UČNI NAČRT OSNOVNA ŠOLA PRVO Izobraževalni program osnovne šole Prilagojeni izobraževalni programi VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom OBDOBJE SLOVENŠČINA MATEMATIKA TUJI JEZIK LIKOVNA UMETNOST GLASBENA UMETNOST SPOZNAVANJE OKOLJA ŠPORT UČNI NAČRT PRVO VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE: slovenščina, matematika, tuji jezik, likovna umetnost, glasbena umetnost, spoznavanje okolja, šport Predmetnik za osnovno šolo Predmetnik prilagojenega programa osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom 1. razred 2. razred 3. razred slovenščina 210 245 245 matematika 140 140 175 tuji jezik 70 70 70 likovna umetnost 70 70 70 glasbena umetnost 70 70 70 spoznavanje okolja 105 105 105 šport 105 105 105 PRIPRAVILA PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA V SESTAVI: mag. Katarina Dolgan, Zavod RS za šolstvo dr. Nina Novak, Zavod RS za šolstvo, dr. Bogdana Borota, Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta, dr. Mateja Dagarin Fojkar, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, dr. Nataša Dolenc Orbanić, Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta, Mojca Dolinar, Zavod RS za šolstvo, Anja Frank, OŠ Dragotina Ketteja llirska Bistrica, dr. Katarina Grom, OŠ Log – Dragomer, dr. Irena Hergan, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Nina Jelen, OŠ Ivana Skvarče Zagorje, Roberta Kalc, Zavod RS za šolstvo, Mihaela Kerin, Zavod RS za šolstvo, dr. Polonca Legvart, OŠ bratov Polančičev Maribor, dr. Vida Manfreda Kolar, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Simona Marinič, OŠ II Murska Sobota, dr. Sandra Mršnik, Zavod RS za šolstvo, Tanja Müller, OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled, mag. Nada Nedeljko, Zavod RS za šolstvo, mag. Marta Novak, Zavod RS za šolstvo, Barbara Oder, OŠ Kajetana Koviča Poljčane, Andreja Perkovič, OŠ Gustava Šiliha Laporje, Katarina Podbornik, Zavod RS za šolstvo, doc. Robert Potočnik, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, dr. Marija Ropič Kop, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, mag. Urša Rozman, Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta, Nataša Tomec Eržen, OŠ Dravlje, Mateja Trampuš, OŠ Zadobrova, dr. Marina Volk, Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta, Vesna Vršič, Zavod RS za šolstvo, mag. Sandra Vuleta, OS Dragomirja Benčiča - Brikina Hrpelje, Darja Krivec, Zavod RS za šolstvo, dr. Matej Plevnik, Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Maja Bencek, Zavod RS za šolstvo, Marjeta Graj, Dvojezična osnovna šola I Lendava, Lidija Rudaš, Dvojezična osnovna šola I Lendava, Polona Klopčič, Zavod RS za šolstvo JEZIKOVNI PREGLED: Katja Križnik Jeraj OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p. IZDALA: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. Vinko Logaj ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc Ljubljana, 2025 SPLETNA IZDAJA DOSTOPNO NA POVEZAVI: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni- nacrti/Ucni-nacrti/2025/UN_OS/Ucni_nacrt_za_prvo_vzgojno- izobrazevalno_obdobje_2025.pdf CIP Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 242681859 ISBN 978-961-03-0957-4 (Zavod RS za šolstvo, PDF) BESEDILO O SEJI SS Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na 244. seji dne, 22. 5. 2025, določil učni načrt za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje za izobraževalni program osnovne šole in prilagojene izobraževalne programe osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za predmete slovenščina, matematika, tuji jezik, likovna umetnost, glasbena umetnost, spoznavanje okolja in šport. PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj) KAZALO OPREDELITEV KLJUČNIH ZNAČILNOSTI IN Pravorečje ............................................ 47 TEMELJNIH CILJEV PRVEGA VZGOJNO- KNJIŽEVNA BESEDILA IN ODZIV ............. 48 IZOBRAŽEVALNEGA OBDOBJA .............. 13 Književna besedila ................................ 48 Namen ................................................... 13 Prvine književnih besedil ...................... 50 Opredelitev ciljev prvega vzgojno- Bralna kultura........................................ 52 izobraževalnega obdobja in vloge znanja, ki ga razvijajo posamezna predmetna ZVRSTI KNJIŽEVNOSTI IN PREDELAVE področja ................................................ 14 KNJIŽEVNIH BESEDIL .............................. 53 Povezave med cilji posameznih Pesništvo .............................................. 53 predmetov ............................................. 17 Pripovedništvo .......................................55 Vloga skupnih ciljev ............................... 19 Dramatika ............................................. 56 POVEZOVALNI CILJI .............................. 21 Predelave književnih besedil ................. 57 Šolsko okolje in medsebojni odnosi ..... 22 (PO)USTVARJANJE OB KNJIŽEVNIH BESEDILIH ................................................ 59 Učenje učenja ...................................... 23 Govorno in pisno (po)ustvarjanje ......... 59 Rutine ................................................... 24 Interpretativno branje ............................ 61 Igra in gibanje ....................................... 25 KNJIŽEVNOST V PROSTORU IN ČASU .... 62 Jezik in kultura ..................................... 26 Digitalni svet ..........................................27 slovstvena folklora ................................ 63 Ustvarjalci in njihova književna dela ter SLOVENŠČINA ......................................28 Literarnovedni izrazi ............................. 64 TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA......... 29 MATEMATIKA ........................................ 65 OPISMENJEVANJE ................................... 30 TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA ......... 66 Predopismenjevanje .............................. 31 ARITMETIKA IN ALGEBRA .........................67 Začetno opismenjevanje ...................... 33 Naravna števila in število 0 ................... 68 SPORAZUMEVANJE IN BESEDILO ........... 34 Računske operacije z naravnimi števili in Sporazumevanje ................................... 34 številom 0 ..............................................70 Sprejemanje, razumevanje in tvorjenje Racionalna števila ................................. 72 besedila ................................................ 36 Zaporedja .............................................. 73 Besedilo, besedilne vrste, besedilne GEOMETRIJA IN MERJENJE ..................... 74 skupine ................................................. 38 Geometrijski elementi ............................ 75 SLOVENSKI JEZIK V PROSTORU IN DRUŽBI ................................................................. 40 Prostorska vizualizacija in orientacija .... 77 Slovenski jezikovni prostor in slovenski Transformacije .......................................78 jezik v družbi ........................................ 40 Merjenje ................................................ 79 Jezikovne zvrsti slovenskega jezika ..... 42 STATISTIKA, KOMBINATORIKA IN UVOD V JEZIKOVNI SISTEM .................... 43 VERJETNOST ............................................ 81 Besedišče ............................................. 43 Statistika ............................................... 82 Skladnja ................................................ 45 Kombinatorika ....................................... 84 Pravopis ................................................ 46 Verjetnost ............................................. 85 MNOŽICE.................................................. 86 Glasbena kultura in ljudska glasbena Razvrščanje .......................................... 86 dediščina ............................................. 120 TUJI JEZIK .............................................. 88 POSLUŠANJE ........................................... 121 Doživljanje in spoznavanje glasbe....... 122 TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA......... 89 Doživljajsko-analitično poslušanje in SPREJEMANJE ......................................... 90 raziskovanje ......................................... 124 Razumevanje ustnega izražanja in USTVARJANJE ........................................ 125 avdiovizualnega gradiva ........................ 91 Ustvarjanje v glasbi ............................. 125 Bralno razumevanje .............................. 92 Izražanje doživetij ................................ 127 TVORJENJE .............................................. 93 GLASBENI JEZIK ..................................... 128 Ustno izražanje ..................................... 93 Glasbeni jezik in glasbeno Pisno izražanje ..................................... 95 opismenjevanje ................................... 128 INTERAKCIJA ........................................... 96 Glasbeni razvoj .................................... 130 Ustna interakcija ................................... 96 SPOZNAVANJE OKOLJA ....................... 131 Pisna interakcija ..................................... 97 TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA ....... 132 Spletna interakcija ................................ 98 SKUPNOSTI ............................................. 133 OPISMENJEVANJE PRI TUJEM JEZIKU ... 99 Jaz ....................................................... 133 Fonološko in glasovno zavedanje ........ 99 Organiziranost skupnosti ..................... 135 Začetno opismenjevanje v tujem jeziku 101 ČAS.......................................................... 137 ................................................................ 102 Časovne predstave .............................. 138 RAZNOJEZIČNOST IN MEDKULTURNOST Medkulturno in raznojezičnojezično Dediščina ............................................. 140 ozaveščanje ........................................ 102 PROSTOR ................................................. 141 LIKOVNA UMETNOST .......................... 104 Prostorska orientacija in kartografsko opismenjevanje .................................... 141 TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA........ 105 Življenje v pokrajini .............................. 143 LIKOVNI JEZIK ......................................... 106 Mobilnost ............................................. 145 Likovni jezik ......................................... 106 ŽIVA IN NEŽIVA NARAVA ......................... 146 LIKOVNE TEHNIKE .................................. 108 Snovi .................................................... 146 Likovne tehnike ................................... 108 Gibanje, svetloba, zvok ....................... 149 ................................................................. 110 Pojavi ................................................... 150 LIKOVNE VSEBINE V PROSTORU IN ČASU Likovne vsebine v prostoru in času ...... 111 Živa bitja ............................................... 151 GLASBENA UMETNOST ....................... 113 ROČNA DELA .......................................... 153 Ročna dela ........................................... 154 TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA........ 114 ŠPORT ................................................ 156 IZVAJANJE IN GLASBENO UDEJSTVOVANJE .................................... 115 TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA ....... 157 Petje in ritmična izreka ......................... 116 GIBALNA UČINKOVITOST IN GIBALNO Igranje na glasbila................................. 118 ZNANJE ................................................... 158 Osnove gibanja ..................................... 161 Elementarne igre ................................. 163 Tvorjenje .............................................. 177 Ustvarjalne in ritmične gibalne dejavnosti PISNO IZRAŽANJE ........................... 177 ............................................................ 164 Interakcija ............................................ 177 Gibalne dejavnosti v naravnem in grajenem okolju ................................... 165 PISNA INTERAKCIJA ........................ 177 POMEN GIBANJA .................................... 166 SPLETNA INTERAKCIJA ................... 178 Pomen gibanja ..................................... 167 Opismenjevanje pri tujem jeziku .......... 178 ODGOVORNO RAVNANJE IN FONOLOŠKO IN GLASOVNO SODELOVANJE ........................................ 168 ZAVEDANJE ...................................... 178 Odgovorno ravnanje in sodelovanje .... 170 ZAČETNO OPISMENJEVANJE V VIRI IN LITERATURA PO POGLAVJIH .... 172 TUJEM JEZIKU ................................. 178 slovenščina .......................................... 172 Raznojezičnost in medkulturnost......... 178 Opismenjevanje ................................... 172 MEDKULTURNO IN PREDOPISMENJEVANJE ................. 172 RAZNOJEZIČNOJEZIČNO OZAVEŠČANJE ................................. 178 Sporazumevanje in besedilo ............... 174 likovna umetnost ................................. 179 SPREJEMANJE, RAZUMEVANJE IN TVORJENJE BESEDILA .................... 174 Likovni jezik ......................................... 179 LIKOVNI JEZIK .................................. 179 Književna besedila in odziv ................. 174 PRVINE KNJIŽEVNIH BESEDIL ........ 174 Likovne tehnike.................................... 180 LIKOVNE TEHNIKE ........................... 180 Književnost v prostoru in času ............ 174 USTVARJALCI IN NJIHOVA Likovne vsebine v prostoru in času ...... 181 KNJIŽEVNA DELA TER SLOVSTVENA LIKOVNE VSEBINE V PROSTORU IN FOLKLORA ........................................ 174 ČASU ................................................. 181 matematika .......................................... 175 glasbena umetnost ............................... 181 Aritmetika in algebra ............................ 175 Izvajanje in glasbeno udejstvovanje ..... 181 NARAVNA ŠTEVILA IN ŠTEVILO 0 .. 175 PETJE IN RITMIČNA IZREKA ............ 181 RAČUNSKE OPERACIJE Z NARAVNIMI IGRANJE NA GLASBILA ................... 181 ŠTEVILI IN ŠTEVILOM 0 ................... 175 GLASBENA KULTURA IN LJUDSKA RACIONALNA ŠTEVILA .................... 176 GLASBENA DEDIŠČINA ................... 182 ZAPOREDJA ..................................... 176 Poslušanje ........................................... 182 Geometrija in merjenje ........................ 176 DOŽIVLJANJE IN SPOZNAVANJE GLASBE ............................................. 182 GEOMETRIJSKI ELEMENTI .............. 176 DOŽIVLJAJSKO-ANALITIČNO tuji jezik ................................................ 177 POSLUŠANJE IN RAZISKOVANJE ... 182 Sprejemanje ........................................ 177 Glasbeni jezik ...................................... 182 IZRAŽANJA IN AVDIOVIZUALNEGA GLASBENI JEZIK IN GLASBENO OPISMENJEVANJE ........................... 182 RAZUMEVANJE USTNEGA GRADIVA ........................................... 177 BRALNO RAZUMEVANJE ................ 177 spoznavanje okolja .............................. 182 Skupnosti ............................................. 182 JAZ .................................................... 182 Čas ...................................................... 183 ČASOVNE PREDSTAVE .................... 183 Prostor ................................................. 183 PROSTORSKA ORIENTACIJA IN KARTOGRAFSKO OPISMENJEVANJE .......................................................... 183 MOBILNOST ..................................... 183 Živa in neživa narava ........................... 183 SNOVI ............................................... 183 ŽIVA BITJA ........................................ 184 šport .................................................... 184 Gibalna učinkovitost in gibalno znanje 184 Pomen gibanja ..................................... 189 Odgovorno ravnanje in sodelovanje .... 190 PRILOGE ............................................. 192 šport .................................................... 192 GIBALNA UČINKOVITOST IN GIBALNO ZNANJE ............................................ 192 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO .......................................................... 192 5 4 : 3 1 / / / 5 2 0 2 . 7 . 5 1 OPREDELITEV KLJUČNIH ZNAČILNOSTI IN TEMELJNIH CILJEV PRVEGA VZGOJNO- IZOBRAŽEVALNEGA OBDOBJA NAMEN NAMEN UČNEGA NAČRTA ZA PRVO VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE Namen Učnega načrta za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje je učencem zagotoviti pridobitev temeljnega in povezanega znanja, razvoj socialnih veščin za aktivno sodelovanje v skupnosti, pozitivnega odnosa do okolja, učenje za ohranjanje zdravja in dobrobiti v sedanjosti in prihodnosti. Celostni pristop k učenju v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju upošteva individualne razlike učencev, omogoča in dopolni poznavanje, razumevanje ter uporabo znanja. Učencem omogoča vpogled v lastni napredek ter postavi temelje za razvoj odgovornosti do lastnega učenja. Učenci pridobivajo boljše razumevanje povezav med različnimi predmetnimi področji, razvijejo sposobnost prenosa znanja med različnimi situacijami in konteksti ter krepijo motiviranost za učenje, razvijajo veščine, jih uporabljajo in se učijo prilagajati različnim situacijam. Usvajanje temeljnega znanja učencem omogoča, da lahko znanje po vertikali nadgrajujejo v nadaljevanju šolanja (branje, pisanje in računanje). To znanje je ključnega pomena za razvoj nadaljnjega razumevanja in poglabljanja znanja. Povezovanje znanja v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju poteka na treh ravneh: znotraj predmetov (povezovanje različnih skupin ciljev ali posameznih ciljev znotraj predmeta), med predmeti (povezovanje skupin ciljev ali posameznih ciljev različnih predmetov), nad predmeti (povezovanje povezovalnih ciljev s predmetno-specifičnimi cilji). 13 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje 5 4 : 3 1 / / OPREDELITEV CILJEV PRVEGA VZGOJNO- / 5 2 IZOBRAŽEVALNEGA OBDOBJA IN VLOGE ZNANJA, KI GA 0 2 . 7 RAZVIJAJO POSAMEZNA PREDMETNA PODROČJA . 5 1 TEMELJNI CILJI PRVEGA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBDOBJA Temeljni cilji prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja se uresničujejo skozi sedem predmetov (slovenščina, matematika, tuji jezik, likovna umetnost, glasbena umetnost, spoznavanje okolja, šport) in skozi povezovalne cilje. Učni načrt za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje vključuje teme, cilje in standarde znanja, ki spodbujajo razširjajo in nadgrajujejo spontano otroško raziskovanje sveta ter zagotavljajo slehernemu posamezniku celostno, miselno in čustveno aktivno učenje smiselno učenje v aktualnem in socialnem kontekstu. Učni načrt za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje sledi specifikam učenja učencev na prehodu iz vrtca v šolo in v začetku šolanja, pri čemer cilji upoštevajo učenčev: » telesni in gibalni razvoj, ki je odvisen od individualnih razvojnih značilnosti, potrebo po gibanju in po igri ter gibanju na prostem; » socialno-čustveni in moralni razvoj ter razširitev učenčevih odnosov iz domačega okolja v širše šolsko okolje, s poudarkom na zavedanju učenčeve potrebe po udeležbi, usmerjanju tekmovalnosti v sodelovanje, potrebe po druženju z vrstniki ter izgradnji socialne mreže z vrstniki in odraslimi, na oblikovanju odnosa do starejših, kakor tudi otrokovo sprejemanje vrednot na osnovi težnje po razumevanju sveta okoli sebe in organiziranju svoje socialne izkušnje; » kognitivni razvoj in zagotavljanje pogojev za spodbujanje učenja v območju bližnjega razvoja ob ustrezno zahtevnih dejavnostih, učenčeve radovednosti in postavljanja vprašanj, ustvarjalnosti ter učenja skozi igro in odkrivanja skozi konkretne izkušnje, omogočanje priložnosti za razvoj govora ter govornih zmožnosti in s tem mišljenja, ubeseditev konkretnih izkušenj, širjenje besedišča, izbiranje ustreznega načina sporazumevanja in sporočanja. Učni načrt je podlaga za načrtovanje in pripravo pouka v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, ki poleg ciljev posameznega predmeta vključuje cilje, ki omogočajo celostni, osmišljen in medpredmetni pristop k pridobivanju znanja. Cilji učnega načrta vodijo k postopnemu in individualiziranemu prehajanju od učenčevih porajajočih se zmožnosti zgodnjega učenja do standardov znanja ob koncu vzgojno-izobraževalnega obdobja. Ob koncu prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja bo učenec zmožen: » ubesediti svoje izkušnje in misli, se sporazumevati in sporočati v slovenskem knjižnem jeziku in z ustreznim besediščem; » poslušati in brati z razumevanjem ter se odzvati nebesedno ali s tvorjenjem krajših govorjenih in pisnih besedil (predvidenih s tem učnim načrtom) v slovenskem, učenčevem prvem jeziku in tujem jeziku; » svoje izkušnje in prebrano ter slišano kritično presojati; 14 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje 5 4 : 3 1 / / » uporabiti temeljne spoznavne postopke za usvajanje znanja (opazovati, primerjati, ravnati s / 5 2 podatki, sklepati, sporočati); 0 2 . 7 » z lastnimi strategijami reševati probleme iz vsakdanjega življenja; 5. 1 » skrbeti za lastno zdravje in dobrobit z zadostno mero gibanja in obvladovanja lastnega telesa ter biti pri tem gibalno učinkovit; » raziskovati umetnost in se izražati skozi umetnost, interpretirati, izraziti lasten potencial in interes; » izkazati osnovne digitalne veščine za digitalno državljanstvo (poiskati podatke, jih shraniti, ponovno poiskati, prvih korakov komuniciranja in sodelovanja s pomočjo digitalne tehnologije, izdelovanja digitalne vsebine in upoštevanja avtorske pravice, skrbeti za varnost na spletu); » preizkušati učinkovite strategije učenja (opisati, povzeti situacije in podatke s svojimi besedami, izluščiti pomembne podatke, prikazati odnose med pojavi, pojmi, izdelati vizualno predstavitev vsebine) in uporabiti tiste, ki mu omogočajo učenje. Temeljni cilji se udejanjajo skozi smiselno povezovanje predmetnih ciljev posameznih predmetov s povezovalnimi cilji. VLOGA PREDMETOV V UČNEM NAČRTU ZA PRVO VZGOJNO-IZBORAŽEVALNO OBDOBJE Pouk vsakega predmeta je del programa in postavlja temelje za vertikalno nadgradnjo v drugem vzgojno- izobraževalnem obdobju. Temeljni nameni pouka posameznega predmeta v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju so opisani v nadaljevanju. Slovenščina Slovenščina je učni jezik, zato se s cilji, vsebinami in dejavnostmi tesno povezuje z drugimi učnimi predmeti, ki potekajo v slovenskem jeziku. Cilji tega predmeta se uresničujejo z jezikovnim in književnim poukom v okviru vseh sporazumevalnih dejavnosti: poslušanja, branja, govorjenja in pisanja. Cilji slovenščine se uresničujejo ob individualiziranem, postopnem in sistematičnem razvijanju zmožnosti branja in pisanja, poslušanja in govorjenja. Učenci razvijajo bralno kulturo, ki je temelj bralne pismenosti in temelj vseh drugih vrst pismenosti. Razvijajo pojmovanje branja kot vrednote in motivacijo za vseživljenjsko prostočasno branje. Pri jezikovnem pouku se učenci opismenjujejo in usposabljajo za učinkovito govorno in pisno sporazumevanje v slovenskem jeziku, še posebej v njegovi knjižni zvrsti ter razvijajo zavest o pomenu slovenščine (kot prvega/maternega ali drugega jezika). Učenci sprejemajo, razčlenjujejo in vrednotijo razvojni stopnji ustrezna umetnostna in neumetnostna besedila ter tvorijo različna govorjena in zapisana besedila. Ob njih izkustveno spoznavajo značilnosti besedilnih vrst in usvajajo osnove jezikovnega sistema. Književni pouk v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju temelji na komunikacijskem modelu književne vzgoje in zajema naslednje cilje: spodbujanje interesa za leposlovno branje, razvijanje zmožnosti ustvarjalnega dialoga s književnimi besedili, odkrivanje estetske vrednosti 15 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje 5 4 : 3 1 / / književnosti, spodbujanje veselja do inovativne in ustvarjalne rabe jezika ter poglabljanje v 52/ poetiko avtorskih književnih del in opusov. 0 2 . 7 V prvem razredu je enakomerno razporejen odstotek ur, ki so namenjene jezikovnemu (50 %) in 5. 1 književnemu pouku (50 %). V drugem in tretjem razredu pa je odstotek ur, namenjenih jezikovnemu pouku, višji (60 %). Jezikovnemu in književnemu pouku je v prvem razredu namenjenih 50 odstotkov ur predmeta, v drugem in tretjem razredu pa je odstotek ur jezikovnega pouka večji, tj. 60 odstotkov. Matematika Pri pouku matematike v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju je poudarek na razvoju številskih predstav in pridobivanju občutka za števila in odnose med števili. Učenci se učijo izražati v ustreznem matematičnem jeziku in uporabljati ustrezne simbole. Pri reševanju matematičnih problemov in problemov iz vsakdanjega življenja uporabljajo računske postopke in različne strategije reševanja. Razvijajo si prostorske predstave in spretnosti merjenja ter poznavanja lastnosti geometrijskih elementov. Učijo se zbiranja, presojanja in predstavljanja podatkov z ustreznimi prikazi ter njihovega interpretiranja. Pouk matematike temelji na dejavnostih, ki povezujejo znanja znotraj predmeta in medpredmetno, kar učencem pomaga pri uporabnosti matematike v vsakdanjem življenju in trdnejši izgradnji matematičnih konceptov. Dejavnosti naj učencem omogočajo, da razvijajo matematično mišljenje, matematično pismenost in pozitiven odnos do matematike. Tuji jezik Učenci pri pouku tujega jezika razvijajo začetno sporazumevalno zmožnost v tujem jeziku. Spoznavajo različnost jezikov in kultur ter razvijajo raznojezično in medkulturno zmožnost. S sprejemanjem besedil ter pri interakciji z drugimi v vsakdanjih situacijah postopoma razvijajo celostno sporazumevalno zmožnost. Pouk tujega jezika temelji na dejavnostih, ki razvijajo strategije slušnega in vidnega razumevanja ter ustnega izražanja. Povezujejo se z dejavnostmi začetnega opismenjevanja, kasneje pa z dejavnostmi in strategijami branja ter pisanja v tujem jeziku. Likovna umetnost Likovna umetnost je medij za učenčevo izražanje notranjega doživljanja okolja, dogodkov ter sveta, kot ga dojema, razume in čuti. Ob likovnem izražanju doživetja spoznava likovni jezik ter likovne materiale in orodja - likovne tehnike. Pri načrtovanju učne enote učitelj smiselno načrtuje likovno nalogo za učenca na podlagi vseh treh tem hkrati, s čimer zavestno krepi kognitivno, psihomotorično in afektivno področje učenčeve osebnosti. Pri tem lahko učitelj likovno nalogo zasnuje na osnovi likovnega pojma ali likovnih materialov in pripomočkov – likovne tehnike ali likovnega motiva. Učenci ob spontanem likovnem izražanju spoznavajo večplastnost likovnega dela (vsebinsko plast v doživetju, ki ga izrazijo z likovnim motivom, in oblikovno plast, ki jo spoznavajo ob usvajanju likovnega jezika, spoznavanja likovnih pojmov, ter tehnološko 16 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje 5 4 : 3 1 / / (materialno) plast, ki jo spoznavajo ob uporabi izbranih likovnih materialov in pripomočkov, s 52/ čimer razvijajo ročne spretnosti. 0 2 . 7 . 5 1 Glasbena umetnost Pri pouku glasbene umetnosti je učencem omogočen neposredni stik z glasbeno umetnostjo in kulturno dediščino v spodbudnem in varnem učnem okolju, v katerem sami ter skupaj z učiteljem in vrstniki glasbo doživljajo, spoznavajo, izvajajo, poslušajo, ustvarjajo in se ob njej izražajo. Z aktivnim sodelovanjem v glasbenih dejavnostih in glasbenim udejstvovanjem v šoli in zunaj nje razvijajo glasbene sposobnosti in spretnosti, izgrajujejo temelje za glasbeno in kritično mišljenje, spoznavajo izrazna sredstva in glasbeni jezik ter se učijo glasbo brati, pisati in vrednotiti. V skupnosti se učenci vzgajajo kot aktivni sooblikovalci glasbene kulture današnjega časa. Spoznavajo in ozaveščajo vlogo glasbe v vsakdanjem življenju in njen pomen pri izgrajevanju lastne identitete in identitete naroda, zato je ohranjanje in spoznavanje slovenske glasbene umetnosti in kulture pomemben gradnik predmeta glasbene umetnosti. Spoznavanje okolja Učenci raziskujejo, kako sta narava in družba povezani in soodvisni. Spoznavajo delovanje skupnosti in možnosti lastnega sodelovanja in prispevanja kot osveščeni, trajnostno naravnani državljani. Spoznavajo tudi različna življenjska okolja, njihove značilnosti ter soodvisnost med živimi bitji in okolji. Učenci razvijajo ročne spretnosti in izdelujejo izdelke. Šport Pouk športa je namenjen celostnemu razvoju učenca. Namen predmeta je razvoj in ohranjanje gibalnih in funkcionalnih sposobnosti ter usvajanje gibalnega/športnega znanja ob upoštevanju telesnih in osebnostnih značilnosti, razumevanje gibanja in športa ter usvajanje življenjskih veščin. S spodbujanjem redne, organizirane in kakovostne športne vadbe pomembno prispevamo k oblikovanju celovite osebnosti in odnosov. Pouk športa je zasnovan tako, da se prepletajo in povezujejo telesni, gibalni, senzorni, miselni, čustveni in socialni razvojni procesi. Učenec je skozi celovit in sistematičen proces vključen v usvajanje in doseganje gibalne pismenosti kot ene ključnih razvojnih nalog posameznika. Struktura učnega načrta predmeta šport se skozi tri teme - Gibalna učinkovitost in gibalno znanje, Pomen gibanja, Odgovorno ravnanje in sodelovanje - prepleta z razvojem področij gibalne pismenosti. POVEZAVE MED CILJI POSAMEZNIH PREDMETOV POVEZAVE MED CILJI POSAMEZNIH PREDMETOV 17 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje 5 4 : 3 1 / / Učni načrt za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje zagotavlja celosten razvoj in znanje učencev, 52/ zato je treba cilje (predmetne in povezovalne) med seboj povezovati. Učitelj cilje povezuje: 0 2 . 