S–XXXL, 67-% bombaž in 33-% poliester 15,30 Vetrovka, M in Ž, velikosti S–XXXL, iz materiala, ki je odporen proti dežju in vetru, 100-% poliester 60,70 Kapa s ščitnikom, 100-% bombaž 7,9 10/2018 letnik CXX OBVESTILA ČZS 298 Priprava vzorcev za terenske analize medu in vzorcev za določanje kubitalnega indeksa Prihajamo v čas, ko se čebele stisnejo v gručo v tisti del panja, kjer namerava- jo prebiti mrzle zimske dni. Čebelarjeva naloga je, da oskrbi čebele za prezimo- vanje. Tudi to je čas, ko se nam pojavi kakšen problem oz. vprašanje glede če- bel. Takrat se napotimo do najbližjega terenskega svetovalca v čebelarstvu za svoje območje. Na katerem področju nam lahko sedaj še posebej svetujejo? 1. Prihaja čas prodaje naših čebe- ljih pridelkov na domu, tržnici, sejmih … Tako lahko sedaj sku- paj preverita točnost zapisov obveznih podatkov na nalepkah. Pripravimo si vzorce medu, ki smo jih pridelali letos. Tako bo terenski svetovalec ob enkratnem obisku oz. svetovanju opravil ce- lotno analizo medu. Podatki pa nam bodo v pomoč pri določanju vrste medu. Na področju varne hrane vam bo svetoval tudi glede ustreznosti vaših prostorov, ki jih namenjate za čebelarjenje. Nasto- pil pa je tudi čas, ko imamo čebe- larji nekoliko več časa za izpolnje- vanje čebelarske dokumentacije. Skupaj s terenskim svetovalcem v čebelarstvu preverita evidence, ki jih vodite v svojem čebelarstvu. 2. Jesenski čas je primeren tudi za vzorčenje čebel. Ob sončnem dnevu, ko čebele izletavajo iz pa- njev, lahko pripravimo vzorce za določanje kubitalnega indeksa. Kako pripravimo vzorce čebel za analizo, se posvetujemo s teren- skim svetovalcem v čebelarstvu. Pripravljeni vzorci se pošljejo na Čebelarsko zvezo Slovenije, kjer vam bomo opravili analizo kubi- talnega indeksa. 3. Jesenski čas je primeren za izo- braževanje in izpopolnjevanje čebelarskega znanja. Terenski svetovalci v čebelarstvu na svojih območjih delovanja izvajajo tudi delavnice. Delavnice so namenje- ne razširjenju obzorja na podro- čju čebelarstva. Seznam delavnic je objavljen v nadaljevanju. Tako sedaj poznamo kar nekaj razlo- gov, da pokličemo terenskega svetovalca v čebelarstvu in se dogovorimo za oseb- no svetovanje ali pa obiščemo delavnice in si tako pridobimo oz. razširimo svoje znanje na področju čebelarstva. Tomaž Samec, svetovalec JSSČ Urnik svetovalnih delavnic terenskih svetovalcev JSSČ v oktobru Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Stik 3. okt. 18.00 Dobra tehnološka praksa v čebelarstvu in izpolnjevanje obrazcev SDHNČ Martin Čuš V prostorih čebelarskega društva Ptuj, Trstenjakova 9, Ptuj g. Čuš 030/604 071 4. okt. 16.00 Pomen izvajanja rejskega programa Franc Tratnjek V čebelarskem domu ČD Beltinci g. Tratnjek 041/606 013 4. okt. 18.00 Izpolnjevanje obrazcev SDHNČ Franc Tratnjek V čebelarskem domu ČD Beltinci g. Tratnjek 041/606 013 5. okt. 17.00 Izpolnjevanje obrazcev SDHNČ in kakovostne sheme medu Franc Tratnjek Biotehniška šola Rakičan g. Tratnjek 041/606 013 5. okt. 18.00 Izpolnjevanje obrazcev SDHNČ Roman Marinko KS Dob, Ulica 7. avgust 9, Dob g. Koderman 041/244 590 10. okt. 18.00 Pomen izvajanja rejskega programa in dobra tehnološka praksa v čebelarstvu Martin Čuš V prostorih čebelarskega društva Ptuj, Trstenjakova 9, Ptuj g. Čuš 030/604 071 11. okt. 16.30 