Kakor lovci, imajo tudi ribiCi svojo posebno latinščino, v kateri pripovedujejo vočkrat v domišljiji porojene doživljaje. Ribiška kronika zaznamuje slučaje, da je ujel ribič ribo z dvema čeljustmi, dvema repoma ter sploh vsemogoče v vodi živeče nestvore. V želodcih luskinarjev so pa že našli uprav čudesne reči. Tako n. pr. je ujel ribič na trnek 175 funtov (1 funt = X kg) težko ribo (nemško: Stor) in našel v ribjem želodcu te le predmete: cigaretno dozo, škatlo za sardine, nekaj trnkov, mošnjo s tremi holandskimi goldinarji, kovinasto medajlo in glavo nekega kipa. ]\Talo čudno se glasi tudi naslednji slučaj: Mlada gospa je zgubila pri vožnji v čolnu po Eylingen jezeru poročni prstan in bila vsled te izgube zelo žalostna ter potrta. Tamkaj, kjer jej je zdrknil prstan v vodo, je bilo jezero zelo globoko in ni bilo niti misliti na kako iskanje. Slučaj je že zmogel na svetu vse mogoče. Nekaj dni za tem je kupila ista gospa 5 funtov težko ščuko, jo je sama pripravljala in zadela pri trebljenju na tolikanj iežko pogrešani prstan. Roparska in vedno glad- na riba je morala v vodo se potapljajoči svetli predmet hlastno požreti in tako se je vrnil po čudnem slučaju ter ovinku nazaj v posest prvotne ter prave lastnice. Nekaj podobnega je doživel ribič, ki je rlbil na trnek z vzvišenega prostora. Zagrabila je za vabo ščuka. V trenutku, ko se je iztrgala, je potegnila močno za drog in pri tem so padli ribičevi naočniki v vodo. 14 dni za tem je prejel od svojega nekdanjega spremljevalca zavojček po pošti. Ko je razvil poslano, so bila njegova pri ribljenju Zgubljena očala, a seve nekoliko poškodovana. V zavoju je še bila pismena rešitev uganke. 13 funtov težko »ščuko naočarko« je ujel omenjeni drugi ribič, ki je našel naočnike med ribjimi škrgami. Da je mogoče ujeti ribo celo 3 pomočjo motornega kolesa, sta dokazala 2 trnkarja, ki sta zašla v neprijeten položaj. Ena od nju na trnek ujeta ščuka se je zagnala proti drugi strani reke in se je zagozdila s trnkom ter motvozom vred bolj globoko med korenine. Vse vlečenje ter cukanje za žnoro je bilo zaman. Slučajno se je pripeljal brat enega ribičev po drugi strani reke na motornem kolesu. Po kratkem sporazumljenju je porinil kolo tik nad mesto, kjer je tiCala riba in spustil motor z vso stlo v pogon. Ropotanje motorja je tako presenečilo lOfuntno ribo, da je hušnila iz skrivališča in že je morala tudi v ribičevo torbo. Dva ribiča sta sedela ob bregu grajskega ribnika in zalezovala ščuke. Naenkrat se je žnora stresla in že je ni bilo mogoče več izvleči. Oba ribiča sta skušala rešiti trnek z dolgim drogom, kakor ga rabijo gasilci pri trganju goreče strehe. Vlekla sta in natezala in privlekla konečno z zadnjimi močmi iz blata viteški jekleni oklep. Motvoz je peljal skozi izrezo v rami v notrajnost, kjer se je skrivala tudi ščuka, ki je romala z oklepom vred na suho. Ribič je ujel ribo (Alant), jo spravil v mrežo in jo skrbno zavezano potuknil pod vodo, da bi ostala do odhoda pri življenju. Naenkrat pa začne riba v mreži klofutati ter tolči po vodi, da je pljusknila voda visoko ter na vse strani. Trnkar se je zbal, da bl mu plen ne ušel, zagrabil za mrežo in izvlekel 8 funtov 350 gramov težko ščuko, ki je držala v žrelu ujeto ribo ter mrežo, a je tudi sama plačala drzno požrešnost s smrtjo. Iz Labe na Češkem je potegnil ribič 20funtno ščuko, jo lopnil s kamnom po glavi, da bi jo ubil in hotel izrezati trnek. Njegova nepazljivost se je prav bridko maščevala. Naenkrat je omamljena roparica zaprla žrelo in en prst prestrašenega ribiča je ostal za vedno v ostri pasti. Ribič je imel muho na trnku. Za muho je zagrabila žaba, za žabo ščuka. Ko je ribič dvigal plen iz vode, je izvlekel le žabo, ščuka je odplavala. Pri ribljenju v nemškem Ammer jezeru ob reki Mole je obvisela ribiču na trnku 24funtna postrv. Presrečni ribiC ni utegnil, da bi bil izvlekel ujeto s pomočjo žnore, ampak se je kar sam pognal v vodo in prinesel v rokah orjaško postrv na veliko veselje gledalccv. Star gos-pod, kateremu se ni prav sanjalo, kaj je ribljenje na večje ribe, je ujel na trnek velikega solača. Ker plena ni mogel kar tako izvleči, je prifrdil motvoz na čoln in odhitel v vas po pomoč. Imel je še to srečo, da je sulfec poCakal na trnku tako dolgo, dokler se ni vrnil gospod v družbi kmeta z mfežo, ki mu je spravil orjaka na suho. *