7 » znotraj predmetov (predmetne in intradisciplinarne povezave), 5. 1 » med predmeti (medpredmetne povezave, ki so multidisciplinarne in interdisciplinarne), » nadpredmetno (transdiciplinarno). Tak način načrtovanja in povezovanja ciljev omogoča aktivnejšo vlogo učencev v procesu učenja, spodbuja poglobljeno in celostno pridobivanje znanja, ki ga učenci med seboj povezujejo na različnih predmetnih področjih ter omogoča doseganje učnih ciljev na višjih taksonomskih ravneh. Učitelj povezuje predmetno-specifične in povezovalne cilje tako pri sprotnem načrtovanju pouka kot pri celoletnem načrtovanju, s čimer učencem omogoča izgradnjo procesnega znanja skozi celotno prvo vzgojno-izobraževalno obdobje. Eden od glavnih namenov Učnega načrta za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje je razvijanje prečno-povezovalnega znanja in predmetno-specifičnega znanja. Učitelj torej hkrati povezuje cilje posameznih predmetov ter povezovalne cilje, obenem pa skrbi za ohranjanje predmetno-specifičnega znanja. V ta namen so v Učnem načrtu za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje določeni cilji in standardi znanja vseh sedmih predmetov, katerih cilji se lahko med seboj povezujejo. Pri tem lahko učitelj povezuje cilje več predmetov, lahko pa povezuje tudi cilje različnih tem znotraj samega predmeta. Pri načrtovanju je pozoren na to, da ne obravnava čisto vsake teme zgolj kot zaključene celote, temveč načrtuje tudi tako, da smiselno združuje cilje in standarde več skupin ciljev različnih tem, če je to mogoče. Na ta način bo znanje učencev bolj celostno in trajno. POVEZOVALNI CILJI Povezovalni cilji obsegajo znanje in spretnosti, ki jih razvijamo pri vseh predmetih. Temeljijo na procesnem znanju ter omogočajo strukturiranje učnih izkušenj, tako da izkoriščajo smiselne povezave med predmetnimi področji in zagotavljajo celostno učenje ter temelje za učenčevo nadaljnje učenje. Ob organizacijsko-izvedbenih in didaktičnih posebnostih prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja omogočajo povezovanje ciljev vseh predmetov in pridobivanje nadpredmetnega znanja. Ne izpeljujemo jih v standarde znanja, saj se njihovi učinki kažejo v standardih znanja, ki so opredeljeni v okviru posameznih predmetov. Povezovalni cilji so razvrščeni v šest skupin ciljev: 1. šolsko okolje in medsebojni odnosi, 2. učenje učenja, 3. rutine, 4. gibanje in igra, 5. jezik in kultura, 18 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje 5 4 : 3 1 / / 6. digitalno opismenjevanje.  52/ 0 2 . 7 . 1 VLOGA SKUPNIH CILJEV 5 SKUPNI CILJI Med predmetno-specifične cilje, didaktična priporočila, lahko pa jih prepoznamo tudi v standardih znanja, so smiselno vtkani skupni cilji splošnega izobraževanja, ki so v posebnem kurikularnem dokumentu (Skupni cilji ..., 2023) razvrščeni na pet področij: Jezik, državljanstvo, kultura in umetnost, Trajnostni razvoj, Zdravje in dobrobit, Digitalna kompetentnost in Podjetnost. Pri načrtovanju učnih dejavnosti je priporočljivo, da se učitelj najprej seznani z opisi področij skupnih ciljev ter s samimi skupnimi cilji, saj tako pridobi boljši vpogled v celoto. Učenci v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju ne bodo dosegali vseh ciljev posameznih področij, temveč zgolj tiste, ki so označeni v predmetno-specifičnih ciljih predmetov učnega načrta za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje. Področje skupnih ciljev Jezik, državljanstvo, kultura in umetnost je opredeljeno skozi tri podpodročja – jezik, državljanstvo ter kultura in umetnost –, ki gradijo posameznikova jezikovna znanja in zmožnosti, individualno vpetost v lokalno, nacionalno in globalno okolje ter razvijanje kulturne zavesti za izzive današnjega časa in družbe prihodnosti. Podpodročje jezika poudarja pomen uresničevanja nekaterih skupnih ciljev s področja jezika pri vseh predmetih. Jezik je namreč sredstvo za izražanje identitete, čustev, izkušenj ter posredovanje znanja in poučevanja ali učenja. Znanje jezika (jezikov) je prvi pogoj za uresničevanje ciljev posameznih predmetov, hkrati pa se sooblikuje pri prav vseh predmetih. Poudarja tudi potrebo po jasni povezanosti ciljev učnega jezika s cilji tujih/drugih jezikov, pomen branja kot eno najmočnejših orodij za razvoj analitičnega in kritičnega mišljenja ter odgovornost za razvijanje bralne pismenosti. Jezik posamezniku omogoča razvoj komunikacijskih in jezikovnih zmožnosti. Podpodročje državljanstvo temelji na dejstvu, da so v sodobnih družbah posamezniki državljani določene države in imajo zato določene pravice in odgovornosti. Že v najzgodnejšem otroštvu lahko otroke postavljamo v neposredne interakcije z vrstniki in odraslimi, s čimer se začne oblikovanje osebnosti posameznika ter prevzemanje vrednot in skupnih družbenih norm, katerih temelj so človekove pravice in dolžnosti (spoštovanje drugega, pravic drugega, zavedanje lastnih pravic ipd.) Podpodročje kultura in umetnosti je sklop duhovnih, materialnih, intelektualnih in čustvenih značilnosti, ki označujejo družbo ali družbeno skupino. Vključuje umetnost, literaturo, način življenja, temeljne človekove pravice, običaje in verovanja. Predstavlja okvir in način delovanja med drugimi z besedami, zvokom, podobami, gibanjem, spomeniki, predmeti in tradicionalnim znanjem. Pri tem spodbujamo participativen pristop in trajnostno sodelovanje s profesionalnimi kulturnimi ustanovami, umetniki, kulturnimi delavci ter širše - z okoljem na polju znanosti, ekonomije, gospodarstva in drugih socialnih okolij. 19 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje 5 4 : 3 1 / / Skupni cilji trajnostnega razvoja so odziv na vse večje potrebe po opolnomočenju učencev za 52/ učinkovito soočanje in odzivanje na lokalna ter globalna vprašanja in izzive. Gre za vseživljenjski 0 2 . proces, ki prispeva k razvoju spoznavnih, socialnih, emocionalnih in vedenjskih vidikov ter ciljev 7 . 5 učenja. Učence opolnomočimo z znanjem, spretnostmi, vrednotami in stališči, ki jim omogočajo 1 sprejemanje odločitev in odgovorno delovanje za okoljsko celovitost, gospodarsko uspešnost in družbeno pravičnost. Poudariti je treba, kako lahko vsak učenec samostojno in v okviru razredu ter šolske skupnosti, pa tudi v širšem okolju, deluje v smeri sprememb za trajnost in vpliva na družbeno preobrazbo, ki vodi v trajnostno prihodnost. Pri udejanjanju skupnih ciljev področja zdravje in dobrobit ima učitelj pomembno vlogo. Ustvarja namreč učno okolje, v katerem spodbuja celostni razvoj učencev in krepi njihovo duševno, telesno in socialno dobrobit. Cilji področja Digitalna kompetentnost omogočajo učinkovitejše sodelovanje v družbi in gospodarstvu ter lažje soočanje z izzivi sodobnega časa. Biti digitalno kompetenten oz. pismen pomeni biti sposoben razumeti medije, poiskati informacije, se kritično odločati o najdenih informacijah ter komunicirati z drugimi z uporabo različnih digitalnih orodij in aplikacij - torej znati uporabljati digitalno tehnologijo. Cilji področja Podjetnost se odražajo v skrbi za lastni osebni razvoj in spodbujajo priložnosti za proaktiven prispevek k družbenemu razvoju. Razvijanje podjetnosti pri učencih pomembno prispeva k njihovi pripravljenosti na prihodnost, je temelj za osebni razvoj in razvoj odgovornega državljana ter vključuje aktivnosti vseživljenjske karierne orientacije. Za uspešen razvoj podjetnostne kompetence mora imeti učenec priložnost reševanja avtentičnih izzivov, od razvoja (lastnih) idej do prepoznavanja priložnosti za ali zgolj predloge ali ustvarjanje rešitev. 20 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje POVEZOVALNI CILJI 5 4 : 3 1 / / / 2 POVEZOVALNI CILJI 5 0 2 . 7 . 5 1 ŠOLSKO OKOLJE IN MEDSEBOJNI ODNOSI CILJI Učenec: O: spoznava osebe v šolskem okolju in vzpostavlja dobre medsebojne odnose, razvija odgovoren odnos do samega sebe, soljudi in narave; (3.3.1.1) O: uči se spoštljive komunikacije z drugimi in uporablja pravila vljudnega izražanja (pozdrav, zahvala, opravičilo); (1.1.5.1) O: razvija zavedanje varnega in podpornega okolja v šoli ter ga soustvarja; (3.3.3.1) O: spoznava raznolikost kultur in jezikov in razvija zavedanje, da raznolikost bogati; (1.1.3.2 | 3.3.1.2 | 3.3.1.1) O: uči se prepoznavati, poimenovati in izražati lastna čustva ter prepoznavati čustva drugih in se na njih primerno odzivati; (3.1.1.1) O: uči se tehnik sproščanja, ohranjanja pozornosti in koncentracije; (3.1.2.1) O: razvija zmožnost samostojnega govorjenja, pogovarjanja in izražanja svojih misli ter idej v različnih situacijah in v različnih vlogah; (1.1.2.2 | 1.1.3.2 | 1.2.2.1) O: uči se pravil sodelovanja v skupini, vrednoti svoj prispevek in prispevek drugih pri skupinskem delu; (1.2.3.1) O: sodeluje v dejavnostih medgeneracijskega povezovanja; (1.2.3.2 | 3.1.5.1 | 3.3.3.2 | 3.3.4.1 | 3.3.1.2) O: orientira se na sebi, v prostoru in na ravnini; O: ozavešča slušno zaznavo v prostoru in s svojim ravnanjem prispeva k zmanjševanju hrupa v okolju. 22 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | Povezovalni cilji 5 4 : 3 1 / / / 5 2 2 UČENJE UČENJA 0 . 7 . 5 1 CILJI Učenec: O: razvija zmožnost razumevanja enostavnih in kompleksnejših navodil; (3.1.2.4) O: zbira in beleži informacije; (3.1.2.4) O: uči se enostavnih strategij pomnjenja; (3.1.3.1) O: s svojimi besedami pove, kaj se uči in kaj mora znati, da bi bo nalogo uspešno rešil; (3.1.2.4) O: uči se načrtovati svojo pot učenja, ravnati v skladu z načrtom in spremljati, kaj je pri reševanju ali izvajanju naloge že naredil in kaj še mora; (3.1.3.2 | 5.3.2.1) O: uči se prepoznavati napake, jih sprejemati kot priložnost za učenje in jih popravljati; (3.1.2.2 | 5.3.3.1 | 5.2.1.1) O: krepi in ohranja svojo radovednost in razvija ustvarjalnost; (1.3.4.1 | 3.1.4.1 | 5.1.2.1) O: ob raziskovanju zbira podatke, jih prikazuje s prikazi in jih interpretira; O: razvija spretnosti opazovanja, primerjanja, urejanja, razvrščanja, prirejanja, napovedovanja; O: rešuje izzive povezane s finančno vsebino, presoja o finančnih zmožnostih in odločitvah ter razvija odnos do denarja in potrošniških navad. (5.2.5.1 | 5.2.5.3) 23 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | Povezovalni cilji 5 4 : 3 1 / / RUTINE / 5 2 0 2 . 7 . 1 CILJI 5 Učenec: O: upošteva navodila in sodeluje v dejavnostih dnevnih rutin v šolskem okolju; (3.1.2.4) O: uči se pripraviti delovni/učni prostor in skrbi, da je urejen; (3.1.2.4) O: razvija razumevanje trajanja dejavnosti (ob uporabi urnikov, koledarja); (3.1.3.3) O: razvija skrb za zdravo telesno držo in ustrezno držo pripomočkov; (3.2.4.1 | 3.2.1.4) O: razvija samostojnosti in vztrajnost pri opravljanju nalog; (3.1.3.3) O: ozavešča pomen počitka/odmora; (3.2.1.3 | 3.2.4.1 | 3.2.3.1) O: skrbi za osebno higieno, razvija odnos do prehranjevanja in pitja vode; (3.2.1.1 | 3.2.4.1 | 3.2.2.2 | 3.2.2.3) O: ločuje odpadke in zmanjšuje njihovo nastajanje. (2.2.2.1) 24 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | Povezovalni cilji 5 4 : 3 1 / / IGRA IN GIBANJE / 5 2 0 2 . 7 . 1 CILJI 5 Učenec: O: prosto se igra in ob tem razvija socialne interakcije s sovrstniki ter prevzema odgovornost za svoje ravnanje; (3.1.4.2 | 3.2.1.3) O: z gibanjem izraža svoje občutke in razpoloženja, sodeluje v gibalnih dejavnostih in vključuje gibanje za pridobivanje znanja in spretnosti; (3.2.1.1 | 3.2.1.2 | 3.2.1.3 | 3.2.1.4) O: sodeluje v dejavnostih učenja na prostem; (3.1.1.1) O: uči se varnega ravnanja v šolskih situacijah in upoštevati pravila iger; (3.2.4.2) O: spoznava osnove prve pomoči (prepoznavanje nujnih situacij, osnovni postopki ravnanja). (3.2.4.1) 25 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | Povezovalni cilji 5 4 : 3 1 / / JEZIK IN KULTURA / 5 2 0 2 . 7 . 1 CILJI 5 Učenec: O: razvija interes za poslušanje in branje raznovrstnih besedil; (1.1.1.1 | 1.1.2.1 | 1.1.5.1) O: razvija interes za obiskovanje knjižnice in spoznava njeno vlogo; (1.3.5.1) O: ozavešča pomen branja in razvija bralno kulturo; (1.1.4.1) O: uči se pozornega poslušanja in postavljanja smiselnih vprašanj ter odzivanja nanje; (1.1.5.1 | 3.3.2.1) O: prepoznava vire informiranja (časopisi, televizija, radio, plakati, spletne objave idr.) in ozavešča pomen zanesljivih informacij; O: sodeluje na prireditvah (razstave, proslave, predstave, športni dogodki, literarna srečanja, filmske produkcije) in se vanje primerno vključuje; O: bogati besedišče in ga uporablja pri sporazumevanju; (1.1.2.1) O: ozavešča rabo knjižnega jezika (izreke) in prepoznava okoliščine za njeno rabo; O: spoznava raznolikost kultur in jezikov in razvija zavedanje, da raznolikost bogati. 26 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | Povezovalni cilji 5 4 : 3 1 / / DIGITALNI SVET / 5 2 0 2 . 7 . 1 CILJI 5 Učenec: O: spoznava digitalne naprave, se zaveda, da naprava deluje na osnovi človekovih/človeških navodil in z njimi ustrezno dela (vklop in izklop digitalnih naprav, zagon programov …); (4.5.1.1) O: uporablja osnovno programsko opremo glede na cilje oz. namen opravljanja naloge oz. cilja; O: uči se shranjevati podatke in ponovno dostopati do njih; (4.1.3.1) O: sestavlja navodila kot zaporedje korakov (z digitalno napravo ali brez nje) in jih preizkuša; (4.3.4.1) O: uči se odgovornega in varnega načina uporabe digitalnih naprav in varnosti na spletu; (4.4.3.1 | 4.4.2.1 | 4.2.6.1) O: uči se komunicirati in sodelovati na daljavo z uporabo digitalne tehnologije; (4.2.1.1 | 4.2.2.1 | 4.2.4.1 | 4.2.5.1) O: ustvarja preproste digitalne vsebine. (4.3.2.1 | 4.3.3.1) 27 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | Povezovalni cilji SLOVENŠČINA PRVO VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA 5 4 : 3 1 / / / OPISMENJEVANJE 5202.7.51 OBVEZNO OPIS TEME Tema obravnava cilje predopismenjevanja in začetnega opismenjevanja. V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju se sočasno prepletajo sporazumevalne zmožnosti poslušanja in govorjenja ter branja in pisanja. Dejavnosti poslušanja in govorjenja potekajo v vsakdanjih učnih situacijah, s poudarkom na načrtnem razvijanju besedišča in glasovnega zavedanja. Skozi celotno prvo vzgojno-izobraževalno obdobje učitelj spodbuja glasovno zavedanje, saj vsi učenci nimajo enako razvite ravni glasovnega zavedanja, ima pa to v prvih letih šolanja pomemben učinek na začetno branje in pisanje (zlogovanje, prepoznavanje začetnega in končnega glasu v besedi, glasu znotraj besede). Namen razvijanja predopismenjevalnih spretnosti je ustrezna priprava učenca na začetni proces učenja branja in pisanja. Predopismenjevalne spretnosti učitelj razvija načrtno, individualizirano, sistematično in postopno, pri čemer uporablja različne oblike in metode dela. Te se nanašajo na: vidno zaznavanje, glasovno zavedanje, grafomotorične poteze, ki tvorijo prvine črk in števk, orientacijo, držo telesa in pisala. Predbralne in predpisalne dejavnosti so povezane z razvijanjem interesa in motivacije za branje, s konceptom tiska ter s krepitvijo pozitivnega odnosa do različnih vrst bralnih gradiv. Pomembno je, da učitelj pri vsakem učencu ob vstopu v 1. razred diagnostično preveri stopnjo razvitih predopismenjevalnih spretnosti, ki so potrebne za začetno učenje branja in pisanja, ter na podlagi teh ugotovitev prilagodi proces začetnega opismenjevanja. Opismenjevanje učencev v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju poteka načrtno, sistematično in individualizirano. Pomembno je, da obravnavano črko spoznavajo v kontekstu sočasnega branja in pisanja, kar jim omogoča funkcionalno razumevanje usvajanja črk. V tretjem razredu učenci nadaljujejo z izboljševanjem branja do stopnje avtomatizacije, obenem pa gradijo bralno razumevanje in razvijajo kompleksnejše pisanje besedil. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Učenci v začetku 1. razreda nadgrajujejo predopismenjevalne spretnosti, ki so jih predhodno razvijali v predšolskem obdobju. Te naj bodo organizirane v obliki didaktičnih iger, sodelovalnega učenja in učenja z odkrivanjem. Učenci sodelujejo v manjših skupinah, v parih ali se učijo individualno. Učitelj frontalno obliko dela v razredu uporablja, ko učencem podaja skupna navodila in usmeritve. Učitelj napredek učencev na področju predopismenjevalnih spretnosti le spremlja in jih ne ocenjuje, saj so te pogoj za prehod v začetno opismenjevanje. Proces opismenjevanja oz. učenja branja in pisanja poteka načrtno in po korakih od prehodnega, samostojnega, do poglobljenega. V prvem razredu poteka sistematična obravnava velikih 30 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | slovenščina 5 4 : 3 1 / / tiskanih črk, v prvem ali drugem razredu malih tiskanih črk, v drugem razredu pa pisanih črk. 52/ Učitelj prilagaja sistematično obravnavo črk glede na predznanje učencev. Pri učencih se ta 0 2 . proces odvija različno hitro, zato zahteva postopen, individualiziran in diferenciran pristop. Učitelj 7 . 5 organizira raznovrstne učne dejavnosti glede na ugotovljeno učenčevo predznanje, jih prilagaja 1 ter spremlja napredek učenca. Učenci do konca tretjega razreda usvojijo tehniko branja in pisanja do avtomatizacije in tekoče berejo besedila v obsegu do najmanj 400 besed ali več. Branje učenca konec tretjega razreda poteka v govorjeni hitrosti, v enakomernem ritmu, brez daljših premorov ali ponovitev že prebranih besed ter z ustrezno izraznostjo. Branje besedila mora biti natančno in razločno ter razumljivo poslušalcu. Razumevanje prebranega besedila učenec izkaže z aktivnim sodelovanjem pri pogovoru o prebranem besedilu ter z ustreznim ustnim ali pisnim odzivom, pri čemer izraža svoje mnenje in povezuje vsebino z lastnimi izkušnjami. PREDOPISMENJEVANJE CILJI Učenec: O: razvija govorno-jezikovne zmožnosti v spodbudnem učnem okolju s sošolci in učitelji; (3.3.1.1 | 2.1.2.1 | 2.4.2.1 | 3.1.1.2) O: zaznava in izgovarja glasove knjižnega jezika ter širi besedišče; (1.1.2.2 | 1.1.2.1) O: spoznava elemente koncepta tiska; (1.1.4.1) O: razvija glasovno zavedanje (slušno pozornost, slušno pomnjenje, slušno razločevanje, slušno razčlenjevanje); O: razvija vidno zaznavanje in zavedanje (vidno pozornost, vidno pomnjenje, vidno razlikovanje); O: prepoznava in poimenuje črke slovenske abecede ter jih povezuje s pripadajočimi glasovi; O: razvija orientacijo na sebi, na drugi osebi, v prostoru, na ploskvi, v bralnem gradivu; O: razvija pravilno držo telesa in pisala. (1.1.4.1) TERMINI ◦ glas ◦ črka ◦ zlog ◦ beseda ◦ poved ◦ knjiga ◦ avtor ◦ ilustrator ◦ naslov 31 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | slovenščina 5 4 : 3 1 / / / 5 2 0 2 . 7 . 5 1 32 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | slovenščina 5 4 : 3 1 / / ZAČETNO OPISMENJEVANJE / 5 2 0 2 . 7 . 1 CILJI 5 Učenec: O: spoznava in veččutno izvaja poteze črk, jih zapisuje in vzpostavlja asociativno zvezo glas - črka; O: sistematično usvaja tiskane in pisane črke, hkrati razvija tehniko branja in pisanja ter razvija jezikovno zmožnost; O: piše črke, zloge, besede, povedi, besedila in zapisano polglasno in glasno prebere; O: ponovno bere isto besedilo in ob tem razvija tekočnost branja; O: razvojni stopnji primerno razvija branje z razumevanjem; O: spremlja svojo spretnost branja in pisanja ter predlaga izboljšave. STANDARDI ZNANJA Učenec: -izkaže opismenjenost tako, da: » prebere in napiše povedi s tiskanimi črkami (1. razred) in pisanimi črkami (2. razred); » polglasno ali glasno bere s tiskanimi in pisanimi črkami zapisana besedila; -tekoče prebere besedilo v obsegu najmanj 400 besed tako, da: » bere v govorjeni hitrosti z redkimi premori ali ponovitvami, natančno, razločno, v enakomernem ritmu in izrazno (3. razred); -izkaže razumevanje prebranega besedila. TERMINI ◦ glas ◦ črka ◦ zlog ◦ beseda ◦ poved ◦ besedilo ◦ branje ◦ pisanje 33 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | slovenščina 5 4 : 3 1 / / SPORAZUMEVANJE IN / 5 2 0 2 BESEDILO . 7 . 5 1 OBVEZNO OPIS TEME Tema zajema poslušanje, branje in pisanje neumetnostnih besedil različnih besedilnih vrst, sprejemanje in njihovo razumevanje ter tvorjenje in uporabo besedil v vsakdanjem delu in učenju. Skupina ciljev Sporazumevanje se osredotoča na razvijanje nebesednega in besednega dvogovornega sporazumevanja, kar vključuje pogovarjanje in dopisovanje. Druga skupina ciljev, Sprejemanje, razumevanje in tvorjenje besedila, se osredotoča na delo z enogovornimi besedili. Cilje te teme učenci dosegajo s poslušanjem enogovornih neumetnostnih besedil, »branjem« naslikane zapovedi, prepovedi in opozoril ter govornim tvorjenjem le-teh, branjem prikazovalnih besedil ter govornim in pisnim tvorjenje le-teh. Učenec se uči tvorjenja opisovalnih in pripovednih besedil po zgledu. Tvorjenje neumetnostnih besedil vključuje faze načrtovanja, ubesedilovanja in izboljševanja. SPORAZUMEVANJE CILJI Učenec: O: razvija zmožnost nebesednega sporazumevanja; (1.1.5.1) O: spoznava pomen poslušanja in usvaja strategije uspešnega poslušanja; (1.1.5.1 | 3.1.3.2 | 3.1.3.3) O: razvija zmožnost pogovarjanja z različnimi sogovorci (pogovarja se o znanih temah, izkušnjah in interesih) in usvaja temeljna načela dialoškega sporazumevanja (vikanje, tikanje, pozdravljanje, nagovor); (1.1.5.1) O: razvija zmožnost tvorjenja povezovalnih neumetnostnih besedil po zgledu (pozdrav, vabilo, voščilo, čestitka); (1.1.5.1 | 4.1.3.1) O: usvaja zmožnost vrednotenja svojega poslušanja, pogovarjanja in govorjenja. (1.1.4.1 | 3.3.2.1 | 3.3.5.2) 34 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | slovenščina 5 4 : 3 1 / / / 5 2 0 STANDARDI ZNANJA 2 . 7 . Učenec: 15 - zmožnost sporazumevanja pokaže tako, da: » razume nebesedna sporočila in jih tvori; » pozorno posluša sogovorca in se smiselno odziva; » sodeluje v pogovoru in upošteva načela dialoškega sporazumevanja; » tvori vabilo, voščilo ali čestitko (3. razred). TERMINI ◦ besedni jezik ◦ nebesedni jezik ◦ vikanje ◦ tikanje ◦ pozdravljanje 35 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | slovenščina 5 4 : 3 1 / / SPREJEMANJE, RAZUMEVANJE IN TVORJENJE BESEDILA / 5 2 0 2 . 7 . 1 CILJI 5 Učenec: O: razvija zmožnost poslušanja (gledanja posnetih) in branja besedil ter usvaja značilnosti besedilnih vrst (opis, pripoved, novica, pozdrav, vabilo, voščilo, čestitka); (1.1.4.1) O: uči se uporabe enostavnih bralnih učnih strategij za razumevanje prebranega; (1.1.4.1) O: spoznava pomen neumetnostnih besedil v vsakdanjem življenju; O: po poslušanju (gledanju) in branju izkazuje razumevanje besedila; (1.1.4.1) O: razvija kritično odzivanje na besedilo; (1.1.4.1) O: postavlja raznolika vprašanja o določeni temi; O: razvija zmožnost ustnega in pisnega tvorjenja ob urejenem in neurejenem nizu slikovnega gradiva, ob doživetih in domišljijskih dogodkih in ob opisovanju; O: spoznava namen govornega nastopanja; O: po zgledu prepoznava pravila govornega nastopanja in sodeluje pri oblikovanju meril za načrtovanje, izvedbo in vrednotenje govornega nastopanja; O: v pripravi na govorno nastopanje sodeluje pri izbiri teme in se navaja na izbiranje ustreznega gradiva; O: ob učiteljevih vprašanjih prepoznava bistvene podatke in pomembne podrobnosti iz besedila, oblikuje slikovni ali besedni zapis, se uri v predstavitvi, predstavlja izbrano temo; O: razvija zmožnost vrednotenja svojega in sovrstniškega govornega nastopanja; O: bere svoje besedilo z namenom, da ga izboljša; O: razvija zmožnost vrednotenja svojega sprejemanja in tvorjenja neumetnostnih besedil ter na podlagi povratnih informacij načrtuje, kako bi jih izboljšal; O: razvija in vrednoti čitljivost pisanja. 36 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | slovenščina 5 4 : 3 1 / / STANDARDI ZNANJA / 5 2 0 Učenec: 2 . 7 . - izkaže razumevanje poslušanega in prebranega besedila tako, da: 15 » na podlagi vprašanj prepozna temo, okoliščine nastanka besedila (sporočevalca, naslovnika, kraj, čas) in sporočevalčev namen; » najde bistvene podatke in pomembne podrobnosti; » opiše zaporedje dogodkov; » sklepa na osnovi podatkov iz besedila; » s svojimi besedami povzame besedilo; » postavlja in odgovarja na vprašanja, vezana na besedilo; » vrednoti besedilo in utemelji svoje mnenje; - v smiselnih okoliščinah tvori krajša in enostavnejša pisna besedila, kar izkaže tako, da: » naredi smiseln načrt tvorjenja besedila; » napiše razumljivo in zaokroženo besedilo; » napiše jezikovno in slogovno pravilno besedilo; » piše z rokopisno čitljivo pisavo; » odpravi napake v lastnem besedilu; - govorno nastopi z vnaprej pripravljeno temo tako, da: » predstavi izbrano temo; » uporabi ustrezen govor (jezikovno in slogovno ustrezen); » po predhodno oblikovanih merilih vrednoti lasten govorni nastop in govorni nastop sovrstnikov. TERMINI ◦ kraj ◦ čas ◦ govorni nastop ◦ pozdrav ◦ vabilo ◦ voščilo ◦ čestitka ◦ besedilo 37 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | slovenščina 5 4 : 3 1 / / BESEDILO, BESEDILNE VRSTE, BESEDILNE SKUPINE / 5 2 0 2 . 7 . 1 CILJI 5 Učenec: O: razvija zmožnost poslušanja (in gledanja) besedilnih vrst (pripoved, novica, opis); (1.1.4.1) O: razvija zmožnost pogovarjanja v osebnih in telefonskih pogovorih; O: razvija zmožnost tvorjenja pripovedovalnih in opisovalnih besedil; O: razvija zmožnost pisanja raznovrstnih besedil (vezana besedila, pripoved, opis); O: razvija zmožnost branja z razumevanjem z različnimi vrstami neumetnostnih besedil (navadni ali elektronski dopis, seznam, novica, pripoved, opis); O: razvija zmožnost govornega nastopanja z vnaprej napovedano temo in z različnimi besedilnimi vrstami (pripoved, obnova, opis). STANDARDI ZNANJA Učenec: -pokaže zmožnost sprejemanja (poslušanja in branja) tistih besedilnih vrst, ki so določene s tem učnim načrtom: » pripoved o življenju vrstnikov ali znanih osebnosti; » novica o aktualnem ali zanimivem dogodku; » opisi, povezani s temami drugih predmetnih področij (npr. opis sebe (1. razred), živali ali druge osebe (2. razred), predmeta, delovnika/tedna (3. razred)); » dopis v navadni ali elektronski obliki (3. razred) (pozdrav, voščilo, vabilo) za prijatelja oz. prijateljico, sorodnika oz. sorodnico; sms); » seznam (urnik 2. razred, kazalo 3. razred); - pokaže zmožnost tvorjenja (pisanje) tistih besedilnih vrst, ki so določene s tem učnim načrtom in jih je pred tem že prebral ali poslušal: » vezana besedila (npr. pripoved ob neurejenem nizu slik, nadaljevanje prebranega besedila); » besedila o dogodku; » besedila tiste vrste, ki so jo pred tem že prebrali, tj.: navadni ali elektronski dopis (pozdrav, voščilo, vabilo) za prijatelja oz. prijateljico, sorodnika oz. sorodnico; 38 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | slovenščina 5 4 : 3 1 / / » opisi (npr. opis osebe in njenega delovnika, živali, predmeta …); / 5 2 0 - pokaže zmožnost tvorjenja (govorno nastopanje) tistih besedilnih vrst, ki so določene s tem .2 7 učnim načrtom in jih je pred tem že prebral ali poslušal: 5. 1 » pripoved o tem, kar je doživel oz. je doživel izmišljeni otrok (3. razred); » obnova knjige/risanke/filma/posnetka s spleta; » opis (npr. opis samega sebe (1. razred), živali ali druge osebe (2. razred), svojega delovnika/delovnika druge osebe, predmeta/igrače (3. razred). TERMINI ◦ pripoved ◦ novica ◦ opis ◦ seznam ◦ pozdrav ◦ voščilo ◦ čestitka ◦ vabilo ◦ besedilo ◦ sms 39 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | slovenščina 5 4 : 3 1 / / SLOVENSKI JEZIK V PROSTORU /5 2 0 2 IN DRUŽBI . 7 . 5 1 OBVEZNO OPIS TEME Učenci v okviru te teme ozaveščajo značilnosti slovenskega jezikovnega prostora, zavest o prvem jeziku v večjezičnem okolju, spoznavajo jezikovne zvrsti in okoliščine za njihovo rabo. Razvijajo in krepijo svojo jezikovno, narodno in državljansko zavest. S tem oblikujejo svojo jezikovno identiteto, učijo se uporabljati jezik za razmišljanje ter za sporazumevanje in povezovanje z drugimi. Jezik jim daje občutek pripadnosti in kulturne zavesti. Z jeziki se oblikuje kulturni prostor različnosti. Učenci spoznavajo okoliščine za rabo knjižnega in neknjižnega jezika, prednosti prvega jezika pred drugimi jeziki in svoje razmerje do slovenščine. SLOVENSKI JEZIKOVNI PROSTOR IN SLOVENSKI JEZIK V DRUŽBI CILJI Učenec: O: spoznava položaj slovenščine kot državnega jezika v Republiki Sloveniji in razvija pozitiven odnos do svojega maternega [prvega] jezika; O: spoznava pomen in vlogo maternega [prvega] jezika in ga primerja z drugimi jeziki; (1.1.3.2 | 1.2.1.1 | 1.3.5.1 | 1.3.2.1) O: prepoznava različne jezike (tuji jezik, jezik okolja) in podobnosti/razlike slovenskega jezika z drugimi jeziki/prvimi jeziki sovrstnikov; O: spoznava smiselnost učenja jezikov. STANDARDI ZNANJA Učenec: » poimenuje svoj materni [prvi] jezik in ga loči od drugih jezikov, s katerimi je v stiku (maternih in tujih jezikov); » predstavi položaj slovenščine v Republiki Sloveniji. 