Dobra tehnološka praksa v čebelarstvu Anton Sušl Kmečki turizem Rehar, Lože,Vipava g. Sušl 041/613 595 14. okt. 9.00 Pridelava medu, kakovostne sheme medu ter izpolnjevanje obrazcev SDHNČ Peter Babnik Društveni čebelnjak ČD Vojnik g. Babnik 041/211 295 17. okt. 18.00 Pridelava medu, kakovostne sheme medu ter izpolnjevanje obrazcev SDHNČ Martin Čuš V prostorih čebelarskega društva Ptuj, Trstenjakova 9, Ptuj g. Čuš 030/604 071 19. okt. 18.00 Pridelava medu, kakovostne sheme medu ter izpolnjevanje obrazcev SDHNČ Stanislav Kitak V prostorih čebelarskega društva Cirkulane g. Kitak 041/864 166 25. okt 17.00 Izpolnjevanje obrazcev SDHNČ Franc Podrižnik Mladinski center Šmartno ob Paki g. Lesnjak, 031/340 875 Priponke Svetovni dan čebel in Ohranimo čebele Na Čebelarski zvezi Slovenijeso ponovno na voljo priponke Svetov- ni dan čebel in Ohranimo čebele. Cena ene priponke je 2,00 EUR. Za pošiljanje po pošti je mini- malno naročilo pet priponk. Naročila sprejemamo v tajni- štvu: barbara.dimc@czs.si ali 041/370 409. Tajništvo ČZS Priponka Ohranimo čebele Priponka Svetovni dan čebel 10/2018 letnik CXX 299 OBVESTILA ČZS Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Stik 1. okt 16.30 Trženje čebeljih pridelkov in izdelkov Nataša Klemenčič Štrukelj Prostori društva upokojencev Cerkno g. Pegan 031/292 577 3. okt. 16.00 Označevanje in tehnologija pridelave propolisa Tomaž Samec Pohorska vila pri FKBV, Pivola 8, Hoče g. Perčič 041/523 781 3. okt. 17.00 Pridelava in predelava voska Vlado Auguštin Felicijanova dvorana, Sevniški grad, Sevnica g. Metelko 040/570 933 11. okt. 17.00 Vzreja matic in ohranjanje kranjske čebele dr. Peter Kozmus Čebelarski center Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, Lukovica ga. Kovačevič 01/729 61 24 16. okt. 16.00 Oskrba čebel v poznopoletnem in jesenskem obdobju Simon Golob Čebelarski center Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, Lukovica ga. Kovačevič 01/729 61 24 16. okt. 17.00 Vzreja matic in ohranjanje kranjske čebele dr. Peter Kozmus Čebelarski dom Zagorje ga. Dolinšek 031/881 999 17. okt. 16.30 Izdelava razvojnih načrtov Nataša Klemenčič Štrukelj Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Pivola 10, Hoče g. Vogrinec 041/818 705 17. okt 17.00 Trženje čebeljih pridelkov in izdelkov Tanja Magdič Restavracija Marof, Rožna ulica 39, Kočevje g. Majerle 041/415 314 17. okt. 17.00 Pridelava in predelava voska Vlado Auguštin Kmetijska zadruga Medvode g. Ločniškar 051/636 504 22. okt 16.00 Trženje čebeljih pridelkov in izdelkov Nataša Klemenčič Štrukelj OŠ Radeče g. Bregar 041/668 305 24. okt. 17.00 Pridelava in predelava voska Vlado Auguštin OŠ Dekani, Dekani 32, Dekani ga. Smrdelj 041/613 067 25. okt. 17.00 Vzreja matic in ohranjanje kranjske čebele dr. Peter Kozmus OŠ Dobravlje, Dobravlje 1, Dobravlje g. Turk 041/724 831 Urnik usposabljanj v oktobru Opazovalna postaja Gibanje tehtnice ± kg Opis dogajanja Bohinjska Bistrica –2,8 ni medilo Braslovče –10,8 ni medilo Brežice –6,6 ni medilo Čentiba – Lendava 3,9 kmetijske poljščine Dekani – Koper –5,9 ni medilo Dolenjske Toplice –3,4 ni medilo Ilirska Bistrica –3,1 ni medilo Iška vas – Krim –5,9 ni medilo Kojsko – Podsabotin 1,3 navadni bršljan Kostanjevica na Krki – Gorjanci –5,7 ni medilo Kozarišče – Loška dolina –4,9 ni medilo