40 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | slovenščina 5 4 : 3 1 / / / 5 2 0 TERMINI 2 . 7 . ◦ 15 materni jezik ◦ tuji jezik ◦ državni jezik 41 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | slovenščina 5 4 : 3 1 / / JEZIKOVNE ZVRSTI SLOVENSKEGA JEZIKA / 5 2 0 2 . 7 . 1 CILJI 5 Učenec: O: spoznava okoliščine uporabe knjižnega jezika v nasprotju z rabo pogovornega jezika ali narečja; O: uzavešča razlike v poimenovanju in načinu izgovorjave besed med knjižnim jezikom (uradne in formalne situacije) in neknjižnim jezikom (vsakdanje pogovorne situacije) ter okoliščine za njegovo rabo. STANDARDI ZNANJA Učenec: » predstavi okoliščine za rabo knjižnega jezika. TERMINI ◦ knjižni jezik 42 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | slovenščina 5 4 : 3 1 / / UVOD V JEZIKOVNI SISTEM / 5 2 0 2 . 7 . 5 OBVEZNO 1 OPIS TEME Tema je opredeljena kot uvod v jezikovni sistem in se v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju nanaša na razvijanje poimenovalne, skladenjske, pravorečne in pravopisne zmožnosti. Poimenovalna zmožnost se nanaša na pravilno poimenovanja predmetov, oseb, krajev, dejanj in drugih konceptov. Učenci se učijo pravilno uporabljati besede in izraze za različne stvari in pojme, razvijajo besedišče in razumevanje pomenov besed. Skladenjska zmožnost opredeljuje pravilno sestavljanje povedi in uporabo slovničnih pravil. Učenci se učijo pravilno strukturirati povedi, uporabljati pravilne slovnične oblike in razumejo, kako se besede med seboj povezujejo. Pravorečna zmožnost se navezuje na pravilno izgovorjene besed in povedi. Učenci pravilno izgovarjajo besede, uporabljajo pravilne naglase in intonacijo ter razvijajo fonološko zavedanje. Pravopisna zmožnosti se nanaša na pravilno pisanje besed in uporabo jezikovnih pravopisnih pravil. Pri tem učenci pravilno pišejo besede, uporabljajo ločila, velike začetnice in druge pravopisne norme. Učenci ob praktičnih primerih in ustreznem vodenju pridobivajo vsebinska in procesna znanja za razvoj in krepitev svoje jezikovne zmožnosti. Cilje te teme vključujemo v vse ostale teme slovenščine, tako pri jezikovnem kot pri književnem pouku. BESEDIŠČE CILJI Učenec: O: razvija in utrjuje poimenovanje bitij, predmetov, dejanj idr. v slovenskem knjižnem jeziku; (1.1.2.1) O: razlaga pomene besed/besednih zvez in ob tem spoznava spletni Šolski slovar slovenskega jezika; (1.1.2.1) O: prepoznava knjižne besede iz istega tematskega polja, z enakim pomenom, nadpomenke, podpomenke in protipomenke; (1.1.2.2 | 3.1.3.2) O: prepoznava in tvori besede/besedne zveze; O: tvori manjšalnice in ljubkovalnice, ženski par moškemu in obratno, samostalniške izpeljanke iz glagolov (za živega in neživega vršilca dejanja, za dejanje in prostor dejanja) ter pridevniške izpeljanke iz samostalnikov (za svojino in snovnost). 43 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | slovenščina 5 4 : 3 1 / / / 5 2 0 STANDARDI ZNANJA 2 . 7 . Učenec: 15 -ob besedilih izkaže poimenovalno zmožnost tako, da: » poimenuje bitja, predmete, dejanja … na sliki s knjižnimi besedami in besednimi zvezami; » razloži dano besedo oz. besedno zvezo iz besedila; » k danim besedam priredi knjižne besede iz istega tematskega polja, z enakim pomenom, nadpomenke, podpomenke ter protipomenke; » tvori knjižne manjšalnice, ženski par moškemu poimenovanju in obratno ter samostalniške in pridevniške izpeljanke tistih vrst, ki so določene s tem učnim načrtom. TERMINI ◦ slovar 44 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | slovenščina 5 4 : 3 1 / / SKLADNJA / 5 2 0 2 . 7 . 1 CILJI 5 Učenec: O: razvija zmožnost tvorjenja pomensko in oblikovno ustreznih enostavčnih in večstavčnih povedi; O: razvija zmožnost upovedovanja povezanih dejanj glede na čas sporočanja in se navaja na rabo časovnih prislovov; O: usvaja različne vrste povedi glede na končno ločilo; O: izboljšuje praktično obvladovanje slovnice; O: se uči prepoznavati in odpravljati napake v pomensko in oblikovno neustreznih povedih. STANDARDI ZNANJA Učenec: -ob delu z besedilom dokaže znanje s področja skladnje tako, da tvori pomensko in oblikovno ustrezne povedi in v njih pravilno uporablja: » samostalnike v pravilni sklonski obliki; » pridevnike v pravilnem spolu, številu in sklonu ter ustrezno opisno in obrazilno stopnjevane; » glagole v pravilni osebni, časovni in naklonski obliki; » časovne prislove; » predloge; -tvori povedi s piko, klicajem in vprašajem. TERMINI ◦ poved 45 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | slovenščina 5 4 : 3 1 / / PRAVOPIS / 5 2 0 2 . 7 . 1 CILJI 5 Učenec: O: usvaja pisanje besed z nekritičnimi in kritičnimi glasovi (s polglasnikom, z ṷ, z nezvočnikom na koncu ali sredi besede); (3.1.3.2) O: usvaja rabo velike začetnice; O: usvaja pisanje besed skupaj in narazen (ločen zapis predloga in naslednje besede, nikalnice pred glagolom); O: usvaja rabo ločil (pike, vprašaja, klicaja in vejice pri naštevanju); O: piše glavne in vrstilne števnike do sto z besedo in številko; O: uči se odkrivati in odpravljati pravopisne napake; O: razvija čitljivost pisanja. STANDARDI ZNANJA Učenec: -pri tvorjenju povedi in besedil dokaže znanje pravopisa tako, da: » piše besede z nekritičnimi in kritičnimi glasovi; » uporabi ustrezno začetnico v začetku povedi, za slovenska lastna imena, svojilne pridevnike, izpeljane iz lastnih imen, znana slovenska zemljepisna lastna imena; » piše predlog ločeno od naslednje besede, nikalnico ločeno od glagola; » uporablja končna ločila (piko, vprašaj, klicaj); » uporablja vejico pri naštevanju besed; » piše glavne in vrstilne števnike (do 100) s številko in z besedo; -pozna, razume in uporablja s tem učnim načrtom določene termine. TERMINI ◦ velika začetnica ◦ pika ◦ vprašaj ◦ klicaj ◦ vejica 46 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | slovenščina 5 4 : 3 1 / / PRAVOREČJE / 5 2 0 2 . 7 . 1 CILJI 5 Učenec: O: ob poslušanju razvija pravorečno zmožnost tako, da prepoznava knjižno izreko in jo ločuje od izreke pogovornega jezika ali narečja; (3.3.2.1) O: razvija čim bolj knjižno izreko in razločno govorjenje. STANDARDI ZNANJA Učenec: -dokaže pravorečno zmožnost tako, da: » govori čim bolj knjižno, razločno in primerno glasno; » v govorjenih besedilih upošteva stavčni poudarek in intonacijo. 47 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | slovenščina 5 4 : 3 1 / / KNJIŽEVNA BESEDILA IN ODZIV /5 2 0 2 . 7 . 5 OBVEZNO 1 OPIS TEME Učenci s književnimi besedili razvijajo recepcijsko zmožnost z branjem/poslušanjem/gledanjem/uprizarjanjem in z govorjenjem/pisanjem ter razpravljanjem o njih. Sprejemanje književnih besedil v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju omogoča razvijanje prvotnega subjektivnega literarnoestetskega doživetja. V tem obdobju učenci spoznavajo različne literarne vrste in zvrsti. Ob tem se oblikujejo skozi raznolike strategije branja in razumevanja besedil. Poleg tega je ključnega pomena tudi spodbujanje bralne kulture v literarnoestetskem spodbudnem okolju, ki omogoča razvijanje sposobnosti ustvarjalne komunikacije s književnim delom in o njem. V času pouka berejo in poslušajo besedila, obiskujejo knjižnico, filmske, lutkovne in gledališke predstave ipd. KNJIŽEVNA BESEDILA CILJI Učenec: O: spoznava raznovrstna književna besedila po izbiri učitelja in učencev; O: zaznava in doživlja čustvene sestavine ob poslušanju interpretativnega branja in pripovedovanja književnih besedil; (3.3.2.1) O: razvija recepcijsko zmožnost, tj. zmožnost doživljanja, razumevanja in vrednotenja književnih besedil; (1.1.4.1) O: primerja sporočila ilustracij in besedila v slikanici; O: spoznava domišljijska in realistična besedila ter avtorska besedila in folklorno književnost; O: bere krajša književna besedila in izrazi svoja občutja o prebranem; O: dostopa do književnosti v digitalnem okolju in se po njej premika z uporabo preproste navigacije. (4.1.1.1) 48 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | slovenščina 5 4 : 3 1 / / / 5 2 0 STANDARDI ZNANJA 2 . 7 . Učenec: 15 » zbrano posluša brano/posneto književno besedilo in se odzove nanj; » poimenuje različne vrste obravnavanih besedil; » prebere krajše književno besedilo in odgovarja na zastavljena vprašanja; » predstavi slikanico, ki je bila obravnavana pri pouku. TERMINI ◦ književno besedilo ◦ slikanica ◦ ilustracijja ◦ naslov ◦ avtor ◦ ilustrator 49 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | slovenščina 5 4 : 3 1 / / PRVINE KNJIŽEVNIH BESEDIL / 5 2 0 2 . 7 . 1 CILJI 5 Učenec: O: razvija zmožnost predstavljanja književne osebe, vživljanja vanjo ter privzemanja njene vloge; (3.3.4.1 | 3.3.4.2) O: prepoznava glavno književno osebo in njeno vlogo v besedilu; (3.3.4.1 | 3.3.4.2) O: ubeseduje/opisuje svojo predstavo književnih oseb in jih predstavlja na različne načine; O: prepoznava, navaja in presoja motive za ravnanje književnih oseb in izraža lastno mnenje ter ga utemeljuje; (3.3.4.1) O: književno osebo primerja s svojimi vsakdanjimi izkušnjami in s podobami iz drugih književnih besedil; (4.3.1.1 | 4.3.2.1 | 4.1.3.1) O: razvija zmožnost doživljanja in razumevanja književnega prostora in časa, svojo predstavo ubeseduje ter jo primerja s predstavami vrstnikov; O: v besedilu in ilustracijah prepoznava književni prostor in čas; O: povezuje doživljanje in razumevanje književnega prostora in časa s svojimi izkušnjami iz vsakdanjega življenja in iz drugih književnih besedil; O: ločuje realni in domišljijski svet, razlikuje pravljični in realni književni prostor in čas; O: razumevanje dogajanja v književnem besedilu razvija tako, da obnavlja zaporedje dogodkov in jih prikazuje s sličicami in s povedmi; O: zaznava temo književnega besedila in jo vrednoti; O: povzema sporočilo teme književnega besedila; O: prepoznava književna besedila na dano temo; O: opredeli avtorja književnega besedila. (1.1.2.2) STANDARDI ZNANJA Učenec: » prepozna književne osebe, jih opiše s podatki iz besedila in jih primerja med seboj; 50 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | slovenščina 5 4 : 3 1 / / » določi glavno književno osebo in opredeli, kakšna je njena vloga v besedilu; / 5 2 0 » .2 predstavi književno osebo z njenimi značajskimi in drugimi lastnostmi; 7 . 5 » 1 tvori krajše zaokroženo besedilo o književni osebi; » opredeli književni čas (nekoč - danes); » s podatki iz besedila/ilustracij ubesedi predstavo književnega prostora; » tvori krajše zaokroženo besedilo o književnem prostoru in času; » ubesedi književno dogajanje v ustreznem zaporedju dogodkov (ob ilustraciji, ključnih besedah); » prepozna temo književnega besedila (3. razred); » tvori krajše zaokroženo besedilo o dogajanju in temi. TERMINI ◦ glavna književna oseba ◦ književni prostor ◦ književni čas ◦ književno dogajanje 51 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | slovenščina 5 4 : 3 1 / / BRALNA KULTURA / 5 2 0 2 . 7 . 1 CILJI 5 Učenec: O: spoznava raznovrstno leposlovno bralno gradivo, razvija zanimanje za branje in vztrajanje pri branju; (1.1.4.1 | 1.3.5.1 | 1.3.1.1) O: uporablja različne lokacije bralnih virov (domača, šolska, splošna in digitalna knjižnica); O: (ob skupnem branju) ozavešča pomen branja kot vrednote in razvija bralno kulturo; (1.1.4.1) O: razvija interes za sprejemanje raznovrstnih književnih besedil in jih priporoča vrstnikom; (1.3.2.1) O: razvija občutek sposobnosti branja različnih vrst besedil; O: govori o svojih bralnih izkušnjah (npr. zakaj si je izbral določeno književno besedilo) in izraža svoje mnenje o prebranem. STANDARDI ZNANJA Učenec: Pri tej skupini ciljev ni standardov znanja. TERMINI ◦ knjižnica ◦ knjižničar 52 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | slovenščina 5 4 : 3 1 / / ZVRSTI KNJIŽEVNOSTI IN / 5 2 0 2 PREDELAVE KNJIŽEVNIH . 7 . 5 1 BESEDIL OBVEZNO OPIS TEME Razumevanje književnih besedil v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju temelji na doživljanju literarnoestetskih vrednot in bogatenju bralne kulture. Kot najprimernejša metoda dela se tudi za to priporoča šolska interpretacija umetnostnega besedila, ki omogoča poglobljeno analizo različnih literarnih zvrsti (pesništvo, pripovedništvo, dramatika). Ta metoda pripomore k razvoju bralnih strategij in kritičnega mišljenja, saj učence vodi skozi sistematično razumevanje in interpretacijo, usmerja pozornost na posamezne prezrte značilnosti (ali sestavine) besedil in njihovo doživljanje besedil. Koncept razumevanja bralnega gradiva zajema orientacijo v bralnem gradivu, poznavanje in obvladovanje smeri branja, poznavanje tiskanih in digitalnih gradiv, povezovanje besednega in slikovnega dela v besedilu z različnimi kodami sporočanja, ki omogočajo celostno branje multimodalnih besedil. Tako učenci skozi šolsko interpretacijo spoznavajo bogastvo književnosti in razvijajo pozitiven odnos do branja. Učitelj načrtuje izbiro raznovrstnih umetnostnih besedil, ki bodo učencem omogočila doživljanje različnih literarnih zvrsti/vrst in tematik. PESNIŠTVO CILJI Učenec: O: posluša/bere in doživlja pesmi ter v njih zaznava pesemske prvine (zvočnost, rimo in ritem); O: doživlja interpretativno prebrano pesem in se nanjo čustveno odziva; O: spoznava zgradbo pesmi (drugačna oblika kot druga besedila, kitice in verzi) in zaznava njene posebnosti (npr. likovna oblikovanost pesemskega besedila); O: prepoznava temo pesmi ter opredeli tematsko (osrednjo) besedo v pesmi in niza svoje asociacije nanjo; (3.3.4.1 | 3.3.4.2) 53 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | slovenščina 5 4 : 3 1 / / O: / primerja pesem na ravni teme z že poslušanimi oz. prebranimi besedili ter išče podobnosti in 52 razlike; 0 2 . 7 O: . izbere pesem iz pesniške zbirke in svojo izbiro utemelji; 51 O: zaznava čustvene sestavine pesmi (vesela, žalostna) in čustveno obarvane besede; (3.1.1.1) O: povezuje zvočnost besede in zvočno slikanje (onomatopoijo) s podobami, ki jih vzbuja besedilo; O: ločuje pomensko podobne besede in razlaga pomen manj običajnih besed. STANDARDI ZNANJA Učenec: » predstavi zgradbo pesmi (število in dolžino kitic); » poišče rime v pesmi in tvori rime; » predstavi razpoloženje v pesmi; » s svojimi besedami izrazi razumevanje pesmi (tema, osrednja tematska beseda, naslov); » predstavi tematiko pesmi. TERMINI ◦ pesem ◦ pesnik ◦ pesniška zbirka ◦ kitica ◦ rima 54 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | slovenščina 5 4 : 3 1 / / PRIPOVEDNIŠTVO / 5 2 0 2 . 7 . 1 CILJI 5 Učenec: O: posluša/bere in doživlja pripovedno književno besedilo; O: spoznava, opisuje in povzema značilnosti različnih fantazijskih književnih vrst in realističnih zgodb; O: ločuje pravljico od realistične pripovedi; O: spoznava in prepoznava razlike med domišljijskim in realnim svetom v pripovednih književnih besedilih. (3.1.1.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » prepozna prvine pravljice; » loči pravljico od realistične zgodbe. TERMINI ◦ pravljica ◦ realistična zgodba ◦ pisatelj 55 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | slovenščina 5 4 : 3 1 / / DRAMATIKA / 5 2 0 2 . 7 . 1 CILJI 5 Učenec: O: prepoznava dramsko besedilo in ga loči od pripovednega in pesemskega besedila; O: bere krajše dramsko besedilo, v besedilu razlikuje navedbo osebe od njenega dramskega govora; O: se vživlja v književno osebo in pri tem poišče primeren glas zanjo ter ga po potrebi spreminja. STANDARDI ZNANJA Učenec: » prepozna dramsko besedilo; » razlikuje dramski govor osebe od navedbe osebe in stranskega besedila/didaskalij. TERMINI ◦ dramsko besedilo 56 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | slovenščina 5 4 : 3 1 / / PREDELAVE KNJIŽEVNIH BESEDIL / 5 2 0 2 . 7 . 1 CILJI 5 Učenec: O: posluša in gleda ter izraža svoje doživljanje, razumevanje in vrednotenje lutkovne in gledališke predstave, igranega in animiranega filma ter radijske igre; (1.3.1.1) O: oblikuje domišljijsko predstavo oseb, na podlagi posebnosti njihove govorice in zvočne opreme, dogajalnega prostora in poteka dogajanja radijskega besedila; (3.3.4.1) O: spoznava gledališče kot kulturno ustanovo in vzpostavlja odnos do kulture in umetnosti; (1.3.1.1 | 1.3.2.1) O: zaznava in razume potek dogajanja v predstavi, opiše književne osebe ter kraj in čas dogajanja; O: sporočilo predstave povezuje s svojimi izkušnjami (tudi z bralnimi); (1.3.4.1) O: prepoznava značilnosti in posebnosti igranega in animiranega filma ter se zaveda razlik med enim in drugim medijem; O: vrednoti razliko med interpretacijo zgodbe v igranem in animiranem filmu glede na določene kriterije; O: prepoznava gradnike vizualnih in zvočnih podob, ki so lahko nosilci pomenov; O: spozna in bere izvirni strip in predelave; (1.1.4.1) O: primerja književne predelave besedil (strip, igrani in animirani film) z izvirnim književnim besedilom. STANDARDI ZNANJA Učenec: » s svojimi besedami razloži, zakaj se je v predelanem književnem besedilu nekaj zgodilo; » izrazi razumevanje predelave književnega besedila (lutkovna ali gledališka predstava, igrani ali animirani film, radijska igra) in ga vrednoti. 57 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | slovenščina 5 4 : 3 1 / / / 5 2 TERMINI 0 2 . 7 . ◦ 5 lutkovna predstava ◦ gledališka predstava ◦ igralec ◦ oder ◦ radijska igra ◦ animirani film 1 ◦ igrani film 58 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | slovenščina 5 4 : 3 1 / / (PO)USTVARJANJE OB / 5 2 0 2 KNJIŽEVNIH BESEDILIH . 7 . 5 1 OBVEZNO OPIS TEME (Po)ustvarjanje ob književnih besedilih in medijskih predelavah je ključno za celostni razvoj učencev v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Učenci razvijajo govorno in pisno izražanje ter interpretativno branje. Učitelj je govorni in bralni zgled. Načrtuje dejavnosti, pri katerih učenci po poslušanih/prebranih književnih besedilih in gledanih priredbah književnih besedil ustvarjajo svoja književna besedila, ilustracije in dramatizacije. S tem razvijajo domišljijo, jezikovne spretnosti in ustvarjalnost ter poglabljajo razumevanje književnih besedil in medijskih predelav. Učitelj vodi učence pri primerjavi izvirnih del in medijskih predelav ter spodbuja njihovo kritično mišljenje in vrednotenje. Učenci razvijajo pozitiven odnos do književnost in medijev, hkrati pa razvijajo lastno ustvarjalnost in sporazumevalno zmožnost. Razvijanje zmožnosti govorjenja, tj. pogovarjanja in govornega nastopanja, učencev je proces, ki vsebuje več korakov. Učenci po zgledu (npr. učiteljevem nastopu, slišanem posnetku besedila) razmišljajo o slišanem (razločno in naravno govorjenje, ritem, hitrost, glasnost) in videnem (očesni stik, mimika obraza, kretnje rok, gibanje po prostoru) ter urijo govorjenje na podlagi iste oz. podobne teme. Učenci berejo polglasno, glasno in tiho. Z učenjem interpretativnega branja razvijajo odnos do književnih besedil in motiviranost za branje ter sproščeno naravno glasno branje. Učitelj jih spodbuja k večkratnemu branju istega besedila na različne načine. GOVORNO IN PISNO (PO)USTVARJANJE CILJI Učenec: O: predlaga različne naslove za znana književna besedila in tvori naslov za svoje besedilo; O: razvija zmožnost obnove že slišanega/prebranega književnega besedila s svojimi besedami; O: razvija zmožnost tvorjenja govornega besedila o stvarnih in domišljijskih svetovih; O: razvija zmožnost tvorjenja pravljice po zgledu klasične pravljice; O: razvija zmožnost tvorjenja realistične zgodbe; O: po vzorcu iz pesmi tvori ritmična besedila, rime, kitice (tudi onomatopoijo); 59 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | slovenščina 5 4 : 3 1 / / O: / iz besedila po vzorcu tvori besede, sopomenske nize, asociacije ob besedah, prilastke ob 52 tematskem jedru, izmišlja si nove besede; 0 2 . 7 O: . razvija zmožnost govornega nastopanja z vnaprej izbranim književnim besedilom; 51 O: uporablja različne multimodalne izraze (z besedami, sliko, glasbo, animiranimi podobami) za upodobitev svoje domišljijske predstave o književnih osebah, njihovem ravnanju, okoliščinah, kot so kraj, čas dogajanja, ki jih prepozna iz književnega besedila; (4.3.2.1 | 4.3.1.1 | 4.3.3.1) O: razvija zmožnost predelave književnega besedila (zgodbo v pesem ali dramsko besedilo, pesem v zgodbo), oz. v drugi medij (npr. ilustrira pesem/zgodbo, tvori strip, slikopis, predstavo s prstnimi lutkami, kamišibaj, animirani film). (4.3.1.1 | 4.1.3.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: - tvori ustna in pisna besedila: » ob slikanici (z besedilom ali brez) s svojimi besedami pripoveduje zgodbo (1. razred); » po poslušanem/gledanem/prebranem književnem besedilu ga obnovi/tvori izpuščeni del/njegovo nadaljevanje (2., 3. razred); » po poslušanju/branju pravljice tvori njeno nadaljevanje (1., 2. razred) oz. tvori pravljico z njenimi značilnostmi (3. razred); » realistično zgodbo, v kateri je dogajanje podobno tistemu iz njegovega sveta (3. razred); » recitira/deklamira pesem (1. in 2. razred) in s posebno govorico izraža razpoloženje (3. razred); » govorno nastopa z vnaprej izbranim književnim besedilom tako, da razločno in naravno govori ter upošteva zborno izreko; » predstavi svoje (po)ustvarjalno besedilo pesemskega, pripovednega ali dramskega besedila v različnih medijih (3. razred). TERMINI ◦ ilustracija ◦ strip ◦ slikopis ◦ lutka ◦ naslov 60 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | slovenščina 5 4 : 3 1 / / INTERPRETATIVNO BRANJE / 5 2 0 2 . 7 . 1 CILJI 5 Učenec: O: razločno bere z upoštevanjem zvočne prvine govora; O: po zgledu razvija branje književnega besedila (npr. posnema razpoloženje književnih oseb in dogajanja); O: po glasnem branju književnega besedila razvija vrednotenje svojega branja in branja sovrstnikov. STANDARDI ZNANJA Učenec: Ta skupina ciljev nima standardov znanja. TERMINI ◦ doživeto branje 61 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | slovenščina 5 4 : 3 1 / / KNJIŽEVNOST V PROSTORU IN / 5 2 0 2 ČASU . 7 . 5 1 OBVEZNO OPIS TEME Tema zajema usvajanje književnega znanja v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole, ki je ključno za razvoj bralne kulture in ljubezni do knjig. Procesno usvajanje književnega znanja vključuje postopno spoznavanje literarnih zvrsti, razumevanje osnovnih literarnih pojmov in razvijanje sposobnosti interpretacije besedil ter poustvarjanje književnih besedil. Učitelj naj spodbuja učence k aktivni rabi književnih znanj skozi različne dejavnosti, kot so poslušanje in odzivanje, branje, pripovedovanje, dramatizacija in poustvarjanje, npr. ustvarjalno pisanje. S tem učenci pridobivajo literarnovedno znanje, ki ga lahko uporabljajo v različnih kontekstih, kar krepi njihovo razumevanje in izražanje. Učenci naj poslušajo in berejo tudi celotna avtorska dela, primerna njihovim zmožnostim in interesom. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Učenci razvijajo zmožnosti razumevanja in doživljanja književnih besedil in pridobivajo literarnovedna znanja. V šoli preberejo: » celovite kakovostne slikanice, ki so lahko kratke realistične zgodbe, kratke fantastične zgodbe, basni, mite, pripovedke idr. (od katerih naj bodo tudi take s problemsko tematiko), » vsaj eno zbirko slovenskih ljudskih pesmi, » vsaj eno celovito zbirko pravljic (npr. pravljice bratov Grimm), » besedila avtorjev otroške književnosti: Nika Grafenauerja, Otona Župančiča, Toneta Pavčka, Srečka Kosovela, Kajetana Koviča (poezijo in/ali prozo), Ele Peroci, Svetlane Makarovič, Lile Prap ter vsaj še eno besedilo sodobnega avtorja/sodobne avtorice po izbiri učitelja/učiteljice ter učencev in učenk (npr. Ferija Lainščka, Anjo Štefan, Primoža Suhodolčana, Petra Svetino), » vsaj eno kakovostno dramsko besedilo (ki si ga lahko ogledajo tudi kot predstavo). 62 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | slovenščina 5 4 : 3 1 / / USTVARJALCI IN NJIHOVA KNJIŽEVNA DELA TER / 5 2 SLOVSTVENA FOLKLORA 0 2 . 7 . 5 1 CILJI Učenec: O: spoznava avtorje otroške književnosti in njihova književna besedila/dela ter ilustratorje književnih del; O: spoznava slovstveno folkloro (ljudske pesmi (tudi izštevanke in zafrkljivke) in slovenske ljudske pravljice in pripovedke). STANDARDI ZNANJA Učenec: » pozna, razume in ovrednoti književna besedila obvezno obravnavanih književnikov in književnic, izbrane slovenske ljudske pravljice ter pravljice bratov Grimm; » pozna, razume in ovrednoti vsaj eno besedilo sodobnega avtorja/sodobne avtorice po izbiri učitelja ter učencev; » pozna, razume in ovrednoti najmanj eno celovito kakovostno slikanico na posamezni razred ter najmanj eno kakovostno dramsko besedilo (lahko tudi predstavo); » pozna slovenske ljudske pesmi in njihove značilnosti; » uporabi ljudsko pesem v različnih kontekstih (npr. petje, recitiranje); » pozna slovenske ljudske pravljice in pripovedke ter njihove značilnosti; » uporabi slovensko ljudsko pravljico in pripovedko v različnih kontekstih (npr. pripovedovanje, dramatizacija); » uporabi izštevanko v igri. TERMINI ◦ ljudska pravljica ◦ ljudska pesem ◦ izštevanka ◦ pripovedka 63 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | slovenščina 5 4 : 3 1 / / LITERARNOVEDNI IZRAZI / 5 2 0 2 . 7 . 1 CILJI 5 Učenec: O: razvija razumevanje in uporabo literarnoteoretičnih pojmov. (1.1.2.2) STANDARDI ZNANJA Učenec: -prepozna, razume in uporabi literarnoteoretične pojme: » naslov, pisatelj, pravljica, pripovedka, realistična zgodba, ilustrator, ilustracija; » pesnik, pesem, kitica (2. razred), rima (2. razred), izštevanka; » predstava (gledališka in lutkovna), igralec, oder, igrani film, animirani film; -pozna, razume in uporablja s tem učnim načrtom določene termine. TERMINI ◦ naslov ◦ pisatelj ◦ pravljica ◦ pripovedka ◦ realistična zgodba ◦ ilustrator ◦ ilustracija ◦ pesnik ◦ pesem ◦ kitica ◦ rima ◦ izštevanka ◦ predstava ◦ igralec ◦ oder ◦ igrani film ◦ animirani film 64 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | slovenščina MATEMATIKA PRVO VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA 5 4 : 3 1 / / / ARITMETIKA IN ALGEBRA 5202.7.51 OBVEZNO OPIS TEME Pri temi Aritmetika in algebra učitelj vpelje učence v svet števil in osnovnih računskih operacij. Obravnava množice naravnih števil s številom nič (v nadaljevanju ℕ₀) in računskih operacij se vertikalno nadgrajuje s postopno razširitvijo do 1000. Učenci razvijajo številske predstave z razvrščanjem, prirejanjem in preštevanjem konkretnega materiala ter postopoma prehajajo na grafično in simbolno raven. Učenci se navajajo na delo s konkretnim materialom tako, da jih učitelj sistematično vodi do usvojitve rutin in samostojnega dela pri tem. Racionalna števila učenci izkustveno spoznavajo kot dele celote na predmetih in z modeli ter jih zapišejo v obliki ulomka. V življenjskih in matematičnih okoliščinah prepoznavajo različne vrste zaporedij. Aritmetične vsebine obravnavajo tako, da pri tem razvijajo matematično mišljenje, matematične ideje in povezujejo znanje. Pridobljena znanja učenci uporabijo pri reševanju besedilnih in problemskih nalog. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Vpeljava naravnih števil s številom nič se skozi celotno osnovnošolsko izobraževanje vertikalno nadgrajuje, kar se v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju kaže v postopni razširitvi množice števil, ki je značilna za posamezni razred (1. razred: do 20; 2. razred: do 100; 3 razred: do 1000). Učitelj glede na predznanje učencev in njihove zmožnosti delo diferencira in tako omogoča, da v 1. razredu razvijajo številske predstave v množici naravnih števil do 100, v 2. razredu pa do 1000. V 1. razredu učenci spoznajo najprej števila do 10 in nato še do 20 ter jih seštevajo in odštevajo. Število 0 spoznajo na dva različna načina: kot odsotnost elementov in kot razliko dveh enakih naravnih števil. Standard znanja je sicer omejen na računanje do 20 brez prehoda, učitelj pa uvaja tudi že računanje s prehodom ob konkretnih reprezentacijah, ki pa ga ne ocenjuje. V 2. razredu učenci spoznajo množico naravnih števil (ℕ₀) do 100 s številom nič, nadgradijo seštevanje in odštevanje v ℕ₀ do 100. Učenci naj bi ob koncu 2. razreda računali s prehodom do 100, kot minimalni standard je opredeljeno seštevanje in odštevanje brez prehoda. V 3. razredu učenci spoznajo števila do 1000 in usvojijo seštevanje in odštevanje do 1000 najprej z ustnim, nato še s pisnim algoritmom. Pri pisnem odštevanju uporabljamo postopek, ki temelji na pravilu razlike. Ob koncu 3. razreda izkažejo znanje seštevanja in odštevanja do 1000 s prehodom in kot minimalni standard računanje do 1000 brez prehoda. Učenci spoznajo novi 67 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | matematika 5 4 : 3 1 / / računski operaciji množenje in deljenje in do avtomatizma usvojijo zmnožke (do 10 · 10) ter 52/ količnike. 0 2 . 7 Pri spoznavanju novih računskih operacij učitelj le-te naveže na že poznane operacije in utrjuje 5. 1 povezave med njimi: seštevanje in odštevanje kot nasprotni operaciji, množenje in deljenje kot obratni operaciji in množenje kot seštevanje enakih seštevancev. Dele celote učitelj v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju obravnava na konkretni in slikovni ravni, pri čemer uporablja raznovrstne reprezentacije (ploskovni, dolžinski model in model množic), v 3. razredu doda simbolni zapis. Ploskovni model je model s poudarjenima dvema dimenzijama (krožni model, pravokotni model, kvadratna mreža 10 · 10, Dienesova ponazorila). Dolžinski model je model s poudarjeno eno dimenzijo tj. dolžino (dolžinski trakovi, številski poltrak). Model množice je model, kjer je celota ponazorjena z naborom predmetov. Pri skupini ciljev Zaporedja učitelj z učenci obravnava dva tipa situacij: ponavljajoče in rastoče (padajoče) zaporedje. V 1. in 2. razredu je poudarek na ponavljajočih zaporedjih (vzorcih), ki jih učenci prikazujejo s konkretnim materialom. V 3. razredu naj učenci spoznavajo in raziskujejo rastoča zaporedja (slikovna zaporedja in zaporedja, ki izhajajo iz večkratnikov števil). Učitelj učence že v 1. razredu postopoma vpeljuje v reševanje besedilnih nalog, v obliki kombinacije slike in besedila, ki izhaja iz življenjskih situacij. Opisu situacije sledi vprašanje, ki je ciljno usmerjeno. Pri reševanju učenci uporabljajo že prej usvojeno matematično znanje (npr. uporaba računske operacije). V 3. razredu se učenci postopoma vpeljujejo v reševanje problemskih nalog, ki so opredeljene kot naloge, v katerih ne poznajo poti do rešitve in jo morajo samostojno načrtovati. NARAVNA ŠTEVILA IN ŠTEVILO 0 CILJI Učenec: O: razvija številske predstave ob razvrščanju, prirejanju in preštevanju konkretnega materiala; O: prehaja med različnimi reprezentacijami števila (konkretna, grafična in simbolna); O: preko življenjskih situacij razvija razumevanje različnih pomenov števila; O: razvija zmožnosti ocenjevanja moči množice; O: spoznava velikostne odnose v ℕ₀ ter števila primerja in ureja; O: spoznava lastnosti števil: sodo in liho število; 68 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | matematika 5 4 : 3 1 / / O: / razvija razumevanje o sistemu mestnih vrednosti, v katerem položaj števke vpliva na vrednost 52 števila (E, D, S, T); 0 2 . 7 O: . zaokrožuje števila na D in S; 51 O: pri sporočanju uporablja matematični jezik za poimenovanje števil in odnosov med števili ter ustrezne simbole. (1.1.2.2) STANDARDI ZNANJA Učenec: 1. razred » šteje in predstavi števila do 20 na različne načine; » prebere in s številko zapiše števila do 20 vključno s številom 0; » primerja in uredi naravna števila do 20 ter določi predhodnik in naslednik števila. 2. razred » šteje in predstavi števila do 100 na različne načine; » prebere in s simbolom ter desetiškima enotama E in D zapiše števila do 100; » primerja naravna števila do 100 ter odnose med števili zapiše s simboli (=, <, >); » uredi naravna števila do 100, določi predhodnik in naslednik ter uporabi oba izraza; » prebere in zapiše vrstilne števnike do 20. 3. razred » predstavi naravna števila do 1000 s strukturiranim materialom in prehaja med različnimi reprezentacijami; » prebere in s številko ter desetiškimi enotami zapiše števila do 1000; » primerja naravna števila do 1000 in odnose med števili zapiše s simboli (=, <, >); » uredi naravna števila do 1000 ter določi predhodnik in naslednik; » loči soda in liha števila. TERMINI ◦ število ◦ številka ◦ števka ◦ je večje ◦ je manjše ◦ je enako ◦ enica ◦ desetica ◦ stotica ◦ tisočica ◦ predhodnik ◦ naslednik ◦ sodo število ◦ liho število 69 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | matematika 5 4 : 3 1 / / RAČUNSKE OPERACIJE Z NARAVNIMI ŠTEVILI IN / 5 2 ŠTEVILOM 0 0 2 . 7 . 5 1 CILJI Učenec: O: razvija učinkovite postopke za seštevanje, odštevanje, množenje in deljenje naravnih števil; O: razume povezave med računskimi operacijami in njihovimi lastnostmi; O: uporablja vsakdanji in matematični jezik pri predstavljanju lastnih strategij računanja ter reševanju in oblikovanju matematičnih besedilnih nalog; (1.1.2.1 | 1.1.2.2) O: poišče manjkajoče število v računih seštevanja, odštevanja, množenja in deljenja; O: razvija razumevanje pojma enakosti; O: se uvaja v reševanje besedilnih nalog; (1.1.4.1) O: rešuje problemske naloge, ki se nanašajo na realno ali matematično situacijo (kontekst), pri tem uporablja različne strategije reševanja; (4.1.2.1 | 3.1.4.2) O: rešuje problemske naloge z več možnimi rešitvami, različnimi načini reševanja ter preveč ali premalo podatki; (5.1.2.1 | 5.1.2.2 | 3.1.3.3) O: opisuje načine sklepanja in uporabljene strategije pri reševanju besedilnih in problemskih nalog. (1.1.2.2 | 2.2.3.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: 1. razred » sešteje in odšteje števila do 10; » sešteje in odšteje števila v množici naravnih števil do 20 brez prehoda; » določi pare števil, ki dajo enako vsoto (poudarek na vsoti 10); » uporabi zakon o zamenjavi števil v računih seštevanja. 2. razred 70 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | matematika 5 4 : 3 1 / / » sešteje in odšteje števili v množici naravnih števil do 20 (s prehodom); / 5 2 0 » .2 sešteje in odšteje števila v množici naravnih števil do 100 brez prehoda; 7 . 5 » 1 sešteje in odšteje števila v množici naravnih števil do 100 s prehodom; » poišče manjkajoče število: a ± __= b in __± a = b v množici naravnih števil do 20; » uporabi zakon o zamenjavi in združevanju števil pri seštevanju; » uporabi računski operaciji seštevanja in odštevanja pri reševanju besedilnih nalog. 3. razred » ustno sešteje in odšteje števila v množici naravnih števil do 100 (s prehodom); » pisno sešteje in odšteje števila v množici naravnih števil do 1000 brez prehoda; » sešteje in odšteje števila v množici naravnih števil do 1000 (s prehodom); » poišče manjkajoče število: a ±__= b in __± a = b v množici naravnih števil do 100; » pozna do avtomatizma zmnožke in količnike v obsegu do 10 · 10; » pozna večkratnike v okviru poštevanke 10 · 10; » poišče manjkajoče število: a · __= b, __ · a = b, a : __ = b in __: a = b (a ≠ 0) v okviru poštevanke; » izračuna vrednost številskega izraza brez oklepaja do 100; » uporabi zakon o zamenjavi in združevanju pri seštevanju in množenju dveh ali več števil; » uporabi računske operacije pri reševanju besedilnih in problemskih nalog. TERMINI ◦ seštevanje ◦ odštevanje ◦ množenje ◦ deljenje ◦ plus ◦ minus ◦ krat ◦ deljeno ◦ vsota ◦ razlika ◦ zmnožek ◦ količnik ◦ manjkajoče število 71 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | matematika 5 4 : 3 1 / / RACIONALNA ŠTEVILA / 5 2 0 2 . 7 . 1 CILJI 5 Učenec: O: razvija sposobnost prepoznavanja delov celote na konkretni in grafični ravni s pomočjo ploskovnih in dolžinskih modelov ter modelov množic; O: razvija zmožnost delitve celote na enake dele oz. sestavljanja celote iz enakih delov. (3.1.4.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: 1. razred: » prepozna polovico in četrtino na konkretnih modelih. 2. razred: » prepozna polovico, četrtino in osmino na konkretnih modelih; » s pomočjo modelov sestavi celoto iz enakih delov celote; » razdeli celoto na enake dele (polovica, četrtina, osmina). 3. razred: » prepozna en del celote (od do ) na ploskovnih, dolžinskih modelih in na modelih množice; » zapiše en del celote z matematičnim simbolom: , , ... ; » prepozna več kot en del celote na ploskovnih in dolžinskih modelih (dve tretjini, tri četrtine, dve četrtini); » razdeli celoto na ploskovnih in dolžinskih modelih ter modelih množice na polovico, tretjino, četrtino, šestino in osmino. TERMINI ◦ celota ◦ del celote ◦ polovica ◦ četrtina ◦ osmina ◦ tretjina ◦ šestina ◦ petina ◦ desetina ◦ devetina ◦ sedmina 72 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | matematika 5 4 : 3 1 / / ZAPOREDJA / 5 2 0 2 . 7 . 1 CILJI 5 Učenec: O: prepoznava pravilo zaporedja ter ga ubesedi; (1.1.2.2) O: napove člen zaporedja; O: prepoznava zaporedja z enakim pravilom; O: razvija algebrsko mišljenje tako, da opazuje zakonitosti številskih izrazov in relacij ter oblikuje pravilo/posplošitev le-teh. STANDARDI ZNANJA Učenec: 1. razred » prepozna pravilo ponavljajočega zaporedja in ga nadaljuje. 2. razred » prepozna pravilo ponavljajočega zaporedja in ga nadaljuje; » oblikuje ponavljajoče zaporedje in opiše pravilo. 3. razred » prepozna in nadaljuje preprosta slikovna in številska zaporedja, ki so vezana na večkratnike števil. TERMINI ◦ zaporedje ◦ člen zaporedja ◦ gradnik zaporedja ◦ pravilo zaporedja 73 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | matematika 5 4 : 3 1 / / GEOMETRIJA IN MERJENJE / 5 2 0 2 . 7 . 5 OBVEZNO 1 OPIS TEME Geometrija in merjenje pomagata učencem razvijati prostorske predstave in prostorsko razmišljanje. Pri pouku geometrije je zelo pomembno, da učenci delajo s konkretnimi materiali tako pri prosti igri v začetnem obdobju, ko ustvarjalno gradijo z modeli (telesa, liki), in v nadaljevanju ob usmerjeni didaktični igri, pri kateri rešujejo preproste izzive. Področje, ki pripomore k izgradnji prostorskih predstav, je orientacija v prostoru in na ravnini. Skupino ciljev Orientacija in prostorska vizualizacija je treba povezati s pridobivanjem znanja z drugih področij, npr. geometrijski elementi, merjenje, številske predstave, transformacije, grafični prikazi itd. Učenci spoznajo osnovna geometrijska telesa, geometrijske like in črte, jih poimenujejo, opisujejo, primerjajo in razvrščajo. Pomembno je, da geometrijske elemente prepoznavajo v različnih položajih v ravnini in prostoru (z različnih perspektiv). Pri merjenju učenci pridobivajo spretnost merjenja in ocenitve dolžine, mase, prostornine in časa. Temeljna dejavnost je merjenje z nestandardnimi (relativnimi in konstantnimi) in standardnimi enotami. Pri tem uporabljajo različne merilne instrumente, se navajajo na natančnost merjenja in izražanja meritev. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Geometrijski elementi Pri vpeljavi geometrijskih elementov (telesa, liki, črte) sledimo razvojni Van Hielovi teoriji o razvoju geometrijskih pojmov (dodati vir), po kateri je otrok najprej na vizualni stopnji, kar pomeni, da telesa in like zaznava kot celoto, šele nato sledi postopen prehod na analitično stopnjo, ko prične prepoznavati lastnosti geometrijskih teles. Najprej pri učencih gradimo predstavo o liku v splošnem in ne zožimo prehitro pojma lik zgolj na osnovne štiri geometrijske like (kvadrat, trikotnik, krog in pravokotnik). Pri spoznavanju lastnosti teles je kot poseben primer treba izpostaviti stožec, za katerega je značilna pogosta napačna predstava, da ima eno oglišče, kar pa ne drži. Stožec ima vrh. Podobna situacija se pojavi pri likih, kjer je pogosta napačna predstava, da ima krog eno stranico, kar tudi ne drži. Krog je omejen s krivo sklenjeno črto, ki jo učenci podrobneje spoznajo v 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju in jo poimenujejo krožnica. Prostorska vizualizacija in orientacija Pri orientaciji v 1. razredu najprej obravnavamo primere, ko je učenec v centru glediščne točke in usvaja temeljne pojme iz orientacije. Učenci najprej opredelijo položaj predmeta glede na sebe 74 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | matematika 5 4 : 3 1 / / oz. glede na druge predmete in se znajo pri opisu položajev pravilno izražati s pojmi, nato se 52/ premikajo po navodilih po prostoru in navodila za premikanje tudi sami oblikujejo, orientirajo se 0 2 . na ravnini npr. na listu papirja in hkrati razvijajo strategije branja poti, labirintov in mrež. Šele v 2. 7 . 5 razredu preidemo na primere, ko se mora učenec vživeti v glediščno točko neke druge osebe in 1 si predstavljati, kakšen bi bil objekt videti z različnih zornih kotov. Ob koncu prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja že lahko berejo in se orientirajo po prilagojenih zemljevidih v koordinatnih mrežah (pomikajo se po poljih). Orientacija se nanaša na situacije, ko objekt ostane fiksen in si v mislih predstavljamo, da smo spremenili zorni kot gledanja, pri prostorski vizualizaciji pa v mislih delamo z objektom samim (npr. v mislih zavrtimo, prezrcalimo, prerežemo … del objekta ali cel objekt). Pri prostorski vizualizaciji pričnemo s primeri prepoznavanja gradnikov, ki se jih ne vidi, na preprostih konstrukcijah iz kockastih gradnikov, ki so lahko enotske kocke, link kocke, lesene kocke itd. Transformacije V 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju je ta skupina ciljev omejena le na obravnavo simetrije. Izhajamo iz realnih primerov simetrije v vsakdanjem življenju, vendar pa je nujno treba v nadaljevanju matematične obravnave preiti izključno na primere ravninske simetrije, saj le tako lahko učenec z različnimi tehnikami preveri, ali so oblike osno simetrične ali ne (tehnika prepogibanja, zrcaljenja). Merjenje Pri vpeljavi katerekoli veličine sledimo 4 metodičnim korakom: 1. primerjanje, 2. merjenje z relativno mersko enoto, 3. merjenje s konstantno nestandardno mersko enoto, 4. merjenje s standardno enoto. V 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju se ti metodični koraki nanašajo na pet različnih veličin: dolžino, maso, prostornino, čas in denar. Pri vseh veličinah je treba razvijati predstave o merskih enotah, ki naj vključujejo procese zaokroževanja in ocenjevanja veličine. Vsebino naj se izkoristi za reševanje realnih matematičnih problemov, ki prav tako pripomorejo k razvijanju predstav in občutka za uporabnost vsebine v življenju. GEOMETRIJSKI ELEMENTI CILJI Učenec: O: razvija sistematično opazovanje in razlikuje med osnovnimi geometrijskimi elementi: telo, lik, črta; O: razvija komunikacijske procese tako, da poimenuje, pojasnjuje, postavlja vprašanja ter pri opisu geometrijskih elementov uporablja vsakdanji in matematični jezik; (1.1.2.2) 75 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | matematika 5 4 : 3 1 / / O: / razvija spretnost uporabe geometrijskega orodja; 52 0 O: 2 prepozna in riše črte ter like v različnih legah; .7 . 5 O: 1 raziskuje lastnosti teles, likov in črt; O: razvija strategije reševanja geometrijskih problemov in predstavi lasten način reševanja. (3.3.1.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: 1. razred » loči telesa in like; » prepozna, poimenuje in nariše ravno, krivo črto, sklenjeno in nesklenjeno črto. 2. razred » prepozna in poimenuje osnovna geometrijska telesa: kocka, kvader, krogla, stožec, valj in piramida; » prepozna, poimenuje in nariše osnovne geometrijske like: kvadrat, pravokotnik, krog in trikotnik; » prepozna, poimenuje in nariše lomljeno črto. 3. razred » poimenuje in opiše geometrijsko telo z njegovimi lastnostmi: oglišče, rob, ploskev, vrh; » prepozna in nariše različne večkotnike ter jih poimenuje glede na število stranic; » poimenuje in opiše lik z njegovimi lastnostmi: stranica, oglišče, kriva črta; » reši geometrijske probleme. TERMINI ◦ geometrijsko telo ◦ kocka ◦ kvader ◦ krogla ◦ stožec ◦ valj ◦ piramida ◦ geometrijski lik ◦ kvadrat ◦ pravokotnik ◦ krog ◦ trikotnik ◦ večkotnik ◦ črta ◦ ravna črta ◦ kriva črta ◦ sklenjena črta ◦ nesklenjena črta ◦ lomljena črta ◦ ploskev ◦ kriva ploskev ◦ ravna ploskev ◦ oglišče ◦ vrh ◦ rob ◦ stranica 76 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | matematika 5 4 : 3 1 / / PROSTORSKA VIZUALIZACIJA IN ORIENTACIJA / 5 2 0 2 . 7 . 1 CILJI 5 Učenec: O: se orientira v prostoru in na ravnini ter oblikuje navodila za premikanje; (4.2.1.1 | 4.3.4.1) O: razvija spretnost prostorskega predstavljanja, tako da prepozna videz predmeta z različnih zornih kotov (od zgoraj, spodaj, spredaj, zadaj); (4.5.3.1 | 4.2.1.1) O: prepoznava gradnike, ki se jih ne vidi, na sestavljenih konstrukcijah iz enakih kock in pojasni svoje ugotovitve; O: rešuje geometrijske probleme v povezavi s prostorsko vizualizacijo in orientacijo in predstavi lasten način reševanja. (4.2.1.1 | 4.5.3.1 | 3.1.4.2) STANDARDI ZNANJA Učenec: 1. razred » opredeli položaj predmeta glede na sebe (levo, desno, zgoraj, spodaj …) in se pri opisu položaja pravilno izraža. 2. razred » opredeli položaj predmeta glede na sebe (levo, desno) in se pri opisu položaja pravilno izraža; » opredeli položaj predmeta glede na drugo osebo in se pri opisu pravilno izraža; » se po navodilih premika po prostoru in ravnini. 3. razred » določi lego elementov v mreži. TERMINI ◦ mreža ◦ pot ◦ labirint 77 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | matematika 5 4 : 3 1 / / TRANSFORMACIJE / 5 2 0 2 . 7 . 1 CILJI 5 Učenec: O: prepoznava simetrijo v okolici in na ploskovnih oblikah. STANDARDI ZNANJA Učenec: 3. razred » prepozna simetrijo na ploskovnih oblikah, kjer simetrala poteka čez obliko; » dopolni obliko do simetrične oblike. TERMINI ◦ simetrija 78 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | matematika 5 4 : 3 1 / / MERJENJE / 5 2 0 2 . 7 . 1 CILJI 5 Učenec: O: primerja in ureja veličine; O: razvija strategije ocenjevanja veličin; O: razvija spretnost merjenja z nestandardnimi (relativnimi, konstantnimi) in standardnimi merskimi enotami; O: meri z merilnimi instrumenti in meritev zapiše s številsko vrednostjo in mersko enoto; O: izgrajuje odnos do denarja, ko sprejema in pojasnjuje finančne odločitve ter potrošniške navade; (5.2.5.1 | 5.2.5.2) O: razume decimalni zapis denarnih vrednosti; O: rešuje matematične probleme iz merjenja, ki vključujejo realni kontekst. (5.2.5.2 | 5.2.5.3 | 4.1.2.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: 1. razred » primerja in ureja dolžino, maso in prostornino po velikosti; » meri dolžino, maso in prostornino z nestandardnimi merskimi enotami. 2. razred » meri dolžino, maso in prostornino s standardno mersko enoto m, cm, kg, L (liter); » pozna denarni vrednosti evro in cent in denarne vrednosti prikaže z modeli denarja. 3. razred » meri dolžino, maso in prostornino, čas s standardno mersko enoto m, cm, dm, kg, dag, L (liter), dL, h, min; » pozna odnose med sosednjimi merskimi enotami; » pozna denarne vrednosti in jih prikaže z modeli denarja; » denarno vrednost, izraženo z evri in centi, zapiše z decimalnim zapisom in obratno. 79 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | matematika 5 4 : 3 1 / / TERMINI / 5 2 0 ◦ 2 dolžina ◦ masa ◦ prostornina ◦ čas ◦ meter (m) ◦ centimeter (cm) ◦ decimeter (dm) . 7 ◦ . kilogram (kg) ◦ dekagram (dag) ◦ liter (L) ◦ deciliter (dL) ◦ ura (h) ◦ minuta (min) ◦ evro 5 1 (€) ◦ cent 80 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | matematika 5 4 : 3 1 / / STATISTIKA, KOMBINATORIKA / 5 2 0 2 IN VERJETNOST . 7 . 5 1 OBVEZNO OPIS TEME Tema Statistika, verjetnost in kombinatorika razvija matematično in kritično mišljenje. Pri statistiki se učenci srečajo s podatki in grafičnimi prikazi oz. osnovami obdelave podatkov, ki se povezuje z različnimi predmetnimi področji, zato pravimo, da je to vsebina, ki sodi k splošni izobrazbi posameznika. Učenci statistiko spoznavajo izkustveno ob dejavnostih na konkretni ravni, saj so vsebine statistike na tej ravni le uvod v predstavitve, zbiranje, urejanje in interpretiranje podatkov. Učenci vsebine spoznavajo postopoma, od branja podatkov do izvedbe preproste statistične raziskave, kjer ob izboru problemskega vprašanja načrtujejo zbiranje podatkov, predstavitev in interpretacijo. Z vsebinami kombinatorike učenci razvijajo logično mišljenje, sistematični pristop k reševanju kombinatoričnih situacij in avtonomnost mišljenja. Učenci intuitivno sprejemajo koncept verjetnosti in na konkretni ravni izvajajo poskuse ter opazujejo, kateri dogodki se pri posameznem poskusu zgodijo. Na primer: pred vsako ponovitvijo poskusa »met igralne kocke« lahko ugibajo, kateri dogodek se bo zgodil, nato preverijo, ali se je zares zgodil. Tema Statistika, verjetnost in kombinatorika učence vpeljuje v drugačen način mišljenja kot preostale teme matematike. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Statistika Učenci spoznavajo različne načine prikazovanja podatkov. Vsebina se od 1. do 3. razreda postopno nadgrajuje: od branja podatkov, k zbiranju le-teh in njihovi interpretaciji ter nazadnje k izvedbi mini raziskave. V 3. razredu je pomembno uvesti legendo, pri kateri eno polje v prikazu predstavlja več kot en element (povezava s poštevanko).  Pri matematiki učenci spoznavajo orodja za obdelavo in prikazovanje podatkov, v praksi pa ta orodja uporabijo na konkretnih vsebinah, ki naj se v čim večji meri navezujejo na ostala predmetna področja. Kombinatorika Ta skupina ciljev omogoča vključevanje matematičnih problemov in poglabljanje različnih strategij reševanja: od strategije poskusov in napak do sistematičnega iskanja vseh možnih rešitev. Obravnavamo dva sklopa situacij: situacije, pri katerih je izbor na naslednjem koraku odvisen od predhodnega izbora (npr. število možnih razporeditev treh različnih okusov sladoleda 81 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | matematika 5 4 : 3 1 / / na kornet, število možnih razporeditev treh kepic na kornet, pri čemer lahko izbiram le med 52/ dvema okusoma ipd.), in situacije, kjer je odločanje na vsaki naslednji stopnji neodvisno od 0 2 . odločanja na prejšnji stopnji npr. iskanje vseh možnih načinov priprave zajtrka, če imamo na voljo 7 . 5 tri različne pijače in dva različna prigrizka. Pri tem tipu situacij učence seznanimo z 1 matematičnimi orodji, ki omogočajo preglednejšo predstavitev vseh možnih izborov (puščični prikaz in preglednica). Verjetnost V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju skupina ciljev Verjetnost še nima standardov znanja, učitelj jo z učenci obravnava v povezavi z realnimi konteksti, kjer učenci pridobijo občutek za to, kateri dogodek je mogoč, nemogoč ali gotov. STATISTIKA CILJI Učenec: O: uporablja različne vrste prikazov za ureditev podatkov; (2.2.3.1) O: rešuje probleme, ki zahtevajo zbiranje in urejanje podatkov, pregledno predstavitev le-teh in interpretacijo; (4.1.1.1 | 4.1.2.1 | 2.3.1.2) O: presoja ustreznost prikaza za dane podatke. (1.1.4.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: 1. razred » prebere figurni prikaz, prikaz z vrsticami oz. s stolpci in preglednico; » predstavi podatke s figurnim prikazom, prikazom s stolpci oz. z vrsticami. 2. razred » uredi in predstavi podatke s preglednico in prikazom s stolpci oz. vrsticami. 3. razred » predstavi, prebere in interpretira podatke, podane s črtičnim prikazom in preglednico; 82 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | matematika 5 4 : 3 1 / / » predstavi, prebere in interpretira podatke, podane s prikazom z vrsticami oz. stolpci, ki vsebuje / 5 2 legendo. 0 2 . 7 . 5 1 TERMINI ◦ figurni prikaz ◦ prikaz z vrsticami ◦ prikaz s stolpci ◦ črtični prikaz ◦ preglednica ◦ legenda 83 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | matematika 5 4 : 3 1 / / KOMBINATORIKA / 5 2 0 2 . 7 . 1 CILJI 5 Učenec: O: spoznava in rešuje preproste primere kombinatoričnih situacij na konkretni in slikovni ravni; O: razvija strategije sistematičnega iskanja rešitev kombinatoričnih situacij; I: rešuje problemske naloge z razporeditvami in izbori elementov različnih ali ponavljajočih se elementov. STANDARDI ZNANJA Učenec: 2. razred » ponazori in prešteje vse možne izide pri preprostih kombinatoričnih situacijah. 3. razred » kombinatorične situacije z neodvisnima izboroma predstavi grafično s puščičnim prikazom in preglednico. TERMINI ◦ preglednica ◦ puščični prikaz 84 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | matematika 5 4 : 3 1 / / VERJETNOST / 5 2 0 2 . 7 . 1 CILJI 5 Učenec: O: razlikuje med gotovim, mogočim in nemogočim dogodkom v življenjskih situacijah; I: razlikuje med bolj ali manj verjetnim dogodkom v življenjskih situacijah. STANDARDI ZNANJA Učenec: Ta skupina ciljev nima standardov znanja. TERMINI ◦ gotovo ◦ mogoče ◦ nemogoče 85 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | matematika 5 4 : 3 1 / / MNOŽICE / 5 2 0 2 . 7 . 5 OBVEZNO 1 OPIS TEME Tema množice sloni na procesu razvrščanja, kjer učenci iz nabora materialov oblikujejo skupine elementov glede na dano značilnost oz. značilnosti. V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju so elementi skupine lahko konkretni predmeti, slikovni materiali ali abstraktni pojmi (npr. liki, števila). Razvrstitev skupine elementov učenci prikažejo z grafičnimi prikazi: Vennov prikaz (le po eni lastnosti), Carrollov prikaz in drevesni prikaz (po eni ali dveh lastnostih). Vennov prikaz uporabijo, ko elemente s skupno lastnostjo dajo v množico (ne uporabljamo še presečne množice). Ko učenci opisujejo lastnost, po kateri so bili elementi razvrščeni, razvijajo tudi komunikacijski proces, pri čemer uporabljajo vsakdanji in matematični jezik. RAZVRŠČANJE CILJI Učenec: O: razvršča elemente po različnih kriterijih in razvrstitev prikaže s prikazi; O: ubesedi lastnosti, po katerih so bili elementi razvrščeni; (1.1.2.2) O: utemelji razvrstitev določenega elementa v prikaz; O: prepozna elemente, ki ne sodijo v dano množico (vsiljivec). STANDARDI ZNANJA Učenec: 1. razred » oblikuje množico glede na skupno lastnost in prepozna lastnost, po kateri so bili elementi razvrščeni; » razvršča elemente na konkretni in slikovni ravni v Carrollov in drevesni prikaz glede na eno lastnost. 86 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | matematika 5 4 : 3 1 / / 2. razred 52/ 0 » .2 razvršča elemente na konkretni in slikovni ravni v Carrollov in drevesni prikaz glede na dve 7 lastnosti; 5. 1 » prepozna elemente, ki ne sodijo v dano množico. 3. razred » razvršča geometrijska telesa in like ter števila v Carrollov in drevesni prikaz glede na dve lastnosti; » prepozna elemente, ki ne sodijo v dano množico. TERMINI ◦ prikaz ◦ preglednica ◦ lastnost ◦ drevesni prikaz 87 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | matematika TUJI JEZIK PRVO VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA 5 4 : 3 1 / / / SPREJEMANJE 5202.7.51 OBVEZNO OPIS TEME Sprejemanje zajema razumevanje ustnega izražanja, razumevanje avdiovizualnega gradiva ter bralno razumevanje. Učenci pri dejavnostih za razumevanje ustnega izražanja poslušajo in procesirajo govorjena besedila, ki so kratka, preprosta in praviloma podprta z nejezikovno podporo. Pri razumevanju avdiovizualnega gradiva učenci poslušajo z gledanjem in procesirajo kratke, jasne in avtentične video zapise v digitalnih okoljih. Pri bralnem razumevanju učenci berejo in procesirajo kratka, preprosta in vizualno podprta pisna besedila. Sprejemanje temelji na uporabi različnih gradiv, veččutnem učenju, igralnih dejavnostih, uporabi slikanic in digitalno podprtih gradiv. Uporabljena besedila so enostavna, kratka in se vsebinsko povezujejo z ostalimi predmetnimi področji. Učenci pri dejavnostih poslušanja in branja razvijajo različne strategije sprejemanja npr. spontano, pozorno poslušanje in odzivanje, sklepanje o pomenu iz ilustracij, nebesednih ponazoril in sobesedila. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Učitelj pri učencih spodbuja motivacijo in interes učencev za poslušanje in kasneje za branje besedil. Velik poudarek pri pouku je na bogatem jezikovnem vnosu in različnih priložnostih za soočanje s tujim jezikom. Interes za poslušanje spodbujamo z rabo tujega jezika pri t. i. »jeziku razreda«. Učitelj uporablja tuji jezik za navodila, svoj govor podpre z mimiko in gestikulacijo, ki učencem pomagajo pri razumevanju. Interes za poslušanje in branje učitelj razvija s tem, da učencem predstavi raznolika besedila v tiskani in digitalni obliki. Učenci poslušajo kratke video zapise, ki so pogosto v obliki risank, pesmi ali zgodb. Pri razvijanju sprejemanja se lahko vključujejo digitalna orodja, platforme in spletni viri. V 1. razredu je poudarek na razvijanju poslušanja in razumevanja ustnega izražanja ter poslušanja z gledanjem, proti koncu 2. razreda in v 3. razredu pa učitelj razvija tudi branje in bralno razumevanje. 90 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | tuji jezik 5 4 : 3 1 / / RAZUMEVANJE USTNEGA IZRAŽANJA IN / 5 2 AVDIOVIZUALNEGA GRADIVA 0 2 . 7 . 5 1 CILJI Učenec: O: razvija razumevanje slišanih sporočil in preprostih besedil z vizualno in nebesedno podporo; (3.3.2.1 | 1.1.1.1) O: razvija razumevanje kratkih besedil in preprostih video zapisov. STANDARDI ZNANJA Učenec: -ob poslušanju kratkih, preprostih, vizualno ter z mimiko podprtih besedil, kratkih video zapisov z znano tematiko in navodil, ki so govorjena počasi ter razločno, izkaže razumevanje tako, da: » se ustrezno besedno in nebesedno odzove; » poišče temo besedila in nekaj bistvenih poudarkov; » izlušči pomembne podatke in podrobnosti (npr. števila, kraj, dan, osebni podatki). 91 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | tuji jezik 5 4 : 3 1 / / BRALNO RAZUMEVANJE / 5 2 0 2 . 7 . 1 CILJI 5 Učenec: O: razvija razumevanje prebranih kratkih in preprostih besedil ter besedil z vizualno podporo; (4.1.1.1) O: spoznava in uporablja enostavne bralne strategije; O: razvija interes in motivacijo za branje besedil v tujem jeziku. (1.1.4.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: -v tretjem razredu ob branju kratkih, preprostih, vizualno podprtih besedil iz obravnavanih tem, izkaže razumevanje prebranega tako, da: » razume pomen besed, besednih zvez in fraz; » prepozna temo prebranega besedila; » prepozna bistvene poudarke in nekatere podrobnosti. 92 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | tuji jezik 5 4 : 3 1 / / TVORJENJE / 5 2 0 2 . 7 . 