Kranjska Gora –0,1 ni medilo Krim – Kurešček –6,1 ni medilo Lahomno – Kostrivnica –6,1 ni medilo Ljubljana –7,9 ni medilo Ljutomer 0,0 kmetijske poljščine Mali Bakovci 0,6 kmetijske poljščine Malič – Laško –4,7 ni medilo Mašun –4,8 ni medilo Menišija – Logaška planota –5,6 travniki Opazovalna postaja Gibanje tehtnice ± kg Opis dogajanja Metlika – Bela krajina –3,5 ni medilo Murska Sobota – učni čebelnjak –4,2 ni medilo Na Kozjaku – Kobansko 0,2 gozd Oplotnica – Slovenska Bistrica –4,1 ni medilo Podčetrtek – Pristava –9,9 ni medilo Podstenice – Kočevski rog –10,3 ni medilo Polhov Gradec – Podreber –7,2 ni medilo Poljane – Raca gora –6,1 ni medilo Prebold – Vransko –3,9 ni medilo Ravne – Šoštanj –5,1 ni medilo Ribniško Pohorje –7,3 ni medilo Ruško Pohorje – vznožje –4,5 ni medilo Ruško Pohorje – vrh –6,9 ni medilo Šempeter – Goriško –1,0 ni medilo Šenčur – Kranj –6,8 ni medilo Šentjanž – Mokronog –5,6 ni medilo Sevniško – Krško –6,7 ni medilo Slovenske Gorice – Lenart –9,1 ni medilo Šmarje pri Jelšah – Šentjur –3,0 ni medilo Tolminsko – Kanalsko –2,1 ni medilo Travna gora – Velika gora –9,2 ni medilo Trnovski gozd –4,9 ni medilo Zavrč – Haloze –4,5 ni medilo Žužemberk –4,9 ni medilo Podatki o gibanju tehtnic od 21. 8. 2018 do 20. 9. 2018 Vsa usposabljanja so namenjena vsem slovenskim čebelarjem. Člani ČZS morajo na usposabljanja obve- zno prinesti izkaznico ČZS! Iz objek- tivnih razlogov bo urnik lahko nakna- dno spremenjen in dopolnjen. Vse spremembe bodo objavljene na naši spletni strani www.czs.si. ČZS 10/2018 letnik CXX300 OGLASI Mali oglasi PRODAM Svež zamrznjen cvetni prah, pa- kiran po 5 kg (okolica Ljubljane), tel.: 041/990 360. Zamrznjen cvetni prah, pakiran po 25 dag (Cerkno), tel.: 031/876 189. Cvetni prah, letošnji, posu- šen, pošljem tudi po pošti, tel.: 040/957 885. Cvetni prah osmukanec, letošnji, nabran v Beli krajini, čist in ka- kovosten, možen popust za večje količine, tel.: 040/845 113. Letošnji akacijev, cvetlični, lipov in gozdni med, kakovosten (SMGO), v kozarcih ali sodih, tel.: 070/869 248. Akacijev in cvetlični med, tel.: 031/882 295. Akacijev, cvetlični in mešani med, tel.: 051/678 102. Akacijev, cvetlični, lipov, kosta- njev, gozdni, ajdov in hojev med lastne pridelave, cena po dogovo- ru, možna dostava do Ljubljane, tel.: 041/252 695. Akacijev, cvetlični ter lipov med, pakiran v posodah po 25 kg, cena po dogovoru, možna dostava po Sloveniji, tel.: 070/684 784. Akacijev, cvetlični, lipov, gozdni in ajdov med, tel.: 041/784 775. Akacijev, cvetlični in kostanjev med, letošnji, ter rabljene AŽ- -panje 10S in AŽ-polovičarje 10S (Primorska), tel.: 041/881 830. Cvetlični in kostanjev med, tel.: 041/703 051. Akacijev, cvetlični, kostanjev in gozdni med ter letošnji matični mleček, tel.: 041/587 573. Akacijev, cvetlični, kostanjev in gozdni med, večje količine, dosta- va po Sloveniji, tel.: 041/385 620. Akacijev, cvetlični, kostanjev, gozdni, smrekov in hojev med, kakovosten, lastne pridelave, v sodih ali kozarcih (Ljubljana), tel.: 041/645 433. Akacijev in gozdni med ter me- šani lipov-kostanjev med (Nova Gorica), tel.: 041/551 307. Cvetlični in kostanjev med v sodih, cena po dogovoru, tel.: 041/620 810. Cvetlični, lipov, javorjev, gozdni, kostanjev med in med divje češnje, v sodih (Novo mesto), tel.: 