5 OBVEZNO 1 OPIS TEME Tvorjenje vključuje govorne in pisne dejavnosti ter osnovne strategije tvorjenja. Pri ustnem izražanju učenci razvijajo razumljiv in smiseln govor tako, da pravilno artikulirajo glasove, upoštevajo poudarke v besedah, ritem, intonacijo, predvsem pa širijo besedišče. Pri pisnem izražanju učenci upoštevajo načela zapisovanja v tujem jeziku in razmerja med glasovi in zapisom. Učenci tvorijo preproste besede, besedne zveze, povedi o znanih in obravnavanih vsebinah. Sodelujejo v dejavnostih tvorjenja kratkih in jasno strukturiranih enogovornih besedil, ki jih po potrebi podprejo z gestikulacijo. Ustno in pisno tvorijo krajše besedilo po vzorcu npr. o sebi, družini, šoli, interesih. Ob vzorcu, modelu, predlogi zapišejo preproste posamične fraze in (so)ustvarjajo krajša preprosta besedila. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Vsebine za tvorjenje učitelj izbira iz tem drugih predmetov, vsakdanjega življenja in interesnih področij učencev. Učenci tvorijo zapise na konkretni ravni, ki so lahko slikovno podprte. Pri tujem jeziku učenci ozaveščajo, da se piše drugače kot izgovarja. Spoznavajo/ozaveščajo razlike med pisavo tujega in učnega jezika. Pisnemu izražanju v tujem jeziku učitelj posveča večjo pozornost v tretjem razredu, ki ga še močno povezuje z razvijanjem slušnih in govornih spretnosti ter opismenjevanjem v učnem jeziku. Učitelj se zaveda, da so napake sestavni del učenja in da učenci na začetku ustnega in pisnega tvorjenja delajo osnovne napake pri izgovarjavi in zapisu, ki ovirajo razumljivost sporočila. USTNO IZRAŽANJE CILJI Učenec: O: razvija in preizkuša spretnosti izgovorjave, intonacije in ritma tujega jezika; O: razvija ustno izražanje; (1.1.2.1 | 1.1.5.1) 93 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | tuji jezik 5 4 : 3 1 / / O: / razvija enostavne strategije sporočanja. 5 (3.3.2.1) 02 2 . 7 . 5 1 STANDARDI ZNANJA Učenec: -v vodenih govornih dejavnostih s slikovno/nebesedno podporo in z uporabo pogosto rabljenega besedišča: » poimenuje svet okoli sebe; » tvori preproste fraze in kratke enostavne povedi; » tvori preprosta in kratka besedila po vzorcu. 94 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | tuji jezik 5 4 : 3 1 / / PISNO IZRAŽANJE / 5 2 0 2 . 7 . 1 CILJI 5 Učenec: O: tvori različna besedila po vzorcu, predlogi, modelu; O: soustvarja preprosta besedila v tujem jeziku. STANDARDI ZNANJA Učenec: Skupina ciljev nima standardov. 95 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | tuji jezik 5 4 : 3 1 / / INTERAKCIJA / 5 2 0 2 . 7 . 5 OBVEZNO 1 OPIS TEME Pri interakciji z dvema ali več osebami učenci ustvarjajo kratek in preprost pogovor. Ker interakcija poteka v različnih oblikah, ustno v obliki pogovora, pisno kot dopisovanje ter pogovor/dopisovanje prek spleta, je razdeljena v tri skupine ciljev: ustno, pisno in spletno interakcijo. Interakcija zajema tako sprejemanje (poslušanje/branje) kot tvorjenje (govorjenje/pisanje). Glavni namen interakcije je komunikacija, ki je podobna vsakdanjim situacijam, v kateri si učenci izmenjujejo informacije, in pri tem uporabljajo različne komunikacijske strategije. Dejavnosti so vodene, z veliko vizualne in nebesedne podpore ter z rabo ustaljenih vzorcev. USTNA INTERAKCIJA CILJI Učenec: O: smiselno se vključuje v pogovor in odziva na sogovorca, pri čemer upošteva načela pogovarjanja; (3.3.2.1 | 3.3.4.1) O: razvija zmožnost sporazumevanja z uporabo osnovnih ustaljenih vzorcev; (1.1.1.1) O: spoznava osnovne strategije ustnega sporazumevanja. (1.1.5.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: - sodeluje v preprostem pogovoru o znanih obravnavanih temah tako, da: » smiselno odgovarja na vprašanja; » sporazumeva se po vzorcih; » vključuje se v preprost pogovor in se smiselno odziva; » zastavlja kratka in preprosta vprašanja. 96 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | tuji jezik 5 4 : 3 1 / / PISNA INTERAKCIJA / 5 2 0 2 . 7 . 1 CILJI 5 Učenec: O: tvori in izmenjuje kratka, zelo preprosta sporočila; (1.1.1.1) O: zapiše enostavna in pogosto rabljena vprašanja ter odgovore na obravnavane teme z uporabo osnovnih ustaljenih vzorcev. STANDARDI ZNANJA Učenec: Skupina ciljev nima standardov. 97 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | tuji jezik 5 4 : 3 1 / / SPLETNA INTERAKCIJA / 5 2 0 2 . 7 . 1 CILJI 5 Učenec: I: ustno/pisno tvori kratka, zelo preprosta spletna sporočila z uporabo osnovnih ustaljenih vzorcev. (4.2.1.1 | 4.2.6.1 | 4.4.1.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: Skupina ciljev nima standardov znanja. 98 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | tuji jezik 5 4 : 3 1 / / OPISMENJEVANJE PRI TUJEM / 5 2 0 2 JEZIKU . 7 . 5 1 OBVEZNO OPIS TEME Tema obravnava cilje fonološkega in glasovnega zavedanja ter začetnega opismenjevanja v tujem jeziku. Poudarek je na razvoju spretnosti poslušanja, metajezikovnega zavedanja oziroma zavedanja o zgradbi jezika in vidnega zaznavanja. Fonološko zavedanje je pomembno v procesu začetnega opismenjevanja, saj pomaga učencem, da lažje in hitreje usvojijo branje in pisanje. Glasovno zavedanje kot najvišja raven fonološkega zavedanja učencem pomaga, da razločujejo glasove v besedi in kasneje razumejo, kako so glasovi povezani s črkami in zvočno strukturo tujega jezika. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Mlajši učenci se tujega jezika učijo ob igri s sovrstniki in jezik uporabljajo kot sredstvo za sporočanje ter ga razumejo intuitivno. V začetnem obdobju si tako izgrajujejo zavedanje o besednih strukturah v tujem jeziku, zaznavajo zvočnost jezika, njegov ritem in intonacijo. Pred razvijanjem pisanja v tujem jeziku naj učenci razvijejo zmožnost poslušanja, pridobijo izkušnje z govornim izražanjem in dovolj bogato besedišče, da tvorijo preprosta sporočila. Učenci razvijajo glasovno in fonološko zavedanje v tujem jeziku od prvega razreda dalje, začetno opismenjevanje pa praviloma od drugega razreda dalje oziroma po tem, ko so opismenjeni v učnem jeziku. Sposobnosti fonološkega zavedanja so prenosljive iz učnega jezika na tuji jezik (in obratno), zato je toliko bolj pomembno, da povezujemo dejavnosti začetnega opismenjevanja pri učnem in tujem jeziku, vendar s časovnim zamikom. FONOLOŠKO IN GLASOVNO ZAVEDANJE CILJI Učenec: O: razvija slušno razločevanje in razčlenjevanje (besed v povedi, zlogov, glasov); O: razvija izgovarjavo glasov, ki so drugačni v tujem jeziku kot  v učnem jeziku; 99 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | tuji jezik 5 4 : 3 1 / / O: / razvija izgovarjavo besed in povedi. 52 0 2 . 7 . 5 1 STANDARDI ZNANJA Učenec: Skupina ciljev nima standardov znanja. 100 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | tuji jezik 5 4 : 3 1 / / ZAČETNO OPISMENJEVANJE V TUJEM JEZIKU / 5 2 0 2 . 7 . 1 CILJI 5 Učenec: O: spoznava načela zapisovanja v tujem jeziku; O: povezuje glasove s črkami in skupinami črk ter jih poveže v besede; O: prepozna vzorce v glasovih in besedah ter jih uporabi pri branju in pisanju v tujem jeziku; O: spoznava in zapisuje črke, ki so drugače zapisane in izgovorjene kot v slovenščini (npr. x, y, q , w, ü, ß ...); (1.1.3.1) O: razvija tekočnost branja in branje z razumevanjem. STANDARDI ZNANJA Učenec: Skupina ciljev nima standardov znanja. 101 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | tuji jezik 5 4 : 3 1 / / RAZNOJEZIČNOST IN / 5 2 0 2 MEDKULTURNOST . 7 . 5 1 OBVEZNO OPIS TEME Učenje tujih jezikov učencem omogoča spoznanje, da se jeziki in različne kulture med seboj prepletajo ter povezujejo. Učenci razvijajo zavedanje o maternem jeziku in kulturi, jeziku okolja, učnem in ciljnem jeziku, jezikih v oddelku, jezikih sosednjih držav ter raznolikih kulturah Pri tujejezikovnem pouku spoznavajo podobnosti in razlike med njimi. Učenci razvijajo raznojezičnost in zmožnost za medkulturno ter medjezikovno sporazumevanje. Tako pridobivajo tudi veščine za vseživljenjsko učenje. Odkrivanje različnih kultur pri učencih spodbuja strpnost, pozitiven odnos do drugačnosti, spoštovanje drugih, kritično mišljenje in radovednost. Prav tako zmanjšuje možnost nastanka predsodkov in stereotipov. Raznojezičnost omogoča učencem fleksibilnejše razmišljanje in lažje komuniciranje z vrstniki iz različnih okolij. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Raznojezičnost in medkulturnost pri tujem jeziku je treba razvijati sistematično in skozi celoten proces učenja, s strukturiranimi dejavnostmi. Dejavnosti prilagodimo starosti učencev, na začetku se osredinimo na jezike in kulture učencev v razredu in ciljnega jezika, kar postopoma nadgrajujemo z drugimi jeziki in kulturami, izhajamo tudi iz zanimanja učencev. MEDKULTURNO IN RAZNOJEZIČNOJEZIČNO OZAVEŠČANJE CILJI Učenec: O: zaznava različne jezike in različnost med jeziki; (1.1.3.1 | 1.1.3.2 | 3.3.1.2) O: spoznava različne kulture in jih med seboj primerja; (1.3.1.1 | 1.3.2.1 | 3.3.1.2) 102 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | tuji jezik 5 4 : 3 1 / / O: / razvija pozitiven odnos, odprtost in zanimanje za različne jezike in kulture; 5 (1.2.1.2 | 1.2.3.1 | 2.1.2.1) 02 2 . 7 O: . zaveda se pomena maternega jezika/-ov in lastne kulture. 5 1 (1.2.3.2) STANDARDI ZNANJA Učenec: Skupina ciljev nima standardov znanja. 103 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | tuji jezik LIKOVNA UMETNOST PRVO VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA 5 4 : 3 1 / / / LIKOVNI JEZIK 5202.7.51 OBVEZNO OPIS TEME Učenci usvajajo likovni jezik skozi igro ob spontanem likovnem izražanju z odkrivanjem posebnosti elementarnih likovnih pojmov, likovnih materialov in pripomočkov ter likovnih motivov. V lastnih likovnih izdelkih in starosti primernih likovnih izdelkih umetnikov opazujejo motiv in uporabo likovnih materialov in spoznavajo posebnosti likovnih prvin - točka, linija, barva, svetlo-temno, prostor. Prepoznavajo oblikovne in vsebinske značilnosti, ki izhajajo iz različnih likovnih področij. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Likovno nalogo učitelj načrtuje tako, da združi vse tri teme. Če učitelj izhaja iz teme 1 (likovni jezik), za izbrani likovni pojem izbere ustrezne likovne materiale in pripomočke oz. likovno tehniko (tema 2) ter likovni motiv, primeren starostni stopnji (tema 3). Izvedba likovne naloge se v tem primeru prične z učiteljevo predstavitvijo posebnosti izbranega likovnega pojma (tema 1), ki ga učitelj pri podajanju likovne naloge izpostavi kot izhodišče za likovno izražanje (likovni izziv), nato predstavi tudi izvedbo izbrane likovne tehnike (tema 2), pojasni likovni motiv ter učence usmeri v doživljanje motiva (tema 3). Nato učenci samostojno raziskujejo rešitev likovne naloge, rešijo likovno nalogo tako, da pri likovnem izražanju upoštevajo spoznane posebnosti likovnega pojma, ob upodabljanju doživetega likovnega motiva ter s predstavljenimi postopki likovne tehnike. Učitelj lahko pri uvajanju učence v likovno ustvarjanje uporabi različne metode dela: metodo razgovora, metodo razlage, metodo prikazovanja (demonstracije) ipd. LIKOVNI JEZIK CILJI Učenec: O: svet odkriva skozi barve, oblike in površine; (1.3.3.1 | 3.1.1.1) 106 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | likovna umetnost 5 4 : 3 1 / / O: / se spontano likovno izraža znotraj različnih likovnih področij; 5 (1.3.3.1 | 1.3.4.1) 02 2 . 7 O: . oblikuje likovni izdelek na ploskvi in v prostoru, v katerem izkaže poznavanje osnovnih 5 1 likovnih pojmov. (1.3.4.1 | 4.3.1.1 | 3.3.5.2) STANDARDI ZNANJA Učenec: -v likovnem izdelku izrazi svoja doživetja in ideje z vključevanjem posebnosti likovnega jezika tako, da: » loči različne vrste linij in točk; » uporabi različne vrste linij in točk pri risanju risbe; » loči barve ter svetlostne in barvne odtenke; » uporabi različne barve pri slikanju slike; » loči med matrico in odtisom; » izdela preprost odtis (grafiko); » opiše elementarne posebnosti kipa; » oblikuje stabilen kip; » pojasni posebnosti zunanjih in notranjih prostorov; » oblikuje preproste oblike prostorov. TERMINI ◦ risanje ◦ risba ◦ točka ◦ linija ◦ različnost linij - oblika ◦ velikost ◦ debelina ◦ dolžina ◦ smer ◦ slikanje ◦ slikar ◦ slika ◦ barva ◦ primarna barv (barva prve stopnje) ◦ sekundarna barva (barva druge stopnje) ◦ mešanje barv ◦ gradnja slike ◦ razporejanje barvnih ploskev ◦ grafika ◦ grafik ◦ tiskalna plošča (matrica, pečatnik) ◦ odtiskovanje ◦ odtis (grafični list) ◦ površina različnih materialov ◦ kiparstvo ◦ kipar ◦ kip ◦ statičen kip ◦ razgiban kip ◦ votel kip ◦ poln volumen kipa ◦ arhitektura ◦ arhitekt ◦ maketa ◦ notranji prostor ◦ zunanji prostor ◦ sestavni deli prostora ◦ velikost in oblika prostorov ◦ oprema prostorov 107 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | likovna umetnost 5 4 : 3 1 / / LIKOVNE TEHNIKE / 5 2 0 2 . 7 . 5 OBVEZNO 1 OPIS TEME Učenci preizkušajo in se igrajo z različnimi kakovostnimi likovnimi materiali in pripomočki. Ob spontani igri z likovnimi materiali in pripomočki postopoma odkrivajo njihove posebnosti, podobnosti in razlike. Raziskovanje likovnih materialov in pripomočkov je povezano z doživetim likovnim izražanjem, ki izhaja iz učenčeve stopnje likovnega razvoja. Učenci spontano ob likovnem izražanju razvijajo občutljivost za različne izrazne možnosti likovnih materialov in pripomočkov (likovnih tehnik). Samostojno odkrivajo, kakšne sledi puščajo različni risarski tekoči in suhi materiali, kako se mešajo tekoče in suhe barve, kako lahko oblikujejo sliko z lepljenjem barvnih ploskev ter kakšne so posledice kombiniranja različnih materialov. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Pri načrtovanju likovne naloge je učitelj pozoren, da vključuje vse tri teme hkrati. Če izhaja iz teme 2 (likovni materiali in pripomočki – likovne tehnike), učitelj za likovno izražanje izbere tudi ustrezen likovni motiv (tema 3) in likovni pojem (tema 1). Izvedba likovne naloge se prične z raziskovanjem izbranega likovnega materiala in pripomočkov učencev ob prikazu izvedb postopkov likovne tehnike (tema 2). Sledi pogovor o likovnem motivu, njegovem doživljanju (tema 3). Za reševanje likovne naloge učitelj učencem predstavi likovno tehniko kot izhodišče za likovno izražanje (likovni izziv) (tema 2), predstavi ustrezno izbrani motiv (tema 3), ne pojasni pa posebnosti izbranega likovnega pojma (tema 1), saj je učitelj njegove posebnosti že vgradil v izvajanje izbrane likovne tehnike. Učenci izvedejo likovno nalogo z likovnim izražanjem. Pred vrednotenjem nastalih likovnih izdelkov učitelj uporabi likovne izdelke kot učno sredstvo za prepoznavanje posebnosti likovnega pojma (tema 1). Učitelj lahko pri uvajanju učencev v likovno ustvarjanje v okviru teme 2 uporabi različne metode dela: verbalna metoda (razlaga, pogovor), besedilna metoda, metoda s slikovnim materialom, ponazoritvena metoda (demonstracija). LIKOVNE TEHNIKE CILJI Učenec: 108 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | likovna umetnost 5 4 : 3 1 / / O: / odkriva posebnosti različnih likovnih materialov in pripomočkov ter jih preizkuša, primerja 5 med seboj; 2 0 2 (1.3.3.1 | 2.1.2.1) . 7 . 5 O: 1 se doživeto likovno izrazi z uporabo različnih likovnih materialov in pripomočkov (likovnih tehnik); (3.1.1.1 | 4.3.2.1 | 1.3.3.1 | 5.2.2.1) O: raziskuje in likovno ustvarja z različnimi načini uporabe likovnih materialov in pripomočkov (likovnih tehnik). (1.3.4.2 | 5.2.2.2) STANDARDI ZNANJA Učenec: -oblikuje likovni izdelek z enostavnimi likovnimi materiali in pripomočki (likovnimi tehnikami) tako, da: » poimenuje oblikovan likovni izdelek, in ga glede na izbrano likovno tehniko umesti v ustrezno likovno področje; » v lastnem likovnem izdelku pojasni osnovne posebnosti suhih in tekočih materialov ter pripomočkov; » oblikuje risbo, sliko, grafiko z enostavnimi suhimi in tekočimi materiali; » v lastnem likovnem izdelku pojasni osnovne posebnosti gnetljivih, trdih in poltrdih materialov ter ustreznih pripomočkov; » oblikuje enostavno kiparsko in arhitekturno obliko iz gnetljivih, trdih in poltrdih materialov; » pri oblikovanju ploskovnega ali tridimenzionalnega likovnega izdelka kombinira osnovne likovne materiale. TERMINI ◦ suhi likovni materiali ◦ tekoči likovni materiali ◦ gnetljivi materiali ◦ trdi materiali ◦ poltrdi - upogljivi materiali ◦ ploski (ploskoviti) materiali ◦ različne barve podlag ◦ različne velikosti podlag ◦ različne oblike podlag ◦ likovni materiali in pripomočki (likovne tehnike) 109 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | likovna umetnost 5 4 : 3 1 / / LIKOVNE VSEBINE V / 5 2 0 2 PROSTORU IN ČASU . 7 . 5 1 OBVEZNO OPIS TEME Učenci zaznavajo prostor, v katerem živijo in postopoma razvijajo občutljivost za posebnost okolja, v katerem se gibljejo, živijo. Opisujejo ga, ob tem pa spoznavajo likovne pojme, kot so: slike, kipi, stavbe po namembnosti, pokrajino, živa in neživa narava, naravna in kulturna dediščina. Prav tako prepoznavajo uporabne predmete, njihovo obliko in namen. Učenci postopoma spoznavajo, da z likovnim izražanjem lahko prepoznavajo svoje čustvene odzive in interakcijo z okoljem. Spoznavajo tudi, da k likovnemu izražanju spada lutkarstvo - izdelava lutk, ustvarjanje animacij, ilustriranje pisnih del idr. Oblikujejo likovna dela z različno motiviko po domišljiji, spominu in opazovanju. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Pri načrtovanju likovne naloge je učitelj pozoren, da vključi vse tri teme hkrati. Če izhaja iz teme 3 »vsebine likovnih stvaritev ter njihovo vrednotenje v prostoru in času«, izhaja iz doživetja izbranega motiva in za likovno izražanje izbere primeren likovni pojem (tema 1) in likovne materiale ter pripomočke (tema 2). Pred izvedbo likovne naloge učitelj s pogovorom usmeri učence v opazovanje okolja ali narave in njuno doživljanje. Učence lahko usmeri tudi v opazovanje umetniškega dela oziroma kakovostne reprodukcije likovne stvaritve. V pogovoru učenci opisujejo doživetja, čustva, ki jih pri tem doživijo. V nadaljevanju učitelj ta doživetja izpostavi za likovno izražanje učencev in izbere likovni motiv (tema 3). Poveže ga z izbranimi likovnimi materiali in pripomočki (likovno tehniko) (tema 2) ter ustreznim likovnim pojmom (tema 1) in izvede likovno nalogo. Likovni pojem je povezan z upodobitvijo likovnega motiva, zato učitelj učencem predhodno ne predstavlja njegovih posebnosti, pojasni jih ob vrednotenju nastalih likovnih izdelkov. Likovni izdelki tako predstavljajo učno sredstvo, s katerim učenci spoznavajo posebnosti izbranega likovnega pojma. Izvedba naloge pa je imela za izhodišče doživljajski vidik. Učitelj lahko pri uvajanju učencev v likovno ustvarjanje z izbranim motivom uporablja različne metode dela: metoda pogovora za doživljanje, dojemanje in razumevanje posebnosti likovnega motiva, pojma in likovne tehnike ter tudi metoda dela z besedilom, metoda prikazovanja (demonstracija) in razlage. 110 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | likovna umetnost 5 4 : 3 1 / / LIKOVNE VSEBINE V PROSTORU IN ČASU / 5 2 0 2 . 7 . 1 CILJI 5 Učenec: O: z različnimi čutili zaznava posebnosti svojega okolja, jih doživlja, opisuje in likovno izraža; (1.3.4.1 | 2.1.2.1 | 3.1.1.1) O: oblikuje likovne izdelke z različno motiviko po domišljiji, spominu, opazovanju; (5.2.2.1 | 1.3.4.2 | 4.2.2.1 | 5.2.3.1) O: ob likovnem ustvarjanju spoznava, da ustvarjalci (ilustratorji, oblikovalci lutk, grafični oblikovalci itd.) soustvarjajo likovno – kulturno okolje; (1.3.1.1 | 3.3.1.1) O: spoznava posebnosti uporabnih predmetov z njihovo funkcijo in likovno podobo; (1.3.2.1 | 1.3.5.1) O: doživlja likovne umetnine na razstavi v galerijah oz. drugih razstavnih prostorih, svoje doživljanje opiše in likovno izrazi; (1.3.1.1 | 3.1.1.1 | 5.1.2.1) O: v svojem odzivu na umetnino, likovni izdelek učenca ali lasten likovni izdelek prepozna svoja čustva in jih likovno izrazi; (1.1.2.2 | 3.1.1.1) O: krepi pozitiven odnos do likovnih stvaritev, okolja in skrbi za kulturno dediščino. (1.3.2.1 | 1.3.5.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: -v likovnem izdelku spontano izrazi svoja doživetja in ideje tako, da: » oblikuje ustvarjalen likovni motiv kot odziv na zaznane in doživete posebnosti svojega okolja; » samostojno upodobi likovni motiv po spominu, domišljiji ali opazovanju kot odziv na obravnavano vsebino; » pojasni primere rabe likovne umetnosti v vsakdanjem življenju; » opredeli uporabno vrednost uporabnega predmeta. 111 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | likovna umetnost 5 4 : 3 1 / / TERMINI / 5 2 0 ◦ 2 likovni motiv ◦ umetnina ◦ izražanje po domišljij ◦ izražanje po spominu ◦ izražanje po . 7 opazovanju . ◦ likovno izražanje doživetij ◦ uporabni predmeti ◦ uporabna vrednost izdelka 5 1 112 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | likovna umetnost GLASBENA UMETNOST PRVO VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA 5 4 : 3 1 / / / IZVAJANJE IN GLASBENO 5202.7.51 UDEJSTVOVANJE OBVEZNO OPIS TEME Izvajanje glasbe učitelj obravnava kot temeljno obliko glasbene komunikacije, ki se je učenci učijo tako, da pojejo, igrajo na glasbila in izrekajo izštevanke in druga rimana besedila. Cilji so usmerjeni v spodbujanje razvoja elementarnih glasbenih sposobnosti ter razvoja pevskega glasu in tehnik igranja na telesna in ljudska glasbila ter na Orffove instrumente. Napredek in dosežke učencev učitelj zbira skozi daljše časovno obdobje in v tempu, kot ga učenci zmorejo. Namen teme je tudi spodbujanje učencev h glasbenemu udejstvovanju v šoli in izven nje. Glasbeno se udejstvujejo kot poslušalci ali izvajalci glasbe, kot solisti ali člani skupine, ki pojejo in/ali igrajo na glasbila. V ta namen se lahko organizira priložnostni razredni pevski zbor, v katerega so vključeni vsi učenci razreda, vodi ga učitelj v okviru rednih ur pouka glasbene umetnosti. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Učitelj cilje načrtuje skozi daljše časovno obdobje razvojno-procesno, z upoštevanjem individualnih značilnosti glasbenega in splošnega razvoja učencev. Povezujejo se s cilji drugih tem, še posebej s temo Glasbeni jezik. Vse cilje načrtuje v vseh razredih. Iz razreda v razred se cilji nadgrajujejo spiralno. Raven zahtevnosti se, glede na izkušnje in dosežke učencev, viša s premišljeno izbiro glasbenih vsebin (pesmi, skladb, rimanih besedil) in s pevsko-tehnično izvedbo (intonacija, enakomerno izvajanje, tehnika igranja na glasbila). Pri načrtovanju operativnih ciljev učitelj sledi celostni glasbeni vzgoji, tako da cilje za učno enoto načrtuje s kognitivnega, afektivnega, psiho-motoričnega in socialnega področja. Napredek učencev spremlja pri vseh ciljih. Cilji s področja doživljanja, ustvarjanja in vrednotenja nimajo standardov, zato dosežkov učencev na teh področjih ne ocenjuje. Minimalni standardi in standardi znanja so določeni za objektivno preverljive cilje. Standarde znanja učenci dosegajo skozi triletno vzgojno-izobraževalno delo v dejavnostih, ki se izvajajo v živo s prepletanjem tem, ciljev, vsebin, metod in oblik dela. Pri doseganju kakovostne ravni standardov upošteva individualne značilnosti glasbenega razvoja učencev. Posnetki glasbenih del se izjemoma uporabljajo pri: a) reprodukciji zahtevnejših glasbenih del, ki jih učitelj in učenci ne izvajajo, b) ponavljanju in utrjevanju ter vrednotenju oziroma primerjanju izvedb glasbenih del. Cilji in glasbene dejavnosti teme 1, teme 2, teme 3 in teme 4 se pri načrtovanju in izvedbi učne ure povezujejo in prepletajo. 115 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | glasbena umetnost 5 4 : 3 1 / / / 5 2 2 PETJE IN RITMIČNA IZREKA 0 . 7 . 5 1 CILJI Učenec: O: razvija pevski glas v skladu z lastnimi glasovnimi zmožnostmi in se uči peti sproščeno; (1.3.2.1 | 1.1.2.2) O: pri petju spoznava, posnema in upošteva glasbene dogovore in neverbalno glasbeno komunikacijo; (1.3.3.1 | 1.1.2.1) O: spoznava in poje raznovrsten pevski repertoar domačih in tujih ter ljudskih in umetnih pesmi v obsegu otroškega glasu; (1.3.2.1 | 1.1.2.1) O: doživlja in spoznava elemente estetskega oblikovanja pesmi ter se uči s posnemanjem odraslega ali vrstnikov peti doživeto (z interpretacijo); (5.2.4.2 | 1.3.1.1) O: doživlja in se uči vrednotiti petje odraslega, lastno petje in petje vrstnikov; (2.1.1.1 | 3.3.1.2) O: izreka, meri in igra izštevanke in rimana besedila. (1.1.2.2 | 1.1.4.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » poje in med petjem vzdržuje pevsko držo; » besedilo poje razločno in pri petju oblikuje vokale, pri tem pevski dih uskladi z glasbenimi motivi; » pozna in pri petju upošteva glasbene dogovore, kar izkaže tako, da peti začne in konča na znak učitelja in med petjem sledi njegovemu vodenju (taktiranju/dirigiranju/neverbalni komunikaciji); začetno intonacijo glasovno posnema in jo upošteva pri petju; » skupaj z odraslim in/ali vrstniki zapoje umetne in ljudske pesmi, pri tem tudi pove naslov in izvor pesmi (umetna, ljudska); » s posnemanjem učitelja izbrane pesmi zapoje, pri tem oblikuje interpretacijo pesmi na osnovi besedne vsebine; » besedilo enakomerno izreka, izreka in meri ter izreka in igra na telesna in ritmična glasbila. 116 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | glasbena umetnost 5 4 : 3 1 / / / 5 2 0 TERMINI 2 . 7 . ◦ 15 glasba ◦ pesem ◦ uspavanka ◦ himna ◦ pesnik ◦ skladatelj ◦ pesmarica ◦ petje ◦ pevec ◦ solist ◦ pevski zbor ◦ pevska skupina ◦ zborovodja ◦ izštevanka ◦ ritem ◦ glasbeni spored ◦ glasbena prireditev ◦ koncert ◦ ton ◦ tišji ton ◦ glasnejši ton ◦ krajši ton ◦ daljši ton ◦ višji ton ◦ nižji ton ◦ pavza ◦ tišina 117 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | glasbena umetnost 5 4 : 3 1 / / IGRANJE NA GLASBILA / 5 2 0 2 . 7 . 1 CILJI 5 Učenec: O: usvaja tehniko igranja in se uči sproščeno igrati na izbrana glasbila; (1.3.4.1 | 1.3.4.2) O: na ritmična in melodična glasbila se uči enakomerno igrati spremljave k peti pesmi in ritem izštevanke; (1.1.2.1) O: igra krajše instrumentalne dele in celote; O: na osnovi poslušanja in preizkušanja razvija občutljivost za kombinacije zvočnih barv in sozvočij; (1.3.3.1 | 1.1.2.1) O: spoznava raznovrstna glasbila, na katere igra, jih razvršča in uvršča; (1.1.1.1 | 1.1.2.1) O: se seznani z glasbili, na katera igra, jih razvršča in uvršča; (1.1.2.1) O: s posnemanjem odraslega ali vrstnikov se uči doživeto igrati na glasbila; (5.2.4.2 | 3.1.1.2 | 5.2.4.3) O: se navdušuje nad zvočno barvo glasbil in izkazuje radovednost za raziskovanje zvočnosti lastnega glasu in telesa ter načinov igranja na glasbila. (3.1.4.1 | 1.3.2.1 | 1.1.1.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » zaigra na telesna glasbila, ritmične in melodične instrumente Orffovega instrumentarija, ljudska glasbila in zvočila z osnovno tehniko igranja; » poje pesem in igra spremljavo na izbrano glasbilo; » enakomerno izreka izštevanko in jo igra na izbrano glasbilo; » poje pesem in igra spremljavo na glasbilo v ritmičnem dvoglasju; » pozna glasbilo po zvočni barvi in vizualni podobi, ga poimenuje in opiše; » v zvočnem večglasju prepozna znana glasbila, na katera tudi igra; 118 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | glasbena umetnost 5 4 : 3 1 / / » pri igranju na glasbila posnema ali upošteva interpretacijo v elementih dinamike (glasnejše/tišje / 5 2 igranje) in tempa (hitrejše/počasnejše igranje). 0 2 . 7 . 5 1 TERMINI ◦ glasbilo ◦ instrument ◦ telesna glasbila ◦ Orffov instrumentarij ◦ zvočilo ◦ instrumentalna skupina ◦ dirigent ◦ glasbena prireditev ◦ glasbena šola ◦ koncertna dvorana 119 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | glasbena umetnost 5 4 : 3 1 / / GLASBENA KULTURA IN LJUDSKA GLASBENA DEDIŠČINA / 5 2 0 2 . 7 . 1 CILJI 5 Učenec: O: daje pobude in se glasbeno udejstvuje na šolskih prireditvah in kulturnih dogodkih v okolju; (1.2.3.1 | 1.2.5.1 | 5.1.1.1) O: seznanja se z ljudsko glasbeno dediščino, jo neguje in ohranja; (1.1.2.1 | 1.2.3.2 | 1.2.5.1) O: izkazuje spoštljiv odnos in zanimanje do ljudske glasbene dediščine drugih narodov. (2.4.2.1 | 1.3.2.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » zapoje ljudske pesmi, zapleše ljudske otroške plese in zaigra na ljudska glasbila, ki so v povezavi z ljudskimi običaji, praznovanji in glasbeno dediščino v lokalnem okolju. TERMINI ◦ ljudska glasba ◦ ljudsko glasbilo ◦ ljudski ples ◦ ljudski običaji 120 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | glasbena umetnost 5 4 : 3 1 / / POSLUŠANJE / 5 2 0 2 . 7 . 5 OBVEZNO 1 OPIS TEME Poslušanje glasbe se obravnava kot poustvarjalni proces, v katerem učenci kot aktivni poslušalci glasbo zaznavajo, sprejemajo, doživljajo, spoznavajo in vrednotijo. Pri poslušanju glasbe se vzpostavlja glasbena komunikacija na ravni doživljanja in prepoznavanja čustev, razpoloženj oziroma odzivanja poslušalca na poslušano glasbo. Zato se cilji doživljanja glasbe povezujejo s cilji izražanja doživetij v in ob glasbi. Cilji doživljajsko-analitične zaznave glasbe pa s cilji spoznavanja in usvajanja glasbenega jezika. Dosežke doživljajskega poslušanja glasbe, ki se kažejo v ustvarjalnem izražanju doživetij, učitelj obravnava kot dokumentacijsko gradivo o procesu poslušanja, doživljanju, pa tudi védenju in glasbenem napredku. Nova spoznanja pri doživljajsko-analitičnem poslušanju pa prispevajo k izgrajevanju informativnih znanj in glasbenih pojmovnih struktur, kot so zvočna barva in glasbene prvine. Letni poslušalski program v enem delu učitelj sestavi skupaj z učenci. Upošteva lahko kulturne dejavnike v šolskem okolju, še posebej, če v šolskem okolju ustvarjajo/so ustvarjali skladatelji, delujejo glasbene ustanove, glasbeni ansambli, glasbene prireditve ipd. Glasbeni program je raznolik po zvrsteh, okoliščinah nastanka, glasbenih prvinah in oblikah, izvajalcih ter času in kraju nastanka. Prednost daje živi izvedbi glasbe. Pri predvajani glasbe je pozoren na kakovost zvoka in akustičnost prostora. Osrednja vodila pri izbiri posnetkov so: umetniško vredna glasba, izvajanje glasbe po originalnih zapisih ter muzikalna in prepričljiva glasbena interpretacija. Poleg glasbe učenci poslušajo tudi zvoke v naravnih in urbanih okoljih. Namen takega poslušanja je razvijati zvočno orientacijo v prostoru ter zvoke raziskovati in jih preoblikovati. V ospredju poučevanja je pristop ustvarjalnega poslušanja glasbe, podprtega z intuitivnim in asociativnim poslušanjem glasbe. Dejavnosti se didaktično izpeljujejo po metodah doživljajskega in doživljajsko-analitičnega poslušanja glasbe. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Cilje učitelj načrtuje razvojno-procesno skozi daljše časovno obdobje, z upoštevanjem individualnih značilnosti glasbenega razvoja učencev in glasbe, ki jo poslušajo. Povezujejo se s cilji drugih tem, še posebej s temo Glasbeni jezik. Vse cilje načrtuje v vseh razredih. Iz razreda v razred se nadgrajujejo spiralno. Raven zahtevnosti se, glede na izkušnje in dosežke učencev, viša s premišljeno izbiro glasbenih vsebin, predvsem absolutne in programske instrumentalne glasbe, pa tudi vokalne in vokalno-instrumentalne, dolžino poslušane glasbe in izbiro metod poslušanja. Cilji s področij doživljanja, vživljanja in razpoznavanja razpoloženj, razvoja pozornosti in vrednotenja ter estetskega razvoja nimajo opredeljenih standardov, zato učitelj dosežke in napredek učencev na teh področjih le spremlja, ga pa ne ocenjuje. Minimalni in standardi znanja 121 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | glasbena umetnost 5 4 : 3 1 / / so določeni za objektivno preverljive cilje. Standarde znanja se dosega skozi triletno vzgojno- 52/ izobraževalno delo v dejavnostih, ki se izvajajo s poslušanjem glasbe/zvokov v živo ali 0 2 . posnetkov glasbe/zvokov v različnih prostorih ter s prepletanjem tem, ciljev, vsebin, metod in 7 . 5 oblik dela. Pri doseganju kakovostne ravni standardov upošteva individualne značilnosti 1 glasbenega razvoja učencev, pa tudi prednosti veččutnega učenja pri poslušanju glasbe v živo. Sestavni del dejavnosti poslušanja glasbe je vzgoja za poslušanje, ki vključuje skupno pripravo prostora za poslušanje v šolskem okolju (razredu), spoznavanje okolja in vedenje v avtentičnih prostorih za glasbo (koncertnih dvoranah), omogočanje tišine med poslušanjem glasbe in navado izkazovanja navdušenja in pohvale po poslušanju glasbenega dela s ploskanjem. Glasbene dejavnosti teme 1, teme 2, teme 3 in teme 4 se pri načrtovanju in izvedbi učne ure povezujejo in prepletajo. DOŽIVLJANJE IN SPOZNAVANJE GLASBE CILJI Učenec: O: pri doživljajskem poslušanju glasbe razvija zaznavo in doživljanje glasbe ter se vživlja v delo skladatelja in okoliščine snovanja glasbe; (1.3.2.1 | 3.3.4.1 | 3.1.1.2) O: ob poslušanju glasbe se uči na sebi in drugih prepoznavati različna razpoloženja; (3.3.4.2 | 3.3.1.1) O: navaja se na pozorno poslušanje in sledenje glasbe ter njeno vrednotenje; (1.3.2.1 | 1.1.5.1) O: ob poslušanju glasbe spoznava glasbena dela, različne zvrsti glasbe in izvajalske zasedbe; (1.3.2.1) O: doživlja, spoznava in opisuje glasbene pravljice ter razvija razumevanje vloge glasbe v njej; (1.1.2.1 | 1.3.2.1) O: glasbena dela izbira glede na priložnosti in na lastno pobudo, za njemu najljubše glasbeno delo poimenuje skladatelja in naslov; (1.1.3.1 | 1.1.2.1) O: se uči izbirati, snemati in poslušati glasbo ob pomoči digitalne tehnologije. (4.1.1.1 | 4.4.2.1 | 4.4.3.1) STANDARDI ZNANJA 122 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | glasbena umetnost 5 4 : 3 1 / / Učenec: 52/ 0 » .2 pozorno posluša in sledi glasbi, kar izkaže tako, da to, kar v glasbi sliši, opiše; 7 . 5 » 1 razlikuje vokalno, instrumentalno in vokalno-instrumentalno glasbo; » pozna naslov in vsebino glasbene pravljice ter glasbo opiše. TERMINI ◦ skladatelj ◦ dirigent ◦ orkester ◦ solist ◦ klavir ◦ violina ◦ kontrabas ◦ kitara ◦ harfa ◦ flavta ◦ kljunasta flavta ◦ trobenta ◦ boben ◦ koračnica ◦ rondo ◦ balet ◦ instrumentalna glasba ◦ vokalna glasba ◦ vokalno-instrumentalna glasba ◦ glasbena pravljica ◦ čustvo 123 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | glasbena umetnost 5 4 : 3 1 / / DOŽIVLJAJSKO-ANALITIČNO POSLUŠANJE IN / 5 2 RAZISKOVANJE 0 2 . 7 . 5 1 CILJI Učenec: O: pri doživljajsko-analitičnem poslušanju usmerja pozornost na nekaj v glasbi ter z zanimanjem in radovednostjo temu sledi, to raziskuje, posnema, opisuje in na njemu lasten način izraža/izvaja; (1.3.3.1) O: razvija orientacijo v zvočnem prostoru v naravnih, šolskih, glasbenih okolij in na osnovi slušne zaznave in zvoke/glasbo doživlja; (1.3.3.1) O: razvija orientacijo v glasbi s preusmerjanjem pozornosti na zvočno barvo, glasbene prvine in oblikovne dele; O: razvija zavest o ekologiji zvočnega prostora in s svojim ravnanjem prispeva k zmanjševanju hrupa v okolju. (2.4.3.1 | 4.4.3.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » pove, kaj je v glasbi slišal, in to opiše/izrazi na njemu lasten način; » sliši, prepozna in opiše zvoke v okolju. TERMINI ◦ tiha glasba ◦ srednje glasna glasba ◦ glasna glasba ◦ počasna glasba ◦ srednje hitra glasba ◦ hitra glasba ◦ svetlejša zvočna barva glasbil/glasu ◦ temnejša zvočna barva glasbil/glasu ◦ koračnica ◦ rondo ◦ balet ◦ skladatelj ◦ dirigent ◦ dirigentska palica ◦ orkester ◦ solist ◦ klavir ◦ violina ◦ kontrabas ◦ kitara ◦ harfa ◦ flavta ◦ kljunasta flavta ◦ trobenta ◦ boben ◦ instrumentalna glasba ◦ vokalna glasba ◦ vokalno-instrumentalna glasba ◦ glasbena pravljica 124 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | glasbena umetnost 5 4 : 3 1 / / USTVARJANJE / 5 2 0 2 . 7 . 5 OBVEZNO 1 OPIS TEME Tema zajema cilje in dejavnosti ustvarjanja/izmišljanja v glasbi, poustvarjanja/doživetega izvajanja glasbe ter izražanja doživetij in miselnih predstav z izraznimi sredstvi drugih umetniških zvrsti. Namen je spodbujati ustvarjalnost in umetniške potenciale učencev ter omogočiti priložnosti za širjenje in poglabljanje glasbenih izkušenj. Tema omogoča igrivo spoznavanje in raziskovanje glasbe, njenih prvin, elementov interpretacije in oblikovnih delov. Cilji so usmerjeni v zamišljanje in ustvarjanje zvočnih slik, glasbenih delov in celot, v izražanje glasbenih doživetij, pa tudi v uživanje v ustvarjalnih procesih in vlogah skladatelja, glasbenega interpreta in poslušalca glasbe. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Dejavnosti potekajo v spodbudnem glasbenem okolju (šolskem in izven šolskem), ki ga učitelj vzpostavlja in omogoča na več ravneh: fizični (primerno velik akustičen prostor, opremljen z glasbili, didaktičnimi sredstvi in materiali za ustvarjanje); didaktični (povezovanje šolskih in izvenšolskih okolij za učenje; raznovrstnost dejavnosti, vsebin, metod in oblik dela); čustveno-socialni (vzpostavljanje varnega okolja za doživljanje, izražanje doživetij, ustvarjanje in omogočanje interakcij med vsemi vključenimi v vzgojno-izobraževalni proces). Glasbene dejavnosti teme 1, teme 2, teme 3 in teme 4 se pri načrtovanju in izvedbi učne ure povezujejo in prepletajo. USTVARJANJE V GLASBI CILJI Učenec: O: izmišlja si in dopolnjuje glasbo ali nadaljuje njen potek v smiselno celoto; (1.3.4.1 | 1.1.2.2) O: uživa, ko si zamišlja in ustvarja glasbene dele in celote; (1.3.4.1 | 1.3.4.2 | 3.1.1.1) 125 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | glasbena umetnost 5 4 : 3 1 / / O: / poustvari glasbo, ki jo izvaja; 5 (1.3.4.1 | 1.3.4.2) 02 2 . 7 O: . z vrstniki si zamišlja, ustvarja in izvaja zvočne efekte in zvočne slike, tako da posnema 5 1 akustične pojave in dogodke iz okolja ali na osnovi domišljije. (5.1.2.2 | 2.2.3.1 | 5.2.4.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » zapoje/zaigra glasbeni odgovor/vprašanje; » ponovi/dopolni/spremeni/na novo oblikuje ritmične in melodične motive; » posnema akustične pojave ali si jih izmisli in jih izvede; » skupaj z vrstniki oblikuje zvočno sliko, kar izkaže s tem, da zvočne efekte in glasbene/zvočne dele poveže v smiselno zvočno celoto in jo izvede. TERMINI ◦ zvok ◦ zvočna slika 126 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | glasbena umetnost 5 4 : 3 1 / / IZRAŽANJE DOŽIVETIJ / 5 2 0 2 . 7 . 1 CILJI 5 Učenec: O: uči se prepoznavati glasbena doživetja, čustva, razpoloženja in asociacije ter jih izražati v ali ob glasbi; (1.3.4.2 | 5.1.1.1) O: uči se opisovati izdelke, v katerih je izrazil doživetja, in ob njih govoriti o glasbi in razpoloženjih; (1.3.4.1 | 1.1.1.1) O: uči se poslušati in sodelovati v pogovoru z drugimi učenci, ki interpretirajo izdelke, nastale pri izražanju doživetij. (2.1.1.1 | 3.3.2.1 | 1.3.3.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: Ta skupina ciljev nima standardov znanja. 127 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | glasbena umetnost 5 4 : 3 1 / / GLASBENI JEZIK / 5 2 0 2 . 7 . 5 OBVEZNO 1 OPIS TEME Glasbeni jezik se obravnava kot sistem glasbenih izraznih sredstev, ki omogoča glasbeno komunikacijo in izražanje, pa tudi vrednotenje glasbe in pogovor o njej. Ker ga učenci spoznavajo in razvijajo izkustveno, v stiku z glasbo, in praktično, v avtentičnih glasbenih dejavnostih, učitelj temo Glasbeni jezik načrtuje kot povezovalno temo znotraj predmeta Glasbena umetnost. Cilji se uresničujejo le v dejavnostih glasbenega izvajanja, poslušanja in ustvarjanja. Usmerjeni so v spodbujanje razvoja glasbenih elementarnih sposobnosti in miselnih procesov v povezavi z glasbenim opismenjevanjem. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Glasbeni jezik ima besedišče, ki je razumljeno široko; kot raznovrstna glasbena izrazna sredstva in njihove zakonitosti, neverbalna glasbena komunikacija in strokovna terminologija. Pri zapomnitvi glasbenega besedišča ima pomembno vlogo glasbeni spomin, ki se: utrjuje s pogostim ponavljanjem istih glasbenih vsebin in dejavnosti, obnavlja s priklici, na primer ob glasbenih simbolih in glasbenih slikovnih zapisih, širi z novimi vsebinami in dejavnostmi, uporablja pri glasbenem izražanju in v glasbeni komunikaciji. Cilji teme Glasbeni jezik se dosegajo povezovalno z drugimi temami. Poslušanje je sestavni del vseh glasbenih dejavnosti. Ustvarjanje je neločljivo povezano z doživetim izvajanjem glasbe in izražanjem doživetij. GLASBENI JEZIK IN GLASBENO OPISMENJEVANJE CILJI Učenec: O: spoznava glasbene pojme in zakonitosti glasbenega jezika ter si razvija miselne procese v dejavnostih poslušanja, izvajanja in ustvarjanja glasbe; (1.1.1.1 | 1.3.4.2) O: oblikuje in uporablja glasbene slikovne simbole za zvok, elemente interpretacije, glasbene dele in celote; (1.1.2.2 | 1.3.4.1) 128 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | glasbena umetnost 5 4 : 3 1 / / O: / glasbeno se opismenjuje v dejavnostih poslušanja, izvajanja, branja in pisanja glasbe; 5 (1.1.1.1 | 1.1.2.2) 02 2 . 7 O: . razvija elementarno orientacijo v glasbenem slikovnem zapisu in mu ob poslušanju/izvajanju 5 1 sledi. (1.1.2.2) STANDARDI ZNANJA Učenec: » prepozna, poimenuje in uporabi glasbene izraze o zvoku, glasbilih, glasbi, glasbenih prvinah, oblikovnih delih, pevskih in instrumentalnih izvajalcih in skupinah ter elementih interpretacije; » nariše, uporabi in bere slikovne simbole za zvok glasbila in glasbeno delo ter hitrejšo/počasnejšo in glasnejšo/tišjo glasbo; » ureja in dopolnjuje simbole v glasbenem slikovnem zapisu; » s simboli nariše/sestavi krajšo glasbeno slikovno partituro za pesem in/ali instrumentalno, vokalno-instrumentalno skladbo in jo opiše; » v glasbenem slikovnem zapisu prepozna glasbeno delo ter pokaže in poimenuje njegove dele; » ob petju/igranju/poslušanju glasbe sledi glasbenemu slikovnemu zapisu. TERMINI ◦ slikovni glasbeni zapis ◦ slikovni glasbeni simbol ◦ ritem ◦ melodija 129 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | glasbena umetnost 5 4 : 3 1 / / GLASBENI RAZVOJ / 5 2 0 2 . 7 . 1 CILJI 5 Učenec: O: z izvajanjem, ustvarjanjem in s poslušanjem glasbe širi in utrjuje glasbeni spomin ter razvija elementarne glasbene sposobnosti in harmonski posluh; (1.3.4.1) O: z aktivnim sodelovanjem v spodbudnem glasbenem okolju razvija veččutno zaznavo glasbe ter sposobnost razlikovanja zvoka, zvočne barve, parametrov tona ter enakih in različnih glasbenih delov in celot; (1.1.2.2 | 1.3.4.1) O: uri se v vzpostavljanju glasbenega utripa v glasbi in njegovo ohranjanje skozi glasbeno tišino; O: razvija zaznavo težke in lahke dobe v glasbi v dvo- in tridobnem metrumu; O: posluša, si zapomni ter z glasom in glasbili izvaja ritmične in melodične motive ter glasbene celote; O: uživa v spoznavanju, izvajanju in snovanju glasbenih didaktičnih iger za razvoj slušne zaznave, spoznavanja parametrov zvoka/tona, za razvoj glasbenih sposobnosti in utrjevanja glasbenega spomina. (1.1.2.2 | 1.3.4.1 | 3.1.4.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » v glasbi prepozna enako in različno na področjih elementov interpretacije, glasbenih prvin in oblikovnih delov; » ob glasbi nakazuje glasbeni utrip; » enakomerno izvaja glasbo. TERMINI ◦ glasbeni utrip ◦ glasbena tišina ◦ težka doba ◦ lahka doba 130 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | glasbena umetnost SPOZNAVANJE OKOLJA PRVO VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA 5 4 : 3 1 / / / SKUPNOSTI 5202.7.51 OBVEZNO OPIS TEME Namen teme je spoznavanje sebe in vzpostavljanje odgovornega odnosa do sebe in svoje prihodnosti, spoznavanje različnih skupnosti (družina, razred, šola, soseska, naselje, država), zavedanje pomena sodelovanja, strpnega odnosa do drugih in doživljanje sebe kot dela skupnosti. S cilji te teme se razvija zavedanje, da je življenje v različnih skupnostih/družbah/okoljih lažje, če se spoštuje medsebojne dogovore in pravila. Za dobre medsebojne odnose je treba skrbeti, razvijati spretnost ustrezne komunikacije in strpnega, odgovornega odnosa do drugih ljudi in do narave. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Učenci pridobivajo znanja o svojem okolju, spoznavajo in vrednotijo razmerja med posameznikom, družbo in okoljem ter njihovimi interakcijami in soodvisnosti. Pri uresničevanju ciljev učitelj ustvarja učno okolje, ki spodbuja aktivno sodelovanje učencev, omogoča interakcije med njimi ter postopno oblikovanje celovitih pojmovanj o svetu in odnosu do njega. JAZ CILJI Učenec: O: raziskuje zgodbe o sebi, svojem imenu, se predstavlja z osnovnimi podatki; O: pripoveduje o osebnih izkušnjah in pomembnih trenutkih v življenju; O: izraža svoja zanimanja in želje (tudi poklicne želje); (3.1.3.1 | 5.1.3.1 | 5.2.1.1) O: spremlja svoje aktivnosti in jih prikazuje v načrtih/urnikih dejavnosti; (3.1.3.2 | 3.1.2.4) O: spoznava pomen varovanja osebnih podatkov in pomen skrbi za osebne dokumente; (3.1.5.1 | 4.4.2.1) 133 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | spoznavanje okolja 5 4 : 3 1 / / O: / spoznava sorodstvene vezi med družinskimi člani; 52 0 O: 2 razvija razumevanje posledic svojih navad in ravnanj za odnose z drugimi in jih povezuje s . 7 čustvenimi stanji ter prepoznava lastno doživljanje; . 5 1 (3.1.1.1 | 3.1.2.1 | 3.3.1.1) O: oblikuje predloge, kako lahko sam prispeva k boljšemu delovanju in počutju v razredu/šoli. (3.3.3.1 | 3.3.3.2) STANDARDI ZNANJA Učenec: » predstavi se z osebnimi podatki; » predstavi svoja zanimanja, kaj ga veseli, katere dejavnosti rad počne in kaj si želi postati v prihodnosti; » poimenuje in pojasni sorodstvene vezi med družinskimi člani; » opredeli posledice različnih navad in ravnanj na odnose z drugimi. TERMINI ◦ posameznik ◦ spoštovanje ◦ osebni podatek ◦ osebna izkaznica ◦ zdravstvena izkaznica ◦ družina ◦ sorodstvena vez ◦ družinski član ◦ navada ◦ ravnanje ◦ odnos ◦ čustvo 134 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | spoznavanje okolja 5 4 : 3 1 / / ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI / 5 2 0 2 . 7 . 1 CILJI 5 Učenec: O: spoznava šolo, njeno organizacijo, okolico ter odnose v njej (šola, razred, sodelovanje med ljudmi, družbe); O: sooblikuje razredna pravila in jih spoštuje; (3.3.3.1 | 3.3.3.2) O: ozavešča pomen pravil, pravic in dolžnosti posameznika v skupnosti ter razvija razumevanje o posledicah nespoštovanja dogovorov; (1.1.5.1 | 4.4.3.1) O: seznanja se s pravili delovanja v digitalnem okolju; (4.4.2.1) O: razvija razumevanje pomena delitve dela, sodelovanja, spoštovanja v družini/razredu in razvija strpen odnos do raznolikih družinskih in drugih skupnosti; (1.2.3.1 | 1.2.3.2) O: raziskuje svojo vlogo in povezanost z lokalno skupnostjo skozi pogovor o dogodkih, interesih in vrednotah v skupnosti; (3.1.4.1) O: sodeluje v dejavnostih medgeneracijskega povezovanja; (3.3.5.1 | 3.3.5.3) O: spoznava pestrost praznovanj doma in po svetu; (1.2.3.1) O: ob branju zemljevida spoznava državo Republiko Slovenijo, poišče njeno glavno mesto, poišče sosednje države in njihova glavna mesta; O: ob aktualnih dogodkih spoznava državne simbole Republike Slovenije (grb, zastava, himna, denarna enota). STANDARDI ZNANJA Učenec: » pojasni pomen dogovorjenih pravil (v družini, v razredu, na spletu); » na primerih presodi posledice neupoštevanja pravil in predlaga drugačno ravnanje; » utemelji razloge za povezovanje ljudi v skupnosti; 135 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | spoznavanje okolja 5 4 : 3 1 / / » predstavi svojo vlogo v različnih skupnostih in poveže svoje interese z delovanjem v / 5 2 družini/razredu/šoli/lokalni skupnosti; 0 2 . 7 » ob zemljevidu pokaže državo Republiko Slovenijo; 5. 1 » pokaže države, ki mejijo na Slovenijo; » opiše državne simbole Republike Slovenije. TERMINI ◦ razredno pravilo ◦ spoštovanje ◦ sodelovanje ◦ strpnost ◦ odgovornost ◦ Slovenija ◦ glavno mesto ◦ država ◦ grb ◦ zastava ◦ himna ◦ sosednja država 136 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | spoznavanje okolja 5 4 : 3 1 / / ČAS / 5 2 0 2 . 7 . 5 OBVEZNO 1 OPIS TEME Namen teme je razvijati časovne predstave, orientirati se v času, spoznavati osnove merjenja časa in uporabljati pripomočke za merjenje časa. Cilji so večinoma usmerjeni v spoznavanje lastne (otrokove) preteklosti in preteklosti prednikov ter v razvijanje odnosa do dediščine. Namen teme je razširiti razumevanje sveta s spoznavanjem človekovih dosežkov v preteklosti in sedanjosti (predvsem v bližnjem okolju), naučiti se prikazati časovne dogodke v času (in prostoru) in odkrivati preteklost. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Pri učencih prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja je zanimanje za preteklost usmerjeno na konkretne ljudi (njih samih, njihovih staršev in starih staršev) in preteklost kraja. Učenci spoznavajo življenje ljudi v preteklosti preko rezultatov njihovega dela, z neposrednim opazovanjem in primerjanjem starih in novih predmetov ter zgradb, s poslušanjem pripovedi, pesmi …. Dejavnosti potekajo na prostem oz. neposredno v okolju (obisk stare domačije, muzeja, pomembnih zgodovinskih stavb) ter v učilnici. Predlogi za izvajanje dejavnosti po razredih so podani v didaktičnih priporočilih. Učenci prepoznavajo spremembe v svojem kraju, jih primerjajo in vrednotijo na osnovi različnih virov (npr. fotografije, ogled filmov in posnetkov, pripovedovanja starejših oseb, šolska kronika). Predstave o času si oblikujejo glede na zaporedje in trajanje dogodkov, ki so jih sami doživeli (1. razred). Učenci prej razumejo dele dneva (jutro, dopoldan), kot dneve v tednu, prav tako prej razumejo pojem včeraj kot jutri (1. razred). Koledar učenci spoznavajo postopno, najbolj ob cikličnem spremljanju dogodkov v človekovem in družbenem življenju/okolju, pri tem sledijo življenjskemu ciklu človeka, lahko ga povežejo s spremembami v naravi. Razvijanje časovnih predstav se lahko poveže s prazničnim ciklom (prazniki skozi leto), kar učenci spremljajo (2. in 3. razred). Tako sistematično do tretjega razreda dobijo predstavo o poteku in ponavljanju (praznikov, letnih časov, mesecev v letu, dni v tednu) skozi leto. Ko učenci te enakomerne spremembe ozavestijo, lahko postopno uvedemo merjenje časa in časovne enote (ura – 3. razred). Pri merjenju kratkotrajnih dogodkov učenci merijo čas trajanja nekega dogodka z različnimi urami. Tema Čas se povezuje s temami Prostor, Skupnosti in Živa in neživa narava. Prav tako je smiselno cilje in vsebine sklopa Čas povezati s cilji drugih predmetov 1. vzgojno-izobraževalnega obdobja (kot npr. potek dogodkov pri slovenščini, merjenje časa pri matematiki, ritem pri glasbeni umetnosti, merjenje časa pri športu, pri premagovanju ovir). 137 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | spoznavanje okolja 5 4 : 3 1 / / / 5 2 0 2 . 7 . 1 ČASOVNE PREDSTAVE 5 CILJI Učenec: O: razvija razumevanje preteklosti (osebnega razvoja, družine, preteklosti šole, bližnje okolice, izbranega kraja) in razlikuje preteklost od sedanjosti; O: izdeluje časovne trakove in spoznava časovni potek dogodkov/pojavov; (1.1.1.1) O: opazuje in primerja spremembe (pri sebi, v razredu, v šoli, v okolju) skozi različna časovna obdobja; O: spoznava značilnosti življenjskih obdobij človeka (otroštvo, mladostništvo, odraslost, starost); (1.1.2.1) O: uporablja in izdeluje urnik, koledar in model ure; (3.1.2.4) O: spoznava, da se letni časi, meseci v letu, dnevi v tednu ponavljajo; O: deli časovne enote (leto na mesece, tedne, dni in dan na ure, ure na minute); O: predvideva/ocenjuje in meri trajanje krajših dogodkov. STANDARDI ZNANJA Učenec: » uredi in predstavi dogodke iz svojega življenja v ustreznem zaporedju na časovnem traku; » utemelji časovni potek dogodkov; » opiše spremembe v naravi/pojave na osnovi dolgotrajnega opazovanja (npr. letni časi); » opiše obdobja človekovega življenja in značilnosti posameznega obdobja; » meri trajanje dogodkov, odčitava čas in ustrezno uporabi : urnik, (1. razred), datum, koledar (2.razred), uro (analogno in digitalno) (3.razred). TERMINI 138 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | spoznavanje okolja 5 4 : 3 1 / / ◦ danes ◦ jutri ◦ včeraj ◦ dan ◦ teden ◦ mesec ◦ leto ◦ letni čas ◦ prestopno leto 52/ ◦ 0 datum ◦ dopoldne ◦ opoldne ◦ popoldne ◦ zvečer ◦ ponoči ◦ podnevi ◦ ura ◦ minuta 2 . ◦ 7 urnik ◦ koledar ◦ zaporedje dogodkov ◦ časovni trak ◦ preteklost ◦ sedanjost . 5 ◦ 1 prihodnost ◦ otroštvo ◦ mladostništvo ◦ odraslost ◦ starost ◦ jutro 139 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | spoznavanje okolja 5 4 : 3 1 / / DEDIŠČINA / 5 2 0 2 . 7 . 1 CILJI 5 Učenec: O: odkriva preteklost bližnje okolice s pomočjo različnih virov (materialnih, pisnih, ustnih idr.) in razvija pozitiven odnos do dediščine; (1.1.4.1 | 1.3.2.1) O: ob izbranih primerih odkriva pomen dediščine; (1.3.2.1) O: spoznava šege in navade ter naravno in kulturno dediščino domačega kraja; (1.3.2.1 | 5.3.4.1) O: odkriva in pojasnjuje, kako so izumi spremenili življenje ljudi; O: spoznava in doživlja dneve v letu, ki imajo posebni pomen (osebni prazniki, izbrani državni prazniki, dela prosti dnevi). STANDARDI ZNANJA Učenec: » opiše predmete, ki so v različnem času služili istemu namenu in pojasni razlike med temi predmeti; » zna pojasniti, kaj je nastalo prej, kaj kasneje ter opredeli spremembe; » predstavi izbrano ljudsko šego ali navado; » pojasni, v čem se življenje ljudi v preteklosti razlikuje od današnjega (in pri tem uporabi različne vire); » v koledarju poišče nekatere praznike in s svojimi besedami opiše njihov pomen; » predstavi izbrani praznik. TERMINI ◦ dediščina ◦ praznik ◦ dela prost dan ◦ navada ◦ izum 140 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | spoznavanje okolja 5 4 : 3 1 / / PROSTOR / 5 2 0 2 . 7 . 5 OBVEZNO 1 OPIS TEME Namen teme je razvijati predstave v/o različnih prostorih/okoljih (z neposrednim opazovanjem, gibanjem in orientiranjem v njih) ter razvijati prostorsko razmišljanje. Ob kartografskem opismenjevanju in razvijanju orientacijskih spretnosti učenci raziskujejo ter skicirajo bližnjo okolico šole in s tem pridobivajo znanja, izkušnje in oblikujejo odnos do prostora. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Učenci sistematično raziskujejo različne prostore (v šoli in zunaj nje) ter se seznanjajo z varnimi potmi v okolici šole. Prostorsko razmišljanje razvijajo z razumevanjem prostorske orientacije (kje je kaj), različnimi perspektivami (od spredaj, s strani, od zgoraj), opisovanjem okolice, uporabo peskovnika, izdelavo modelov, skic, branjem in uporabo enostavnih načrtov, zemljevidov in globusa. Pomemben del učenja se izvaja na prostem in predstavlja pridobivanje izkušenj o zanesljivih in nezanesljivih znakih za orientacijo, kar pripomore k razvoju njihovih spretnosti navigacije in varnega gibanja v prostoru. PROSTORSKA ORIENTACIJA IN KARTOGRAFSKO OPISMENJEVANJE CILJI Učenec: O: razvija prostorske predstave v/o različnih prostorih (na prostem) z neposrednim opazovanjem, gibanjem in orientiranjem v njih; O: na različne načine (makete, peskovnik) predstavlja različne prostore; O: razlikuje zanesljive in nezanesljive vire za orientacijo; O: opazuje predmete/okolico z različnih zornih kotov in izdeluje obris predmetov, skico/maketo predmetov/okolice; O: spoznava in poimenuje različne pokrajinske značilnosti; 141 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | spoznavanje okolja 5 4 : 3 1 / / O: / spoznava različne načine upodabljanja površja (skice/satelitske 52 posnetke/zemljevide/globus); 0 2 . 7 O: . bere slikovne zemljevide; 5 1 (1.1.4.1) O: na globusu spoznava kopno in vode ter poimenuje celine in oceane; O: v okolici šole se orientira glede na glavne smeri neba; O: spoznava naprave za določanje smeri neba. STANDARDI ZNANJA Učenec: » orientira se v razredu, šoli in okolici šole; » v naravi in z uporabo ustreznih pojmov razloži, kje se nahaja in kaj je v okolici; » na prostem pokaže in poimenuje glavne smeri neba; » utemelji, kateri viri za orientacijo so zanesljivejši od drugih in zakaj; » ob opazovanju okolice uporablja pojme, povezane s pokrajinskimi značilnostmi (ravnina, hrib, gora, reka, njiva, travnik) (1. razred), ki jih poveže s slikovnimi simboli (2. razred) in branjem preprostega zemljevida (3. razred); » prepozna in nariše iste predmete z različnih zornih kotov; » bere preproste skice in zemljevide za orientacijo v pokrajini; » premika se od točke A do točke B z uporabo skice/zemljevida; » izbrani (zaprti/odprti) prostor prikaže na različne načine (obris/skica/maketa/peskovnik). TERMINI ◦ zemljevid ◦ skica ◦ globus ◦ kopno ◦ svet ◦ smeri neba (S, J, V, Z) ◦ ravnina ◦ vzpetina ◦ grič ◦ gričevje ◦ hrib ◦ hribovje ◦ gora ◦ gorovje ◦ reka ◦ potok ◦ jezero ◦ morje ◦ cesta ◦ železnica ◦ celina ◦ ocean ◦ vode 142 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | spoznavanje okolja 5 4 : 3 1 / / ŽIVLJENJE V POKRAJINI / 5 2 0 2 . 7 . 1 CILJI 5 Učenec: O: spoznava značilnosti in spremembe v bližnji okolici (npr. raba tal, poselitev, pozidava) in njihov vpliv na življenje ljudi in drugih živih bitij; (2.2.2.1 | 2.3.1.2) O: opazuje in spoznava naselje, v katerem je šola in ga po izbranih značilnostih primerja z bližnjimi naselji; O: opazuje napise, spomenike ipd. v okolici šole in spoznava njihov pomen; (1.3.2.1) O: spoznava različno velika naselja (velemestna, mestna, podeželska); O: spoznava poklice v domačem kraju in okolici ter dela z orodji in pripomočki, ki se pri teh poklicih uporabljajo; O: spoznava delo na kmetiji in tržnici ter pomen lokalno pridelane hrane in problematiko zavržene hrane; (2.2.1.2) O: s pomočjo slikovnega gradiva primerja domačo pokrajino z drugimi pokrajinami v Sloveniji ali po svetu; O: spoznava, kako potrošništvo vpliva na okolje in na posameznika. (5.1.5.1 | 5.2.2.1 | 5.2.2.2) STANDARDI ZNANJA Učenec: » izpostavi podobnosti in razlike med domačo pokrajino in drugimi pokrajinami v Sloveniji ali po svetu; » ob vizualnem gradivu predstavi razlike v rabi tal bližnje okolice; » prepozna in opiše naselja in neposeljena območja v okolici šole; » primerja mesto in podeželje; » predstavi izbrani poklic (delo, orodja) in življenje ljudi, ki ga opravljajo; » opiše potrošniške navade ljudi in daje predloge za spremembe; » predstavi predloge za zmanjšanje količine zavržene hrane. 143 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | spoznavanje okolja 5 4 : 3 1 / / / 5 2 0 TERMINI 2 . 7 . ◦ 15 mesto ◦ podeželje ◦ naselje ◦ poklic ◦ gozd ◦ polje ◦ njiva ◦ travnik ◦ sadovnjak ◦ vinograd ◦ pašnik ◦ kmetija ◦ tržnica ◦ puščava ◦ denar ◦ plačilo ◦ poraba ◦ varčevanje 144 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | spoznavanje okolja 5 4 : 3 1 / / MOBILNOST / 5 2 0 2 . 7 . 1 CILJI 5 Učenec: O: spoznava pomen prometnih znakov (za pešce in kolesarje) v bližnji okolici in pomen upoštevanja pravil varnega ravnanja v prometu; O: ozavešča nevarnosti v prometu v različnih situacijah (npr. vremenskih razmerah); O: v prometu se uči pravil varne hoje (v skupini, pri prečkanju ceste) in pomena vidnosti v prometu; (3.2.4.2) O: predstavlja vrste prometnih sredstev, vzroke za potovanja in vpliv prometa na okolje; (2.2.1.2) O: spoznava hojo, kolesarjenje in javni potniški promet kot bolj trajnostne potovalne načine in jih promovira v svojih skupnostih. (2.3.2.1 | 2.4.3.