031/796 931. Akacijev, lipov in kostanjev med v kozarcih ali sodih, tel.: 041/805 179. Cvetlični med, cena po dogovoru, tel.: 051/225 916. Cvetlični in gozdni med (kostanj + lipa) v sodih (Rogaška Slatina), tel.: 041/822 366. Čebelje družine na AŽ- in 1/1 ali 2/3 LR-satih, nahranjene in zdra- vljene, sprejemam rezervacije, tel.: 041/329 435. Čebelje družine na 6 do 9 AŽ- -satih, z letošnjo matico, ter naseljene LR-panje (Dolenjska), tel.: 040/838 956. Nove AŽ 7- in 10-satarje, tudi 3-etažne, možna menjava za zgrajeno satje, tel.: 031/501 801 (po 18. uri). Premični čebelnjak na tovornja- ku TAM 5000 z 62 naseljenimi AŽ-panji (v kompletu), solidno vzdrževan, vozen in registriran, tel.: 041/349 317. Prevozno enoto za 8 AŽ-panjev, s panji in čebeljimi družinami, zdrave, tretirane proti varoji (Dolenjska), tel.: 041/656 125. Tovornjak Iveco, 3,5 t, registriran do septembra 2019, primeren za čebelarje, vozen z B-kategorijo, ter akacijev med (Primorska), tel.: 041/881 830. TAM 190 za prevoz 84 AŽ-panjev, TAM 5500, za prevoz 66 AŽ- -panjev, ter akacijev, cvetlični in lipov med, tel.: 051/815 772. Sublimator Varrox za oksalno kislino, 12V-12A (Škofja Loka), tel.: 041/960 139. KUPIM Čebelji vosek, ne zanima me zelen, temen, oksidiran zaradi pocinkane pločevine, tel.: 041/951 829. Neoporečen čebelji vosek, tel.: 051/371 679. Več otroških čebelarskih zašči- tnih oblek, enakih ali različnih velikosti, tel.: 040/911 119. Ponudba velja za fizične osebe, in sicer za člane Čebelarske zveze Slovenije in za njihove družinske člane ter prijatelje, ki bodo najkasneje do 1. 12. 2018 na enem izmed paketov A1 SVOBODNI S, M, L, 20 GB, 40 GB, 60 GB, 100 GB ali A1 SVOBODNI EU, EU+ ali A1 ORTO Epik, A1 ORTO EU, A1 ORTO EU+, A1 ORTO Tripster+ ali A1 Domači net 1, 2, 3 ali A1 Net 30 GB, 70 GB, 100 GB sklenili vezavo za 24 mesecev. Veljavna je za nove ter obstoječe naročnike, skladno s pogodbo o zagotovitvi posebne ugodnosti. Ugodnost »Brezplačna priključnina« velja samo za uporabnike, ki sklenejo novo naročniško razmerje ob vezavi za 24 mesecev. Vsak član Čebelarske zveze Slovenije lahko prejme 1 SMS s štirimi unikatnimi kodami, ki jih lahko posreduje družinskim članom in prijateljem, oziroma jo izkoristi sam pod pogoji te ponudbe, če na številko 4333 pošlje SMS s ključno besedo »ČEBELAR«. Vsaka posamezna koda vsebuje popust na mesečno naročnino in popust na nakup dodatne opreme ter je unovčljiva samo enkrat za eno naročniško razmerje, če so izpolnjeni vsi pogoji ponudbe. Ugodnost 20 % popusta na mesečno naročnino za obdobje vezave 24 mesecev velja le na naročniških paketih, ki so predmet te ponudbe in se lahko unovči na katerem koli prodajnem mestu A1 in ni unovčljiva v A1 spletni trgovini. Ugodnost 20 % popusta na dodatno opremo (ne velja na telefonske aparate) pa je unovčljiva le v naslednjih prodajnih mestih A1: Center A1 Ljubljana BTC, Center A1 Ljubljana center, Center A1 Ljubljana Citypark, Center A1 Ljubljana Interspar Vič, Center A1 Ljubljana Mercator Šiška, Center A1 Kranj, Center A1 Kranj Mercator, Center A1 Celje Citycenter, Center A1 Izola, Center A1 Koper, Center A1 Koper Supernova, Center A1 Maribor E.Leclerc, Center A1 Maribor Europark, Center A1 Murska Sobota BTC, Center A1 Lucija. Ponudba ni združljiva z ostalimi A1 promocijami in popusti. V primeru zlorabe si A1 Slovenija, d. d. pridržuje pravico do ukinitve popusta uporabniku. Cene vključujejo DDV. Za aktualne pakete veljajo Splošni pogoji za izvajanje elektronskih komunikacijskih storitev za potrošnike, Posebni pogoji za izvajanje mobilnih storitev, pogoji posameznih paketov, ki so predmet te ponudbe in so skupaj s cenami ostalih storitev, storitev v tujini, cenami izven zakupljenih količin, na voljo na 040 40 40 40, A1.si in na prodajnih mestih A1. A1 Slovenija, d. d., Šmartinska 134b, 1000 Ljubljana. 2 leti na mesečno naročnino popusta 20% 20% popust na mesečno naročnino za 2 leti Popust velja za izbrane pogovorne pakete A1 Svobodni, A1 ORTO, pakete mobilnega interneta A1 Net in najenostavnejši internet za vaš dom A1 Domači net. 20% popusta ob nakupu dodatne opreme Brezplačna priključnina Velja ob sklenitvi novega naročniškega razmerja. Kako lahko unovčite ugodnost? • Pošljite SMS s ključno besedo »ČEBELAR« na 4333. • V povratnem SMS-u boste prejeli 4 unikatne kode za vas in vaše družinske člane. • Za aktivacijo ugodnosti obiščite najbližje prodajno mesto A1. Več informacij o paketih lahko najdete na: A1.si, 040 40 40 40, prodajnih mestih A1. A1 ponudba za podjetje Čebelarska zveza Slovenije čebelam prijazno 10/2018 letnik CXX 301 OGLASI FTN d.o.o. Nad izviri 34 2204 Miklavž na Dravskem polju www.trgovinica.si 02/62-96-226 UGODNE CENE KOZARCEV IN POKROVČKOV Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. AKCIJSKA CENA: 0,066 0,0785 48,84 ¤ 740 kos AKCIJSKA CENA: €/kos z 22 % DDV-jem za gotovinski nakup blaga v času od 1.- 31.10.2018 ali razprodaje zalog, v količini kartonskega pakiranja; transportni stroški niso vključeni; brez dodatnih popustov. Blaž Okorn, s. p. Sp. Sorica 1a 4228 Železniki tel.: 04/519 80 30 ali 031/542 517 e-pošta: blaz.okorn@siol.net www.susilnicesadja.si Sušilniki spadajo med subvencionirano čebelarsko opremo. Sušilniki SUŠA Za sušenje cvetnega prahu in taljenje kristaliziranega medu, sušiti je mogoče tudi sadje, zelenjavo, zelišča, gobe itd. 10/2018 letnik CXX302 OGLASI Izdelava prevoznih čebelnjakov AŽ- in nakladnih Anton Ciglič s.p. www.cebelnjaki.si info@cebelnjaki.si Telefon: 031 681 589 C M Y CM MY CY CMY K OGLAS - CIGLIC JAN2017.pdf 1 20. 12. 16 11:32 10/2018 letnik CXX 303 OGLASI Naročeno blago pošljemo tudi po hitri paketni pošti (z izjemo lomljivih izdelkov). Po izjemno nizki ceni vam iz vašega voska izdelamo satnice — 1,25 EUR/kg. Za izdelavo satnic uporabljamo samo steriliziran vosek (30 min nad 125 oC), ki ga predhodno mehansko očistimo nečistoč (do 90 %) s posebnim postopkom posedanja (nečistoče so večinoma težje od čebeljega voska), s čimer vam zagotavljamo čistejši in kakovostnejši vosek. Odkupujemo vosek po največ 5,00 EUR/kg. TRIETAŽNI AŽ-PANJ10-SATNI AŽ-PANJI ČEBELJE POGAČE LASTNA PROIZVODNJA CENA 1,20 EUR/KG NAD 150 KG CENA 1,15 EUR/KG PRAŠILČEK AŽ 3-, 5-, 7- IN 9-SATNI PREDELAVA VOSKA V SATNICE SAMO 1,25 EUR/KG KRMILNIK ZA PLASTENKO STANDARDNI LR- IN DVOTRETINJSKI LR-PANJ KAKOVOSTNA RSF-TOČILA IN POSODA Delovni čas: ob delavnikih 9.00–12.00 15.00–17.00 v oktobru ob sobotah zaprto ČEBELARSTVO DEBEVEC ČUŽA 7, 1360 VRHNIKA tel.: 01/755 12 82, faks: 01/755 73 52 • Panji so izdelani natančno in kakovostno. • Kakovostna izdelava po ugodni ceni. • Uporabljamo