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » razloži pomen prometnih znakov, pomembnih za pešca in kolesarja; » opiše svojo pot v šolo; » utemelji pomen upoštevanja prometnih pravil za varno udeležbo v prometu; » pojasni nevarnosti v različnih vremenskih razmerah v prometu; » pojasni, zakaj so nekatere poti bolj varne kot druge; » vrednoti upoštevanje pravil obnašanja ljudi v različnih prevoznih sredstvih; » poimenuje prometna sredstva in pojasni njihovo vlogo v prometu; » s primeri pojasni vplive prometa na okolje in predlaga bolj trajnostne načine mobilnosti. TERMINI ◦ prometni znaki ◦ pešec ◦ kolesar ◦ varnost v prometu ◦ prevozna sredstva 145 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | spoznavanje okolja 5 4 : 3 1 / / ŽIVA IN NEŽIVA NARAVA / 5 2 0 2 . 7 . 5 OBVEZNO 1 OPIS TEME V okviru teme živa in neživa narava učenci z opazovanjem, raziskovanjem in praktičnimi dejavnostmi spoznavajo značilnosti narave ter vpliv človeka nanjo. Razvijajo razumevanje raznolikosti živih bitij, osnovnih značilnosti človeškega telesa, naravnih pojavov ter lastnosti materialov/snovi. Poseben poudarek je namenjen spodbujanju odgovornega odnosa do okolja in naravnih virov. DODATNA POJASNILA ZA TEMO V temi živa in neživa narava učenci spoznavajo značilnosti svojega bližnjega okolja in z opazovanjem in primerjanjem živih bitij iz različnih življenjskih okolij razvijajo razumevanje raznolikosti narave. Pri spoznavanju človeškega telesa raziskujejo notranjo in zunanjo zgradbo telesa ter razvijajo zavest o zdravju in dobrobiti. Prav tako spoznavajo pomen odgovornega ravnanja z naravnimi viri. Učenci raziskujejo vpliv človekovega delovanja na naravo ter razmišljajo o načinih, kako varovati okolje in ohranjati naravne vire. Tema učencem omogoča raziskovanje naravnih pojavov, povezanih z gibanjem, svetlobo in zvokom. Posebna pozornost je namenjena zavedanju o vplivih svetlobnega in zvočnega onesnaženja na okolje in živa bitja. S praktičnimi dejavnostmi in raziskovalnimi metodami razvijajo svoje razumevanje naravnih pojavov in odgovoren odnos do okolja. Tema učence spodbuja k raziskovanju in spoznavanju značilnosti materialov/snovi v vsakdanjem življenju. S sistematičnim raziskovanjem lastnosti snovi v trdnem agregatnem stanju učenci spoznavajo osnovne korake učenja z raziskovanjem. Učenci spoznavajo piktograme za nevarne lastnosti snovi in se učijo ustreznega ravnanja z njimi. SNOVI CILJI Učenec: O: rokuje z različnimi materiali/snovmi in jih med seboj primerja; 146 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | spoznavanje okolja 5 4 : 3 1 / / O: / odkriva, da so (uporabni) predmeti iz vsakdanjega okolja narejeni iz različnih materialov/snovi 52 in materiale/snovi poimenuje; 0 2 . 7 O: . uči se raziskovati lastnosti materialov/snovi, pri čemer spoznava korake raziskovanja (postavi 51 raziskovalno vprašanje, napoveduje, načrtuje, izvede poskus, zbira podatke, sklepa in poroča o svojih ugotovitvah); O: odkriva lastnosti materialov/snovi v trdnem agregatnem stanju (plovnost v vodi, topnost v vodi, hrapavost); O: opazuje in ugotavlja, da različni dejavniki (npr. vremenski pojavi, svetloba, toplota …) spremenijo lastnosti snovi; O: ugotavlja, da se snovi v okolici pojavljajo v različnih (agregatnih) stanjih; O: spoznava izbrane piktograme za nevarne lastnosti snovi (strupeno, vnetljivo, okolju nevarno) in ravnanje z njimi; (3.2.4.2) O: spoznava, zakaj je voda pomembna za življenje in kako z njo ravna (onesnaževanje voda in varčevanje z vodo); (2.1.3.1) O: uči se ustreznega ravnanja z odpadki. (2.3.1.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » prepozna, iz česa so narejeni predmeti v njegovem okolju; » razvrsti materiale/snovi po izbrani lastnosti/izbranem kriteriju; » opiše spreminjanje nekaterih lastnosti snovi v vodi, na soncu, na zraku ali pri segrevanju; » prepozna izbrane piktograme za nevarne lastnosti snovi, opiše njihov pomen in to poveže z ustreznim ravnanjem; » izvede preprosto raziskavo določanja lastnosti materialov/snovi (natančno sledi navodilom za izvedbo poskusa; zbira, ureja podatke in jih zapisuje na različne načine; na podlagi pridobljenih podatkov odgovori na raziskovalno vprašanje; uporabi ustrezno besedišče za predstavitev rezultatov pri poročanju); » razloži, zakaj je voda pomembna za življenje; » navede primere, kako se z vodo varčuje in kaj lahko povzroči onesnaženje vode; » opiše ustrezno ravnanje z odpadki. 147 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | spoznavanje okolja 5 4 : 3 1 / / TERMINI / 5 2 0 ◦ 2 material ◦ snov ◦ predmet ◦ nevarne lastnosti snovi ◦ trdna snov ◦ hrapavost ◦ plovnost . 7 v vodi . ◦ magnetne lastnosti ◦ strupeno ◦ vnetljivo ◦ okolju nevarno ◦ odpadek 5 1 ◦ onesnaževanje vode 148 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | spoznavanje okolja 5 4 : 3 1 / / GIBANJE, SVETLOBA, ZVOK / 5 2 0 2 . 7 . 1 CILJI 5 Učenec: O: ob opazovanju in preizkušanju opisuje različne vrste gibanja kot posledico medsebojnega delovanja teles (delovanja sil na dotik in na daljavo); O: raziskuje, kakšne sledi povzročajo različna gibanja; O: usmerjeno raziskuje in ugotavlja, da svetila oddajo svetlobo in da telesa vidimo, ko so osvetljena ter raziskuje nastanek senc; O: raziskuje nastanek zvoka in spoznava njegove lastnosti; O: spoznava svetlobno in zvočno onesnaženje; O: opazuje navidezno gibanje sonca na nebu in spoznava nastanek dneva in noči. STANDARDI ZNANJA Učenec: » opiše različne vrste gibanja teles; » pojasni, da se gibanje teles lahko povzroči z dotikom (npr. potisk predmeta z roko) ali na daljavo (npr. premik železnega predmeta s približevanjem magneta); » opiše, da se telesa vidi, ko so osvetljena, in ponazori, kako za osvetljenim predmetom nastajajo sence; » opiše lastnosti zvokov ter utemelji pomen zvoka zanj; » poveže svetlobo/zvok z njunim pomenom za živa bitja ter s skrbjo za zdravje in čutila. TERMINI ◦ gibanje ◦ svetloba ◦ senca ◦ zvok ◦ svetilo ◦ senca ◦ planet Zemlja ◦ gibanje sonca 149 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | spoznavanje okolja 5 4 : 3 1 / / POJAVI / 5 2 0 2 . 7 . 1 CILJI 5 Učenec: O: opazuje in prepoznava spremembe v naravi v posameznem letnem času; O: opazuje in razlikuje vremenske pojave (npr. dež, sneg, toča, megla, veter); O: spoznava vremenske piktograme za vremenska stanja, spremlja vreme in svoja opazovanja beleži v vremenski koledar; O: meri temperaturo zraka in količino padavin; I: spoznava, da energijo lahko pridobi na različne načine (npr. s pomočjo vetra, vode, sonca); O: spoznava, da neobnovljivi viri energije vplivajo na okolje in predlaga varčne rabe energije; (2.3.1.2) O: spoznava pomen varnega ravnanja z električnimi napravami. (3.2.4.1 | 3.2.4.2) STANDARDI ZNANJA Učenec: » opiše spremembe v naravi v posameznem letnem času, na osnovi predhodnih opazovanj; » opiše vremenska stanja in jih prikaže z vremenskimi simboli; » predlaga načine za varčno rabo energije pri uporabi električnih naprav in pozna pravila za njihovo varno uporabo; » predstavi različne načine pridobivanja energije in jih ovrednoti z vidika vpliva na okolje. TERMINI ◦ sončno ◦ oblačno ◦ deževno ◦ vetrovno ◦ dež ◦ sneg ◦ toča ◦ megla ◦ veter ◦ poledica ◦ temperatura zraka ◦ električna naprava 150 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | spoznavanje okolja 5 4 : 3 1 / / ŽIVA BITJA / 5 2 0 2 . 7 . 1 CILJI 5 Učenec: O: opazuje in opisuje značilnosti bližnjega okolja ter ločuje živo od neživega; O: opisuje in primerja živa bitja iz različnih življenjskih okolij; O: razvršča živa bitja v skupine po izbranem kriteriju; (1.1.2.2) I: opazuje prilagoditve živih bitij na življenje v danem okolju; O: opazuje in spoznava, da vsa živa bitja rastejo, se razvijajo in imajo potomce; O: spoznava, da živa bitja potrebujejo hrano za rast in razvoj ter gibanje; O: na primerih spoznava, da živali hrano dobijo iz okolja in da se lahko hranijo z rastlinami, z drugimi živalmi ali z obojim; O: z gojenjem rastlin in živali v živih kotičkih razvija odgovoren odnos do živih bitij in odkriva bistvene pogoje za življenje živali in rastlin; (2.1.2.1) O: opisuje zunanjo in notranjo zgradbo človeškega telesa; (1.1.1.1 | 1.1.2.2) O: ob opazovanju in raziskovanju lastnega telesa in ob modelu spoznava zunanje in notranje dele telesa ter njihovo funkcijo; O: raziskuje dražljaje iz okolja in spoznava čutila; O: razvija skrb za zdravje in razumevanje pomena zdravja; (3.2.2.1 | 3.2.2.2 | 3.2.3.1) O: spoznava pogoste bolezni in različne načine preprečevanja bolezni; (3.2.4.1 | 3.2.4.2) O: spoznava, kako delovanje človeka vpliva na naravo in kako lahko prispeva k varovanju narave. (2.2.1.1 | 2.2.2.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » ločuje živo od neživega in opredeli razliko med živo in neživo naravo; » opiše živa bitja in jih uvršča v ustrezno življenjsko okolje; 151 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | spoznavanje okolja 5 4 : 3 1 / / » prepozna nekaj tipičnih živih bitij iz bližnjega okolja; / 5 2 0 » .2 razvršča živa bitja; 7 . 5 » 1 razloži pomen hrane za živa bitja in pojasni, kako so živa bitja zaradi hrane med seboj povezana; » ob uporabi ustreznih pojmov opiše, kako živa bitja rastejo in se razvijajo; » opiše podobnosti in razlike med starši in potomci živih bitij; » poimenuje zunanje in notranje dele telesa; » pojasni, zakaj imamo posamezne dele telesa; » pozna čutila in opiše njihov pomen; » pojasni, kaj omogoča rast, razvoj in ohranjanje zdravja (zdrav način prehranjevanja, gibanje, počitek); » opiše osnovne preventivne ukrepe za zaščito pred boleznimi in poškodbami; » opiše, kako je človek povezan z naravo in predstavi načine, kako lahko sam prispeva k ohranjanju narave. TERMINI ◦ življenjska okolja ◦ življenjski krog ◦ rojstvo ◦ rast ◦ razvoj ◦ smrt ◦ človeško telo ◦ zunanji in notranji deli telesa ◦ čutila ◦ potomec ◦ bolezen ◦ zdravje ◦ varovanje narave 152 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | spoznavanje okolja 5 4 : 3 1 / / ROČNA DELA / 5 2 0 2 . 7 . 5 OBVEZNO 1 OPIS TEME Tema se osredotoča na razvijanje ročnih spretnosti in osnovnih tehniških veščin pri izdelovanju izdelkov. Učenci se z razstavljanjem in sestavljanjem preprostih tehniških relevantnih igrač učijo spoznavati namen posameznih sestavnih delov in njihovo delovanje na osnovi namena igrače. Spoznavajo pomen urejenega delovnega okolja in se naučijo vzdrževati red ter pravilno in varno ravnati z orodji in pripomočki. Učenci razlikujejo med različnimi materiali, orodji in z njimi povezanimi tehnološkimi postopki obdelave. Izdelke izdelujejo vodeno po danem načrtu in ugotavljajo učinkovitost obdelovalnih postopkov. Načrtujejo preskušanje izdelka, določajo njihov osnovni namen in uporabnost ter povezujejo lastnosti materialov z ustreznostjo za izdelavo izdelkov. Z racionalizacijo uporabe materialov razvijajo tehniško ustvarjalnost. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Z razstavljanjem in sestavljanjem preprostih tehniških igrač/izdelkov učenci usvajajo razumevanje, kako posamezni sestavni deli prispevajo k osnovnem delovanja igrače kot celote. Ob tem razvijajo razumevanje namena posameznih sestavnih delov in njihove medsebojne povezanosti, kar jim bo kasneje olajšalo izdelovanje in načrtovanje preskušanja izdelkov. Z uporabo preprostih igrač/izdelkov učitelj usmerja razmišljanje učencev o potrebi po izdelku v vsakdanjem življenju. Z raziskovanjem materialov bodo spoznavali različne vrste materialov in njihove tehnološke lastnosti. Učenci povezujejo osnovni namen izdelkov s potrebami vsakdanjega življenja, ki jih ti izdelki lahko zadovoljijo ter spoznavajo načine njihove uporabe. S sledenjem že oblikovanemu načrtu bodo spoznavali in usvajali tehnološke postopke obdelave (rezanje, odrezovanje, spajanje in preoblikovanje) in pri tem razvijali natančnost. Po izdelavi izdelka ga bodo učenci tudi preizkusili in ugotovili, ali zagotavlja zahtevano osnovno delovanje. Pri izdelavi izdelkov se učenci učijo upoštevanja pravil varnega dala (priprava delovnega prostora, materiala, orodij, pripomočkov ter zaščitnih sredstev: halja predpasnik, kapa ali elastika, zaščitnih rokavic, očal). Ob izdelovanju izdelkov učenci razvijajo zmožnost razlikovanja med bolj in manj primerno izbiro orodja in z njim povezanim tehnološkim postopkom obdelave. Ob izdelavi izdelkov nastanejo odpadki, med katerimi učenci presojajo glede na možnost ponovne uporabe, s čimer se usmerja učence v odgovorno ravnanje z odpadki. Načrtovanje preskušanja izdelanih izdelkov spodbuja učence k iskanju novih, ustvarjalnih načinov in s tem razvijanje miselnih procesov reševanja problemov. 153 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | spoznavanje okolja 5 4 : 3 1 / / / 5 2 2 ROČNA DELA 0 . 7 . 5 1 CILJI Učenec: O: razvija ročne spretnosti; O: z razstavljanjem in sestavljanjem preproste tehniške igrače spoznava vlogo posameznih sestavnih delov in osnovni namen celote; O: uči se organizirati delo in delovno mesto ter spoznava pravila varnega dela z orodji in pripomočki; O: zazna potrebo po izdelku, ki ga bo koristno uporabil v vsakdanjem življenju; (5.1.1.1) O: ugotavlja, zakaj je izdelek potreben, in določa, kdo ga bo uporabljal; O: s preskušanjem materialov spoznava njihove lastnosti (mehanske in tehnološke) in jih povezuje z ustreznostjo za izdelovanje posameznih izdelkov; (5.2.3.1) O: vodeno izdeluje izdelke po danem načrtu iz različnih materialov in z različnimi obdelovalnimi postopki (preoblikovanje, rezanje, odrezovanje, lepljenje); O: izdeluje izdelek, ga preskuša in vrednoti; (5.2.5.2 | 5.3.5.1) O: razvija natančnost, vztrajnost, ustvarjalnost; (5.1.2.1) O: z izdelovanjem izdelkov ugotavlja učinkovitejši (enostavnejši/natančnejši/bolj ekonomičen) način obdelovanja materiala. (5.2.5.2) STANDARDI ZNANJA Učenec: » pozna pravila za varno delo ter jih upošteva; » natančno vodeno izdela izdelek; » predstavi izdelek in opiše postopek izdelave; » vrednoti izdelek po vnaprej znanih kriterijih; 154 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | spoznavanje okolja 5 4 : 3 1 / / » predlaga izboljšave izdelka. / 5 2 0 2 . 7 . 1 TERMINI 5 ◦ orodje ◦ material ◦ izdelek ◦ načrt ◦ postopek 155 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | spoznavanje okolja ŠPORT PRVO VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA 5 4 : 3 1 / / / GIBALNA UČINKOVITOST IN 5202.7.51 GIBALNO ZNANJE OBVEZNO OPIS TEME Tema gibalna učinkovitost in gibalno znanje opredeljuje, katere cilje na omenjenih področjih naj učenec doseže ob koncu prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Gibalna učinkovitost predstavlja cilje, z doseganjem katerih učenec razvija in ohranja svoje gibalne in funkcionalne sposobnosti (koordinacija, ravnotežje, moč, gibljivost, hitrost, natančnost, vzdržljivost). Tako lahko različne gibalne naloge izvaja učinkoviteje, bolj ekonomično in z manj napora. Višja raven gibalne učinkovitosti učencu omogoča višjo kvaliteto gibanja ter doseganje boljših rezultatov. Pozitivna gibalna/športna izkušnja ga motivira za vključevanje v šport in vodi v trajno povezanost s športom. Gibalno znanje opredeljuje, katero in kako kakovostno gibalno znanje naj učenec usvoji. Z doseganjem ciljev gibalnega znanja usvaja znanje za kakovostno in učinkovito izvedbo/povezavo gibalnih vzorcev, spretnosti in nalog. Proces učenja poteka s spoznavanjem, ponavljanjem, utrjevanjem, spremljanjem napredka in vrednotenjem izvedbe gibalnih nalog in igralnih situacij. Namen teme je razvoj in ohranjanje gibalnih in funkcionalnih sposobnosti učencev ter usvajanje gibalnega/športnega znanja. Z doseganjem ciljev in standardov znanja se učenec seznanja z ustreznimi pristopi ter na njemu prilagojen način razvija in ohranja gibalne in funkcionalne sposobnosti, kar vodi v dvig njegove splošne gibalne učinkovitosti. Učenec je uspešen, ko v skladu s svojo gibalno učinkovitostjo usvoji ustrezno kakovost izvajanja gibalnih vzorcev. Učitelj vsako leto načrtno spremlja napredovanje znanja učencev in rezultate njihove gibalne učinkovitosti v primerjavi z vrednostmi vrstnikov v populaciji in to upošteva pri načrtovanju pouka. Gibalna učinkovitost in gibalno znanje je ena izmed treh enakovrednih tem, s katerimi učenec razvija gibalno pismenost. Za vsestranski razvoj učenca je pomembno, da se cilji te teme uresničujejo v povezavi in vzporedno s cilji drugih dveh tem: Pomen gibanja ter Odgovorno ravnanje in sodelovanje. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Cilji teme Gibalna učinkovitost in gibalno znanje so razdeljeni v štiri skupine ciljev, ki spodbujajo prenos znanja in spretnosti: 158 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | šport 5 4 : 3 1 / / » osnove gibanja, / 5 2 0 » .2 elementarne igre, 7 . 5 » 1 ustvarjalne in ritmične gibalne dejavnosti, » gibalne dejavnosti v naravnem in grajenem okolju (npr. plavanje, pohodništvo, drsanje, smučanje itd.). Slika 1: Struktura tem učnega načrta za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje za predmet šport med gradniki gibalne pismenosti Cilji teme so usmerjeni v razvoj, sistematično spremljanje in vrednotenje gibalnih in funkcionalne sposobnosti učenca, pravilno in varno izvajanje vaj ter nalog, ki podpirajo zdrav telesni in gibalni razvoj ter vplivajo na učinkovitost in kakovost gibanja ter učenje zahtevnejših gibalnih spretnosti in reševanje gibalnih izzivov. V temo so vključeni tudi cilji, z doseganjem katerih učenec spoznava ustrezne pristope h gibalni/športni vadbi ter ozavešča doživljanje lastnega napora med izvajanjem gibalne/športne dejavnosti oziroma vadbe. Gibalno učinkovit učenec z več usvojenega znanja, bo pri gibanju in v športu uspešnejši, kar bo pozitivno vplivalo na ohranjanje naravne potrebe po gibanju in na prijetno doživljanje športa. 159 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | šport 5 4 : 3 1 / / Pri doseganju ciljev 1. teme je učenec uspešen, ko v okviru svoje gibalne učinkovitosti nadgradi 52/ svoje gibalno ter športno znanje in ga uporabi v gibalni ali igralni situaciji. 0 2 . 7 Cilji predmeta šport v prvo vzgojno-izobraževalnem obdobju naj se smiselno medpredmetno 5. 1 povezujejo, dopolnjujejo in nadgrajujejo s športnimi vsebinami v razširjenem programu osnovne šole in Interesnimi programi športa otrok in mladine. Gibalna pismenost Učenca sistematično vključujemo v proces usvajanja in doseganja gibalne pismenosti, kot ene ključnih razvojnih nalog. Struktura učnega načrta za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje za predmet se skozi 3 teme prepleta s področji razvoja gibalne pismenosti: » gibalna učinkovitost in gibalno znanje, » pomen gibanja, » odgovorno ravnanje in sodelovanje. Gibalna pismenost posameznika je podlaga za usvajanje veščin posameznih športnih panog in disciplin ter rednega športnega udejstvovanja. Vsebine predmeta, ob upoštevanju prirojenih telesnih značilnosti in gibalnih potencialov, otroku ponujajo številne priložnosti za razvijanje in ohranjanje kakovostnih gibalnih izkušenj, gibalne raznovrstnosti in veščin športnih panog. Obvezujoča navodila za učitelje Učni načrt predmeta šport je temeljni dokument načrtovanja, poučevanja in vrednotenja znanja. Učno ciljna naravnanost in izbirnost dopuščata avtonomijo šoli in učitelju a hkrati od njiju zahteva odgovornosti za ustrezno izbiro vsebin, učnih metod in oblik, organizacijskih pristopov ter načinov preverjanja standardov doseženega znanja učenca. V procesu pouka športa je potrebno upoštevati predpisana normativna izhodišča ter poskrbeti za varnost pri vseh organizacijskih oblikah pouka. Šola ob rednih urah pouka vsako leto organizira tudi 5 športnih dni, ki praviloma trajajo po pet pedagoških ur. GIBALNE/ŠPORTNE DEJAVNOSTI V OBVEZNEM PROGRAMU redni pouk športa z 20-urnim tečajem plavanja v 2. ali 3. razredu obvezno za vse učence športni dnevi (pet na leto)* *Priporočljivo je, da večina športnih dni poteka v naravi ter vključuje intenzivnejše gibalne/športne dejavnosti, ki niso izvedljive med rednim poukom športa. V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju imajo prednost gibalne/športne dejavnosti v avtentičnih situacijah, pri čemer je poudarjeno sodelovanje v skupini oz. npr. v moderirani igri. Na športnem dnevu je mogoče ponuditi več različnih dejavnosti glede na interese, znanje in sposobnosti učencev, možnost okolja in vremenske razmere. Pomembno je, da so na športnih dnevih dejavni vsi učenci in da je športni dan zanje prijetno doživetje. 160 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | šport 5 4 : 3 1 / / / 5 2 2 OSNOVE GIBANJA 0 . 7 . 5 1 CILJI Učenec: O: razvija gibalne in funkcionalne sposobnosti do stopnje, ki mu omogoča učinkovito izvedbo gibalnih nalog, reševanje gibalnih izzivov in igralnih situacij; (3.1.3.2 | 5.1.2.1 | 3.1.3.3) O: izvaja gibalne dejavnosti v zmerni do visoki intenzivnosti; (3.2.1.3) O: spoznava in izvaja gibalne dejavnosti, vaje za ogrevanje, umirjanje in sproščanje; (3.2.1.3) O: preizkuša se v različnih gibalnih dejavnostih, tudi tveganih, in s tem ugotavlja svoje zmožnosti; (3.1.2.3) O: uči se nadzora nad lastnim telesom in gibanja v različnih smereh, ravneh in okoli različnih osi; (3.1.1.1) O: usvaja temeljne gibalne vzorce, v različnih položajih, smereh in ravneh, v različnih pogojih in kombinacijah; (3.2.4.1) O: spremlja svojo gibalno učinkovitost in jo izboljšuje za učinkovito reševanje gibalnih izzivov in igralnih situacij; (5.1.1.1 | 3.1.3.2) O: uči se varno doskočiti, tudi v globino; O: rešuje gibalne situacije in izzive na ustvarjalen način in išče svojo rešitev; (3.1.4.1 | 5.1.2.1) O: spoznava in izvaja gibalne naloge z različnimi športnimi pripomočki in orodji. (3.1.4.1 | 1.1.2.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: Skladno s svojo gibalno učinkovitostjo: » poveže različne temeljne gibalne vzorce med seboj in z njimi učinkovito premaga ovire; » pravilno izvede vaje za ogrevanje; 161 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | šport 5 4 : 3 1 / / » teče v pogovornem tempu (tudi dlje časa) in šprintu, pri čemer uporabi visoki štart; / 5 2 0 » .2 se odrine sonožno pri skokih z mesta in enonožno pri skokih z zaletom (v daljino in višino); 7 . 5 » 1 vrže pripomoček (npr. žogico, žvižgača ipd.) z mesta. Temeljne gibalne vzorce pokaže tako, da nadzorovano in koordinirano: » se plazi in lazi po različnih površinah in orodjih; » pleza po različnih plezalih; » ritmično preskakuje kolebnico; » izvede gibanje v različnih ravninah in okoli različnih osi (preval naprej in nazaj v prilagojenih pogojih, stoja na lopaticah); » na ožji površini (klop, nizka gred) prikaže hojo naprej in nazaj, skok, sonožni obrat za 180 0 ; » naskoči na večnamensko blazino/skrinjo/kozo v oporo klečno/čepno; » varno doskoči v globino. TERMINI ◦ stoja ◦ razkorak ◦ čep ◦ klek ◦ sed ◦ leža ◦ predklon ◦ odklon ◦ zaklon ◦ preskok ◦ skok v globino ◦ enonožni odriv ◦ sonožni odriv ◦ vrsta ◦ kolona ◦ skupina ◦ razovka ◦ stoja na lopaticah ◦ preval ◦ enoročno ◦ soročno ◦ šprint ◦ štart ◦ cilj ◦ zalet ◦ razdalja ◦ telesna drža ◦ hoja ◦ tek ◦ skok ◦ plezanje ◦ met ◦ kotaljenje ◦ obrat 162 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | šport 5 4 : 3 1 / / ELEMENTARNE IGRE / 5 2 0 2 . 7 . 1 CILJI 5 Učenec: O: sodeluje v elementarnih igrah; (5.3.4.1 | 3.3.3.1) O: vključuje se v igre z različnimi žogami, loparji in drugimi pripomočki; (5.3.4.1) O: razvija ustvarjalnost v igri; (1.3.4.2 | 5.1.2.1) O: spoznava in razvija lastne igralne strategije. (3.1.4.1 | 5.1.1.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: V elementarnih igrah nadzorovano in koordinirano: » vodi, poda, sprejme in zaustavi žogo z dominantno in nedominantno roko in nogo ter s palico; » soročno vrže žogo izpred prsi v daljino; » vrže žogo in različne pripomočke v daljino z zadevanjem cilja; » odbija balon ali lahko žogo; » odbija žogico ali balon z loparjem, tudi z zadevanjem cilja. TERMINI ◦ lovljenje ◦ vodenje ◦ podaja ◦ odboj ◦ ujet ◦ zadet ◦ izpadel ◦ prestop ◦ igralno polje ◦ žoga zunaj igrišča 163 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | šport 5 4 : 3 1 / / USTVARJALNE IN RITMIČNE GIBALNE DEJAVNOSTI / 5 2 0 2 . 7 . 1 CILJI 5 Učenec: O: usklajuje gibanje z ritmom; (3.1.1.1) O: zaznava, posnema in ustvarja gibalno-ritmični vzorec ob različnih glasovnih in glasbenih spremljavah, sam ali v skupini, ob enakomernem in sestavljenem ritmu v različnih tempih; (3.1.4.1 | 3.3.1.1 | 1.3.3.1) O: z ustvarjalnim gibom izraža lastna čustva in ideje; (3.1.1.1 | 1.3.4.2) O: uči se otroških in ljudskih plesov ob glasbeni ali pevski spremljavi. (1.3.2.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » ponovi/ustvari lastno zaporedje gibov z ali brez uporabe pripomočkov. Zapleše otroški in ljudski ples ter pri tem izkaže: » zaporedje korakov, držo telesa in ostalih gibov ob upoštevanju glasbene/zvočne spremljave/podlage; » usklajenost s skupino ali v paru. TERMINI ◦ plesni korak ◦ ritem ◦ otroški ples ◦ ljudski ples 164 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | šport 5 4 : 3 1 / / GIBALNE DEJAVNOSTI V NARAVNEM IN GRAJENEM / 5 2 OKOLJU 0 2 . 7 . 5 1 CILJI Učenec: O: rešuje in izvaja gibalne naloge/izzive v naravnem okolju, se prilagaja različnim podlagam (npr. gozdna pot, led, sneg, voda), opremi (npr. smuči, kolo, drsalke) in vremenskim razmeram; (2.1.3.1 | 3.2.1.3) O: se prilagaja na vodo, izvaja različne oblike skokov na noge v vodo in se uči izbrane plavalne tehnike; O: izvaja dlje časa trajajočo gibalno dejavnost v naravi in grajenih okoljih tudi z uporabo orientacijskih spretnosti in po označenih poteh. (3.1.3.3 | 3.2.4.2) STANDARDI ZNANJA Učenec: » izkaže znanje prilagojenosti na vodo; » preplava 15 m/v izbrani plavalni tehniki preplava 25 m ali več; » prehodi daljšo pot, tudi navkreber, z vmesnimi postanki po označeni poti. TERMINI ◦ drsenje ◦ zaveslaj ◦ udarec ◦ markacija 165 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | šport 5 4 : 3 1 / / POMEN GIBANJA / 5 2 0 2 . 7 . 5 OBVEZNO 1 OPIS TEME Tema Pomen gibanja dopolnjuje in osmisli razumevanje teme Gibalna učinkovitost in gibalno znanje. Učenec ob izvajanju gibalnih/športnih dejavnosti pridobiva pomembne informacije, ki mu pomagajo razumeti širši kontekst gibanja ter njegovega vpliva na zdravje in dobrobit. Namen teme je spodbujanje učenja z razumevanjem. Cilji so usmerjeni v spoznavanje: - športnega izrazoslovja, pravil in upoštevanje navodil, - poteka učne ure športa (vadbe), - spremljanje gibalne učinkovitosti. Učitelj cilje teme pomen gibanja načrtno vplete v pouk športa tako, da z njimi razloži, pojasni, podkrepi in osmisli izvajanje in izvedbo praktičnih dejavnosti. Pomen gibanja je ena izmed treh enakovrednih tem skozi katero učenec razvija gibalno pismenost. Za vsestranski razvoj učenca je pomembno, da se cilji te teme uresničujejo v povezavi in vzporedno s cilji drugih dveh tem: Gibalna učinkovitost in gibalno znanje ter Odgovorno ravnanje in sodelovanje. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Cilji te teme so usmerjeni v usvajanje teoretičnih vsebin, ki učencu omogočajo vključevanje v različne športne dejavnosti (športno izrazoslovje, pravila, sodniški znaki, uporaba naprav …). Usmerjajo ga v spremljanje in analizo svojih dosežkov (v gibalni učinkovitosti in znanju) ter iskanje priložnosti za napredek. Poučijo ga o delovanju telesa in spodbujajo k raziskovanju odzivov telesa na napor ter vplivu gibalne/športne vadbe na gibalno učinkovitost, zdravje in dobro počutje. Spodbujajo ga k zdravemu življenjskemu slogu (redno in dovolj intenzivno gibanje, uravnoteženo prehranjevanje, dovolj spanja). K celostnemu razumevanju športa in njegovih učinkov pripomore tudi povezovanje z cilji in vsebinami drugih predmetov in skupnimi cilji področij. 166 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | šport 5 4 : 3 1 / / POMEN GIBANJA / 5 2 0 2 . 7 . 1 CILJI 5 Učenec: O: spoznava izraze za različne položaje in gibe telesa, športna orodja in pripomočke ter nekatere organizacijske oblike; (1.1.2.1 | 1.1.2.2) O: navaja se na upoštevanje navodil in pravil iger in se aktivno odziva na dogajanje; (3.3.4.3) O: spoznava dele učne ure (ogrevanje, osrednja gibalna dejavnost, umirjanje), njihovo zaporedje in pomen; (3.2.3.2) O: spoznava, kaj zmore in česa še ne; se uči postavljati enostavnejše cilje v povezavi s svojo gibalno učinkovitostjo in pri tem spremlja svoj napredek in počutje. (3.1.3.2 | 5.3.2.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » upošteva izraze povezane s položajem telesa in s smerjo gibanja v prostoru, prepozna športne pripomočke; » igra po pravilih igre; » razloži pomen ogrevanja in redne gibalne dejavnosti. TERMINI ◦ ogrevanje ◦ umirjanje ◦ športna oprema ◦ športni pripomočki ◦ športna orodja ◦ pravila ◦ poligon ◦ štafeta ◦ igra ◦ vadba po postajah 167 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | šport 5 4 : 3 1 / / ODGOVORNO RAVNANJE IN / 5 2 0 2 SODELOVANJE . 7 . 