vodoodporne materiale in lepila. www.apis-med.si apis.med93@gmail.com NAKLADNI AŽ-PANJ E 25-, 50-, 100-KG RSF-POSODE Trgovina in proizvodnja: Vrhnika, Opekarska 16 DVOJNO CEDILO ZA MED PITALNIK ZA NAKLADNE PANJE 2L IZOLACIJSKA PENA Čebelarski center Gorenjske v Lescah, Rožna dolina 50a, vam omogoča: - izdelavo satnic iz vašega voska, - odkup voska, - nakup AŽ- in LR-satnic. Vse informacije dobite na: www.cricg.si ali 031/628 499 Delovni čas: Ponedeljek–petek 8.00–12.00, 13.00–18.00 Sobota 8.00–12.00 Jezik za sporazumevanje: nemščina in slovenščina. Naše satnice lahko kupite tudi v podjetju Logar trade, d. o. o., iz Šenčurja in Jana posredovanje, zastopanje, Maribor. Kako nas najdete: Wachsverarbeitung │ Imkereiartikel Deutsch Haseldorf 75 │ 8493 Klöch, Avstrija Telefon & faks: +43 (0) 3475 / 2270 info@wachs-hoedl.at │ www.wachs-hoedl.at Imejte svoj vosek pod nadzorom! Satnice iz lastnega voska so spet aktualne. • Imate možnost prisostvovati predelavi svojega voska ali starega satja! Obvezna je predhodna telefonska najava! • Najmanjša količina obdelave je 20 kg surovega voska ali 50 kg starih satov. • Garantiramo razkuževanje s paro. • Zelo ugodno razmerje med količino in kakovostjo. • Po želji izdelujemo satnice vseh debelin in velikosti. • Predelava voska poteka vse leto. • Velika izbira pripomočkov za čebelarjenje. 031/734 905• info@cebelarstvo-pislak.si • www.cebelarstvo-pislak.si Med čebelarstva PISLAK BALI Obveščamo Vas, da pri nas lahko kupite v Sloveniji pridelan matični mleček odlične kakovosti, prav tako pa tudi cvetlični in gozdni med v želeni količini ali pakiran v kozarce. 10/2018 letnik CXX304 V SPOMIN Zapustili so nas TOMO TOMIČ 1940–2018 Ob vesti o nepričakovanem slovesu človeka, s katerim smo se srečevali, se v trenut- ku zavemo svoje minljivosti. Gospod Tomič je v ČD Škoflji- ca pristopil leta 2007. Povedal je, da je začel čebelariti leta 1976. Ko je pridobil potrebne izkušnje pri delu s čebelami in druge pogoje, je imel v lasti več kot 400 čebeljih družin, ki jih je prevažal po raznih kra- jih nekdanje skupne države. V društvu se je redno ude- leževal predavanj in občnih zborov. Kot izkušen čebelar je bil leta 2016 imenovan v ko- misijo za zdravstveno varstvo čebel, leta 2018 pa odlikovan z odličjem A. J. III. stopnje. Ohranili ga bomo v spoštlji- vem spominu kot dobrega čebelarja in prijatelja. ČD Škofljica JOSIP BOGDAN 1938–2018 Maja v času čudovitega cve- tenja akacije smo se na poko- pališču na Kapeli poslovili od člana ČD Radenci Josipa Bog- dana. Čebelariti je začel že v otroških letih, saj je bil njegov oče Avgust ljubiteljski čebelar. Mnogo let je čebelaril z AŽ-pa- nji, nekaj časa je bil tudi ak- tivni prevoznik do 60 čebeljih družin. Pri čebelah si je nabiral novih moči za življenje, kljub bolezni čebelarstva ni opustil. Tradicijo čebelarstva nadaljuje sin Roman, katerega je veliko naučil. Velikokrat je sodelo- val na ocenjevanju medu ter prejel več zlatih medalj. Med čebelarji je bil zelo priljubljen in spoštovan. Aktivno je sode- loval v ČD Radenci. Za zasluge v čebelarstvu je prejel odličji A. J. III. in II. stopnje in zlato pri- znanje Petra Dajnka. Ohranili ga bomo v lepem spominu. ČD Radenci JANKO KUMER 1939–2018 Nepričakovano nas je v 79. letu starosti zapustil naš dolgole- tni član Janko Kumer. V naše vrste se je vključil leta 1980, ko si je zgradil svoj čebelnjak za 26 panjev. Posebno skrb je pri svojem delu posvečal higieni pri čebelarskih opravilih, pred- pisanem zatiranju čebeljih bolezni z naravnimi sredstvi, vse ugotovite je skrbno sproti zapisoval. Ves čas je bil dejaven v delovanju društva, sodeloval pri gradnji društvenega doma, izdelal pa je lep vitraž z ma- tico, ki krasi vhod v naš pred- stavitveni prostor. Veselilo ga je tudi delo z mladino. Za vse svoje pozitivno delo na čebe- larskem področju je prejel odli- čji A. J. III. in II. stopnje. Janko, hvala ti za vse dobro, ostal nam boš v spominu kot vzor spošto- vanega prijatelja, strokovnega čebelarja in vzornika. Škofjeloški čebelarji IVAN FORNEZZI 1943–2018 Avgusta smo se poslovili od svojega dolgoletnega člana Ivana Fornezzija. S čebelar- stvom se je seznanil že v mla- dih letih in bilo mu je v veli- ko veselje. Ko se je z družino preselil iz mesta v lastno hišo na deželi, je začel čebelariti tudi sam. Vrsto let je bil pra- porščak in član nadzornega odbora v našem društvu. Bil je vesten član društva in ve- lik ljubitelj čebel, zato se ga bomo vedno radi spominjali. Čebelarsko društvo Pesnica JOŽEF RIHTARŠIČ 30. 12. 1937–4. 7. 2018 V 81. letu se je poslovil pri- jatelj in čebelar Jožef Rihtar- šič. Živel je na Dunaju nad Bukovščico v Selški dolini. Čebelarstvo je bilo pri njih družinska tradicija. Čebela- riti je začel pri 12 letih. Na začetku je čebelaril doma, v stacionarnem čebelnjaku. Že leta 1980 je kupil tovor- njak in ga preuredil v pre- vozni čebelnjak. Jože je bil zelo dejaven tudi v društve- nem življenju. V ČD Selca in kasneje Selška dolina je aktivno deloval od leta 1972 do leta 2005. Izmenično je opravljal naloge predsedni- ka, tajnika in blagajnika. Ak- tiven pa je bil tudi v gorenj- ski čebelarski zvezi. Za svoje delo je bil nagrajen z odličje- ma A. J. III. in II. stopnje. Za neprecenljivo delo v društvu se mu iskreno zahvaljujemo. Spominjali se ga bomo kot preprostega človeka in veli- kega čebelarja. ČD Selška dolina Privabimo čebele! Bogata ponudba semen medovitih rastlin SEMENARNE Ljubljana Semena medovitih cvetlic in zelišč, sadike medovite okrasne drevnine, enoletnic in trajnic. www.semenarna.si • www.kalia.si Privabimo čebele 2018, Semenarna Ljubljana 88 x 129,3 mm.indd 1 22. 05. 2018 11:27:58 ČEBELARSKA OPREMA Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 100,00 € priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4 % popusta. Akcijske cene veljajo od 01.10.2018 do 31.10.2018 oz. do prodaje zalog. Cene vključujejo DDV. ČEBELARSKA OPREMA Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 100,00 € priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4 % popusta. Akcijske cene veljajo od 01.10.2018 do 31.10.2018 oz. do prodaje zalog. Cene vključujejo DDV. ČEBELARSKA OPREMA Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 100,00 € priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4 % popusta. Akcijske cene veljajo od 01.10.2018 do 31.10.2018 oz. do prodaje zalog. Cene vključujejo DDV. ČEBELARSKA OPRE A Pri gotovinske nakupu čebelarske opre e nad 100,00 € prizna o čebelarje z veljavno čebelarsko izkaznico 4 popusta. Akcijske cene veljajo od 01.10.2018 do 31.10.2018 oz. do prodaje zalog. Cene vključujejo DDV.