5 1 OBVEZNO OPIS TEME V okviru teme Odgovorno ravnanje in sodelovanje učenci skozi različne gibalne/športne dejavnosti razvijajo pomembne osebnostne lastnosti ter veščine sodelovanja in odgovornega ravnanja. To jim omogoča varno, uspešno, predvsem pa prijetno doživljanje gibanja in športa. Namen teme je ustvarjanje varnega in spodbudnega učnega okolja, ki je ključno za uspešno učenje in razvoj potencialov, v katerem učenci: - spoznajo pomen varne gibalne/športne vadbe, - dosegajo zastavljene cilje s trudom in vztrajnostjo, - prepoznajo napor kot pomemben dejavnik napredka, - skozi poskuse in napake pridobivajo nove izkušnje in znanje, - pri dejavnostih v naravi oblikujejo odnos do narave in okolja kot posebne vrednote, - razvijajo strpnost in sprejema različnost in ozavešča pozitivne učinke gibanja. Odgovorno ravnanje in sodelovanje je ena izmed treh enakovrednih tem, s katerimi učenci razvijajo gibalno pismenost. Za vsestranski razvoj učencev je pomembno, da se cilji te teme uresničujejo v povezavi in vzporedno s cilji drugih dveh tem: Gibalna učinkovitost in gibalno znanje ter Pomen gibanja. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Z usvajanjem ciljev te teme učenci razvijajo osebnostne lastnosti, veščine sodelovanja in komuniciranja. Učijo se strpnosti, sprejemanja različnosti in odgovornega ter spoštljivega ravnanja. Spoznavajo pomen varne športne vadbe, pri dejavnostih v naravi oblikuje odnos do narave in okolja kot posebne vrednote. Skozi različne gibalne izkušnje premagujejo negotovost, strah in morebitne neuspehe ter preizkuša svoje zmožnosti. Ob doseženih ciljih razvijajo občutek zadovoljstva. Učitelj cilje teme Odgovorno ravnanje in sodelovanje vplete v pouk z različnimi didaktičnimi strategijami. Učencem omogoči učenje in ravnanje v avtentičnih okoliščinah. Učni predmet šport spodbuja redno gibalno/športno dejavnost in ima pomembno doživljajsko vrednost, saj » vpliva na zdrav in optimalen razvoj, » spodbuja k doseganju boljših učnih uspehov, 168 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | šport 5 4 : 3 1 / / » kompenzira negativne učinke gibalne nedejavnosti in psihičnih obremenitev, / 5 2 0 » .2 ozavešča o zdravih življenjskih navadah. 7 . 5 V procesu pouka športa je treba upoštevati predpisana normativna izhodišča ter poskrbeti za 1 varnost pri vseh organizacijskih oblikah pouka. Osebna in druga športna oprema Učenci morajo pri pouku športa uporabljati ustrezno osebno športno opremo (udobna, čista in zračna športna oblačila ter nedrseča obutev), ki jim omogoča sproščeno in varno sodelovanje in ob tem spoznavajo osnovne higienske navade (redna uporaba športne opreme, pomen preoblačenje pred in po končanju vadbe). Učenci pri gibalnih/športnih dejavnosti uporabljajo ustrezno in vzdrževano drugo športno opremo: npr. čelada, ščitniki, drsalke, rolerji, smuči. Učitelj uporablja ustrezno športno opremo in učence podpira s svojim zgledom. Ustrezna osebna športna oprema in varnostna pravila so na predlog aktiv športa opredeljena v šolskem hišnem redu. Skrb za varnost učencev Pri športu je treba posebno skrb nameniti varnosti. Učitelj mora upoštevati naslednja izhodišča: » spoštovanje normativnih izhodišč veljavne zakonodaje (velikost vadbene skupine, spremstvo učencev izven šolskega prostora, normativi pri gibalnih/športnih dejavnostih zunaj šolske telovadnice), » priprava varnega vadbenega prostora, » uporaba vzdrževanih in varnih orodij in pripomočkov, » doslednost pri uporabi ustrezne osebne in druge športne opreme učiteljev in učencev, » upoštevanje vremenskih razmer, » izpeljava vseh delov učne ure (uvodni, glavni in zaključni del ure), » prilagajanje vsebin, didaktičnih strategij, organizacije in zahtevnosti pouka sposobnostim in predznanju učencev, » podajanje gibalnih/športnih vsebin, ki učencem omogočajo usvajanje znanj, varno sodelovanje in raziskovanje meja svojih zmožnosti (npr. varno padanje, hitro in spretno vstajanje) in preizkušanje v različnih gibalnih/športnih dejavnostih, tudi tveganih, » zagotavljanje varovanja in pomoči ter upoštevanje načel varnosti pri športnih dejavnostih (gimnastika, elementarne igre, pohodništvo, plavanje, smučanje, drsanje …). 169 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | šport 5 4 : 3 1 / / Prostori, orodje in oprema morajo ustrezati varnostnim in higienskim načelom. V telovadnici in v 52/ neposredni bližini drugih vadbenih prostorov morajo biti nameščene omarice prve pomoči ali 0 2 . zagotovljene torbe prve pomoči. V primeru poškodbe se ravna po protokolu in zapiše zapisnik. 7 . 5 1 ODGOVORNO RAVNANJE IN SODELOVANJE CILJI Učenec: O: razvija samozavest, zaupanje vase, empatijo, odločnost, borbenost, vztrajnost idr.; (3.1.2.2 | 5.2.2.2) O: uči se sodelovanja v skupini in športnega obnašanja (fair play): medsebojna pomoč, zdrava tekmovalnost, športno navijanje, odgovornost, dogovori, sprejemanje različnosti idr.; (3.3.4.1 | 5.3.4.1 | 1.1.5.1) O: uči se pravil in odgovornega gibanja in ravnanja v naravnem in grajenem okolju (trajnostno naravnano) ter pri tem upošteva higienska pravila; (3.2.4.2 | 2.3.2.1) O: uči se upoštevati navodila za varno izvajanje gibalnih dejavnosti ter skrbi za lastno varnost in varnost drugih; (3.2.4.2 | 3.2.4.1) O: seznanja se s primerno osebno športno opremo glede na športno dejavnost, različne vremenske razmere in okolje ter se navaja skrbeti za osebno higieno; (3.2.4.2 | 3.2.4.1) O: uči se vzpostavljati dotik in varen kontakt pri gibalnih dejavnostih; (3.3.1.1 | 3.3.4.2) O: spoznava gibalno dejavnost kot vir dobrega počutja, zadovoljstva in veselja; (3.2.1.1 | 5.2.2.2) O: ozavešča sprostitveni vpliv gibanja in umirjanja; (3.2.3.1 | 3.2.3.2) O: med gibalnimi dejavnostmi razvija sposobnost ocene tveganja (presodi/oceni višino, globino, razdaljo, oviro, podlago, hitrost idr.); (3.2.4.2 | 5.3.3.2) O: razvija samostojnost in ustvarjalnost pri reševanju gibalnih situacij in izzivov. (1.3.4.1 | 5.1.2.1) 170 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | šport 5 4 : 3 1 / / STANDARDI ZNANJA / 5 2 0 Učenec: 2 . 7 . » sodeluje v elementarnih igrah skladno s pravili športnega obnašanja; 15 » upošteva pravila varnosti v naravnem in grajenem okolju; » pozna primerno osebno športno opremo za izbrano gibalno/športno dejavnost. TERMINI ◦ navijanje ◦ varnost ◦ nevarnost ◦ vztrajnost ◦ dobro počutje ◦ spoštovanje ◦ športno obnašanje (fair play) 171 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje | šport 5 4 : 3 1 / / / 5 2 0 2 . 7 . 1 VIRI IN LITERATURA PO 5 POGLAVJIH SLOVENŠČINA OPISMENJEVANJE » Černe, T. (2024). Razumeti disleksijo, disortografijo in disgrafijo: strokovni napotki za učitelje, vzgojitelje, specialne in rehabilitacijske pedagoge, druge strokovne delavce ter študente pedagoških študijskih smeri. Ljubljana, Rokus Klett. » Marjanovič Umek, L., Fekonja, U., & Hacin Beyazoglu, K. (2020). Zgodnja pismenost otrok: razvoj, spremljanje in spodbujanje (1. e-izd.). Znanstvena založba Filozofske fakultete. PREDOPISMENJEVANJE » Ozbič, M. (2022). Desno, levo, gor in dol: zbirka manj in bolj resnih čečkarij in vzorcev za uspešno ter ustrezno načrtovanje giba ob uporabi pisala ali prsta v dvodimenzionalnem prostoru. Raven 1. Trst: Mladika. » Ozbič, M. (2022). Desno, levo, gor in dol: zbirka manj in bolj resnih čečkarij in vzorcev za uspešno ter ustrezno načrtovanje giba ob uporabi pisala ali prsta v dvodimenzionalnem prostoru. Raven 2. Trst: Mladika. » Ozbič, M. (2022). Desno, levo, gor in dol: zbirka manj in bolj resnih čečkarij in vzorcev za uspešno ter ustrezno načrtovanje giba ob uporabi pisala ali prsta v dvodimenzionalnem prostoru. Raven 3. Trst: Mladika. » Perčič, S., Bukavec, S. in Ozbič, M. (2023). V svetu glasov: vaje fonološkega zavedanja. Trst: Mladika. » Ropič Kop, M. (2019). Zmožnost učencev 1. razreda v zavedanju začetnega in končnega glasu v besedi = The ability of first grade pupils in awareness of the initial and the final sound in a word. Vloga predmetnih didaktik za kompetence prihodnosti: zbornik povzetkov, 257–258. » Ropič Kop, M. (2017). Razvoj določenih ravni glasovnega zavedanja v predšolskem obdobju. V Bralna pismenost v predšolski vzgoji in izobraževanju (str. 57–66). Univerzitetna založba Univerze. 172 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje 5 4 : 3 1 / / » Ropič Kop, Marija, VIZJAK PUŠKAR, Nika. Učinek prepoznavanja in poimenovanja črk na / 5 2 zmožnost prepoznave začetnega ter končnega glasu v besedi, na pisanje črk in besed ter na 0 2 . branje besed v začetku 1. razreda. V: MLEKUŽ, Ana (ur.), ŽAGAR, Igor Ž. (ur.). 7 Raziskovanje v . 5 vzgoji in izobraževanju : izobraževanje učiteljic in učiteljev za raziskovalno učenje in 1 poučevanje : [znanstvena monografija = scientific monograph]. Brezplačna elektronska izd. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2024. Str. 73-86, 205-206, tabele. Digitalna knjižnica, Dissertationes, 48. ISBN 978-961-270-357-8, ISBN 978-961-270-358-5. ISSN 1855- 9638. https://www.pei.si/ISBN/978-961-270-357-8.pdf, DOI: 10.32320/978-961-270-357-8.73- 86. [COBISS.SI-ID 211949059] ROPIČ KOP, Marija, VIZJAK PUŠKAR, Nika. Učinek prepoznavanja in poimenovanja črk na zmožnost prepoznave začetnega ter končnega glasu v besedi, na pisanje črk in besed ter na branje besed v začetku 1. razreda. V: MLEKUŽ, Ana (ur.), ŽAGAR, Igor Ž. (ur.). Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju : izobraževanje učiteljic in učiteljev za raziskovalno učenje in poučevanje : [znanstvena monografija = scientific monograph]. Brezplačna elektronska izd. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2024. Str. 73-86, 205-206, tabele. Digitalna knjižnica, Dissertationes, 48. ISBN 978-961-270-357-8, ISBN 978-961-270-358-5. ISSN 1855-9638. https://www.pei.si/ISBN/978-961-270-357-8.pdf, DOI: 10.32320/978-961- 270-357-8.73-86. [COBISS.SI-ID 211949059] » Rot Vrhovec, A. (2019). Možnosti za razvijanje govorjenja učencev v 1. in 2. triletju OŠ. Poučevanje govora: zbornik povzetkov, 23. » Rot Vrhovec, A. (2022). Individualizirano opismenjevanje od predopismenjevalnih zmožnosti do branja z razumevanjem = Individualized literacy from preliteracy skills to reading comprehension. Konferenca razredni pouk. » Novak, N. (2022). Postopno, sistematično in individualizirano opismenjevanje in razvijanje bralne pismenosti (Spletna izd.). Zavod RS za šolstvo. » Perčič, S., Bukavec, S. in Ozbič, M. (2023). V svetu glasov: vaje fonološkega zavedanja. Trst: Slovenski raziskovalni inštitut. » Grom, K. (2021). Hkratno opismenjevanje s tiskanimi črkami – sodobna metoda začetnega opismenjevanja. V: Orel, M., Brala-Mudrovčić, J. in Miletić, J. (ur.), Novi izzivi današnjega časa – priložnosti za vključevanje inovativnih rešitev v izobraževanje 21. stoletja (str. 478–491). Ljubljana. Dostopno: https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/rqls2n2 » Grom, K. (2023). Moč kakovostne šole v luči razvijanja pismenosti z uporabo integrativne metode opismenjevanja. V: K. Bizjak Merzel (ur.), Zaupamo v kakovostno šolo prihodnosti (109– 121). 2. mednarodna konferenca. Ljubljana: Osnovna šola Danile Kumar. Dostopno: https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/w9o6lza » Grom, K. (2025). Pravica in odgovornost v okviru zgodnejšega razvijanja pismenosti, opredeljena v strateških dokumentih: analiza in kritičen pogled. Vodenje v vzgoji in izobraževanju, 58 (1), 24–46. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. 173 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje 5 4 : 3 1 / / SPORAZUMEVANJE IN BESEDILO / 5 2 0 2 . SPREJEMANJE, RAZUMEVANJE IN TVORJENJE BESEDILA 7 . 5 1 » Bešter, M. (2014). ʺOdgovôri v celem stavku.ʺ. Jezik in slovstvo, 59(2/3), 223- 231,. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/yjej4iv75490 » Pečjak, S. in Gradišar, A. (2002). Bralne učne strategije. Ljubljana: ZRSŠ. » ROPIČ KOP, Marija, KLAR ZADRAVEC, Saša. Učinek branja besed na branje neumetnostnega besedila in bralno razumevanje. V: MLEKUŽ, Ana (ur.), ŽAGAR, Igor Ž. (ur.). Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju : učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive : [znanstvena monografija = scientific monograph]. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Str. 49-65, 181-182, tabele. Digitalna knjižnica, Dissertationes, 43. ISBN 978-961-270-343-1, ISBN 978- 961-270-344-8. ISSN 1855-9638. https://www.pei.si/ISBN/978-961-270-343-1.pdf. [COBISS.SI-ID 123988995] KNJIŽEVNA BESEDILA IN ODZIV PRVINE KNJIŽEVNIH BESEDIL Blažić, M. (2000). Skrivni bralni zakladi : dnevniki branja in književna vzgoja v devetletki : didaktični priročnik za učitelje k (Skrivnim) dnevnikom ustvarjalnega branja od 2 do 9 (od 1 do 8). Ljubljana. Rokus. Kordigel Aberšek, M. (2008). Didaktika mladinske književnosti. Ljubljana. Zavod RS za šolstvo. Saksida, I. (1992). Mladinska književnost pri pouku na razredni stopnji osnovne šole : priročnik za učitelje. Ljubljana. Mladinska knjiga. Kos, J. (1996). Očrt literarne teorije. Ljubljana. DZS. Kmecl, M. (1996). Mala literarna teorija. Ljubljana. Zavod RS za šolstvo KNJIŽEVNOST V PROSTORU IN ČASU USTVARJALCI IN NJIHOVA KNJIŽEVNA DELA TER SLOVSTVENA FOLKLORA » Dragica Haramija, 2021: Vrednotenje otroške in mladinske književnosti za branje v izobraževalnem prostoru. Otrok in knjiga 48(111). 16– 31. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/d0xirbk » Dragica Haramija in Milena Ivanuš Grmek, 2024: Nekateri mehanizmi razvijanja bralne pismenosti na področju vzgoje in izobraževanja. Jezik in slovstvo 69(3). 151– 164. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/pe1bi2c 174 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje 5 4 : 3 1 / / » Dragica Haramija (ur.), 2024: Antologijo sodobne slovenske otroške in mladinske književnosti. / 5 2 Spremna beseda Saksida (poezija) in Haramija 0 2 . (proza). 7 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/kcni8f1 . 5 1 MATEMATIKA ARITMETIKA IN ALGEBRA » Cotič, M. (1999). Matematični problemi v osnovni šoli 1 – 5. teoretična zasnova modela in njegova didaktična izpeljava. Ljubljana: Zavod RS šolstvo » Frobisher, L. (1994). Problems, Investigations and an Investigative Approach. V: Issues in teaching mathematics (ur. Orton, A., Wain, G.). Cassell, London. » Magajna, Z. (2003). Problemi, problemsko znanje in problemski pristop pri pouku matematike. Matematika v šoli, letnik X, številka 3-4, str. 129-138. » Van de Walle, J.A., Karp, K. S., Bay-Williams, J. M., Wray, J., Brown , E. T. (2019). Elementary and Midlle Schod Mathematics. Teaching Developmentally. (10. izdaja). Published by Pearson » Lipovec, A. (2013). Vzorci. V M. Suban in S. Kmetič (ur.) Posodobitve pouka v osnovnošolski praksi. Matematika, str. 187 – 193. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ueltv5y NARAVNA ŠTEVILA IN ŠTEVILO 0 » Hodnik Čadež, T. (2013). Reprezentiranje matematičnih pojmov pri pouku matematike na razredni stopnji. V Amalija Žakelj (ur.) Učne težave pri matematiki in slovenščini – izziv za učitelje in učence. Zbornik prispevkov znanstvene konference, str. 32 – 44. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/p2ljptp » Lipovec, A., Antolin Drešar, D. (2019). Matematika v predšolskem obdobju. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/yqh4gr8. » Manfreda Kolar, V. (2006). Razvoj pojma število pri predšolskem otroku. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. » Way, J. (2014). Number Sense Series: A Sense of 'ten' and Place Value. https://nrich.maths.org/2479 » Van de Walle, J.A., Karp, K. S., Bay-Williams, J. M., Wray, J., Brown , E. T. (2019). Elementary and Midlle Schod Mathematics. Teaching Developmentally. (10. izdaja). Published by Pearson » Hughes, M. (1986). Children and number: Difficulties in learning mathematics. Basil Blackwell Inc. RAČUNSKE OPERACIJE Z NARAVNIMI ŠTEVILI IN ŠTEVILOM 0 » Cotič, M. (1999). Matematični problemi v osnovni šoli 1 – 5. teoretična zasnova modela in njegova didaktična izpeljava. Ljubljana: Zavod RS šolstvo 175 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje 5 4 : 3 1 / / » Frobisher, L. (1994). / Problems, Investigations and an Investigative Approach. V: Issues in 5 2 teaching mathematics 0 (ur. Orton, A., Wain, G.). Cassell, London. 2 . 7 » Magajna, Z. (2003). 5. Problemi, problemsko znanje in problemski pristop pri pouku matematike. 1 Matematika v šoli, letnik X, številka 3-4, str. 129-138. » Van de Walle, J.A., Karp, K. S., Bay-Williams, J. M., Wray, J., Brown , E. T. (2019). Elementary and Midlle Schod Mathematics. Teaching Developmentally. (10. izdaja). Published by Pearson. » Kavkler, M. (2015). Težave pri učenju matematike: strategije za izboljšanje razumevanja in učnih dosežkov učencev. Ljubljana: Bravo, društvo za pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami. » Magajna, L. Kavkler, M., Čačinovič Vogrinčič, G. Pečjak S. Bregar Golubič, K. (2008). Koncept dela: Učne težave v osnovni šoli. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo » Manfreda Kolar, V. (2008). Representations of addition and subtraction problems among preschool children. V: Stuart Woodcock. L. (ur.). Change and challenge in education. Athens: Athens Institute for Education and Research, str. 45-57. » Lipovec, A., Lutovac, S. (2008). Primarnost struktur deljenja. Matematika v šoli, 14, str. 2- 16 RACIONALNA ŠTEVILA » Van de Walle, J.A., Karp, K. S., Bay-Williams, J. M., Wray, J., Brown , E. T. (2019). Elementary and Midlle Schod Mathematics. Teaching Developmentally. (10. izdaja). Published by Pearson. » Lamon, S. (2020). Teaching fractions and ratios for understanding.Routledge. » Hodnik, T in Manfreda Kolar, V. (2018). How fifth-grade pupils reason about fractions : a reliance on part-whole subconstructs. Educational studies in mathematics. 2018, vol. 99, issue 3, str. 335-357. ZAPOREDJA » Orton, A. (2005) Patterns in the teaching and learning of mathematics. New York: Continuum GEOMETRIJA IN MERJENJE GEOMETRIJSKI ELEMENTI » Lipovec, A., Antolin Drešar, D. (2019). Matematika v predšolskem obdobju. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/yqh4gr8 » Mešinović, S., M. Cotič, A. Žakelj. (2019). Učenje in poučevanje geometrije v osnovni šoli. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/3ojm0w5 176 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje 5 4 : 3 1 / / TUJI JEZIK / 5 2 0 2 . SPREJEMANJE 7 . 5 1 » Goethe Institut (b.d.). Lehr-und Lernmaterialien: Deutsch für Kinder. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ta65uo6 » Goethe Institut (b.d.). Willkommen bei Goethe. https://www.goethe.de/ins/si/sl/spr/wbg.html RAZUMEVANJE USTNEGA IZRAŽANJA IN AVDIOVIZUALNEGA GRADIVA Bratož, S., Brumen, M., Dagarin Fojkar M., & Pižorn K. (2023). Teaching English at primary level. University of Primorska Press. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/gan0y86 Brewster, J., Ellis, G., & Girard, D. (2002). The Primary English Teacher’s Guide. Penguin. Read, C. (2007). 500 Activities for the Primary Classroom. Macmillan. BRALNO RAZUMEVANJE Bratož, S., Brumen, M., Dagarin Fojkar M., & Pižorn K. (2023). Teaching English at primary level. University of Primorska Press. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/gan0y86 Brumen, M. (2003). Pridobivanje tujega jezika v otroštvu. Priročnik za učitelje. DZS. Dunn. O. (2014). Introducing English to young learners. Reading and writing. HarperCollins Publishers. TVORJENJE » Bratož, S., Brumen, M., Dagarin Fojkar M., & Pižorn K. (2023). Teaching English at primary level. University of Primorska Press. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/gan0y86 » Brewster, J., Ellis, G., & Girard, D. (2002). The Primary English Teacher’s Guide. Penguin. » Pižorn, K. (b. D.). Igra pri pouku tujih jezikov na zgodnji stopnji. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/il7tp6d PISNO IZRAŽANJE Dunn, O. (2014). Introducing English to young children: Reading and writing. HarperCollins. Reilly, J., & Reilly, V. (2005). Writing with children. OUP. INTERAKCIJA PISNA INTERAKCIJA » Bratož, S., Brumen, M., Dagarin Fojkar M., & Pižorn K. (2023). Teaching English at primary level. University of Primorska Press. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/gan0y86 177 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje 5 4 : 3 1 / / » Brewster, J., Ellis, G., & Girard, D. (2002). The Primary English Teacher’s Guide. Penguin. / 5 2 0 » .2 Brumen, M. (2003). Pridobivanje tujega jezika v otroštvu. Priročnik za učitelje. DZS. 7 . 5 » 1 Reilly, J., & Reilly, V. (2005). Writing with children. Oxford University Press. SPLETNA INTERAKCIJA Potolia, A. & Derivry-Plard, M. (ur). (2023). Virtual Exchange for Intercultural Language Learning and Teaching: Fostering communication for the digital age. Routledge Research in Language Education series, Routledge. OPISMENJEVANJE PRI TUJEM JEZIKU FONOLOŠKO IN GLASOVNO ZAVEDANJE Čok, L., Brčaninović, A. (2015 ). Z igro glasov v angleškem jeziku do razvijanja fonološkega zavedanja. Revija za elementarno izobraževanje, letnik 8, št. 1-2, str. 147 – 166. Dagarin Fojkar, M., Sešek, U., Skela, J. (2011). Sounds and Letters. Priročnik k delovnemu zvezku za razvijanje opismenjevanja v angleščini kot tujem jeziku, Ljubljana: Tangram Pečjak, S. (2012). Psihološki vidiki bralne pismenosti. Od teorije k praksi. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. ZAČETNO OPISMENJEVANJE V TUJEM JEZIKU Dagarin Fojkar, M., Sešek, U. & Skela, J. (2011). Sounds and Letters. Delovni zvezek in priročnik za razvijanje opismenjevanja v angleščini kot tujem jeziku. Tangram. RAZNOJEZIČNOST IN MEDKULTURNOST MEDKULTURNO IN RAZNOJEZIČNOJEZIČNO OZAVEŠČANJE Evropski dan jezikov, 26. september (b. d.). https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/gkwm80d. Fidler, Soča (ur.), 2004: Ja-Ling Comenius – Janua Linguarum – Vrata v jezike. Jezikovno in medkulturno uzaveščanje v osnovni šoli. Priročnik za učitelje. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. European Centre for Modern Languages (ECML). Teaching and learning materials. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/snqrf0t European Centre for Modern Languages (ECML). Talk to me – language games. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/qqectpq ICEPELL projekt: https://icepell.eu/index.php/icekits/ (Spodbujanje medkulturnosti s pomočjo slikanic) 178 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje 5 4 : 3 1 / / LIKOVNA UMETNOST / 5 2 0 2 . LIKOVNI JEZIK 7 . 5 1 LIKOVNI JEZIK » Bradeško, E. in Potočnik, R. (2022). Using visual art-based interventions for a primary school student with difficulties in perseverance, attention, and concentration. Hrvatska revija za rehabilitacijska istraživanja. https://hrcak.srce.hr/file/404916 » Butina, M. (2003). Mala likovna teorija. Ljubljana, Debora. » Duh, M. 2004. Vrednotenje kot didaktični problem pri likovni vzgoji. Maribor, Pedagoška fakulteta. » Lozar R. in Zalaznik, J. (2021). Videz tipnega: tekstura, faktura, šrafura, raster. Ljubljana, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. » Potočnik, R. (2020). Heritage preservation education : teachers’ preconceptions and teachers implementation in visual arts classes. CEPS journal : Center for Educational Policy Studies Journal. 10(2), 49-76. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/crub1c1, http://pefprints.pef.uni- lj.si/id/eprint/6285 » Potočnik, R. (2023). Strengthening the emotional and social skills through fine art activities: art therapy approach in fine art classes (1st ed., p. 136). Faculty of Educational Sciences University. » Potočnik, R. in Devetak, I. (2020). Heritage preservation and interdisciplinary approach through fine art and science education. Bratislava: Digit. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/7qftb38 » Rački, T. (2004). Veščina likovne kompozicije v slikarstvu, oblikovanju, fotografiji, filmu, kiparstvu in gledališču. Ljubljana, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. » Šuštaršič, N., Butina, M., De Gleria, B., Skubin, I. in Zornik, K. (2011). Likovna teorija: učbenik za likovno teorijo v vzgojno-izobraževalnem programu umetniška gimnazija - likovna smer (1. izd., str. 373, XXV). Debora; Karantanija. » Tacol, T., Gorjup, T., Tomšič Čerkez, B., Makše, R., Frelih, Č. in Huzjan, Z. (2006). Ustvarjalni učitelj. Dejavniki osebnostne in strokovne rasti. Ljubljana, Debora. » Tacol, T. in Potočnik, R. (2025). Likovno izražanje v osnovni in srednji šoli. Univerza v Ljubljani. Pedagoška fakulteta. » Tacol, T. 2016. Likovno izražanje 1. Priročnik za učitelje 1. razreda osnovne šole. Ljubljana, Debora. » Tacol, T. 2016. Likovno izražanje 2. Priročnik za učitelje 2. razreda osnovne šole. Ljubljana, Debora. 179 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje 5 4 : 3 1 / / » Tacol, T. 2016. / Likovno izražanje 3. Priročnik za učitelje 3. razreda osnovne šole. Ljubljana, 5 2 Debora. 0 2 . 7 Tacol, T, Šupšakova, B. 2018. 5. Likovni razvoj in simbol v vizualni komunikaciji otroka . Ljubljana, 1 Debora. Verlič, T. 2001. Likovno-ustvarjalni razvoj otrok v predšolskem obdobju. Ljubljana, Debora. Vidrih, A. in Potočnik, R. (ur.). (2022). Pomoč z umetnostjo z ranljivimi posamezniki in skupinami. 1. izd. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. LIKOVNE TEHNIKE LIKOVNE TEHNIKE » Arhitekturni detektiv. (2009). Delovna skupina Arhitektura in otroci, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije. » Batič, J. (2010). Načrtovanje nalog prostorskega (arhitekturnega) oblikovanja pri likovni vzgoji. Pedagoška Obzorja, 25(3/4), 60–75. » Čadež Lapajne, D. (1983). Glina, les, papir, kovina. Ljubljana, Mladinska knjiga. » Čadež Lapajne, D. (2000). Od glave do portreta: modeliranje z glino. Debora. » Čorak, N., Filipič, P., Gradišer, T., Kuhar, Š. in Šubic, B. V. (2019). Material + roka = izkušnja. Priročnik za izkustveno učenje o poklicih. Ljubljana, Center RS za poklicno izobraževanje. » Filipič, P., Kavčič, L., Kuhar, Š., Maljevac, Tanja, Struna Bregar, A. in Šubic. B. V. (2013). Igriva arhitektura. Priročnik za izobraževanje o grajenem prostoru. Ljubljana, Zavod RS za šolstvo. » Goetz, A., Krajnc, M., Krušič, S., Leder, T., Peštaj, M., Passel, I., Repše, H., Saksida, K. in Šturm, M. (2016). Animirajmo! Ljubljana, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. » Palmić, N. (2020). Od risbe do slike. Priročnik za ljubitelje likovne umetnosti. Ljubljana, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. » Tomšič Amon, B. (2021). Arhitekturno oblikovanje v šoli (1. elektronska izd.). Pedagoška fakulteta Univerze. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/bks14mj » Tomšič Čerkez, B. in Tacar, B. (2010). Likovne kuharije. Uporabne likovne tehnike. Ljubljana, Mladinska knjiga. » Tomšič Čerkez, B. in Tacar, B. (2012). Likovne kuharije 2. Eksperimenti z likovnimi tehnikami. Ljubljana, Mladinska knjiga. » Vogelnik, E. (2018). Črta, barva, prostor, slika. Priročnik za prebujanje ustvarjalnosti z likovnimi sredstvi. Ljubljana, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. 180 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje 5 4 : 3 1 / / » Watt, F. (2005). / Slikarski projekti: več kot 80 projektov z barvami, pasteli, voščenkami, črnili, 5 2 teksturiranim papirjem, vezenjem, kolaži, tuši, flomastri, različnimi predmeti, svilenim papirjem 0 . 2 . Karantanija. 7 . 5 1 LIKOVNE VSEBINE V PROSTORU IN ČASU LIKOVNE VSEBINE V PROSTORU IN ČASU » Batič, J., Lebar Kac, P. in Haramija, D. (2019). Interdisciplinarna narava slikanice: možnosti medpredmetne obravnave slikanice pri pouku slovenščine in likovne umetnosti. Razredni pouk XXI (3), 10–17. » Birsa, E. in Kopačin. B. (2020). Medpredmetno povezovanje glasbenih in likovnih vsebin v zamejskem šolstvu. V M. Volk, T. Štemberger, A. Sila in N. Kovač (ur.), Medpredmetno povezovanje. Pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Univerza na Primorskem: Pedagoška fakulteta. » Irman Kolar, S., Markež, N., Mlakar, A., Mlakar, L., Pevec, A., Resnik, M., Simšič, Ž., Šplajt, U., Ungar, V., Zakšek, M. in mentorici Batič, J. ter Košir, K. (2020). Ferdo se uči o sebi in drugih. Socialno in čustveno učenje s pomočjo likovne umetnosti. Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba. » Trček Pečak, T. (2000). Pajkec Ajkec pri restavratorjih (Let. 2, str. 31). Debora. » Trček Pečak, T. (2000). Ajkec odkriva skrivnosti slike na platnu (Let. 2, str. 32). Debora. » Trček Pečak, T. (2000). Iz življenja slik (Let. 3, str. 47). Debora. GLASBENA UMETNOST IZVAJANJE IN GLASBENO UDEJSTVOVANJE PETJE IN RITMIČNA IZREKA Borota, B. (2015). Glasbene dejavnosti in vsebine. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales. Sicherl, K., B. (2015). Izbrana poglavja iz didaktike glasbe. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Žvar, D. (2002). Kako naj pojejo otroci.Priročnik za zborovodje. Ljubljana: Zavod Republika Slovenije za šolstvo. Kumer, Z. (2002). Slovenska ljudska pesem. Ljubljana: Slovenska matica. IGRANJE NA GLASBILA Borota, B. (2015). Glasbene dejavnosti in vsebine. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales. Sicherl, K., B. (2015). Izbrana poglavja iz didaktike glasbe. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. 181 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje 5 4 : 3 1 / / Jež, J. (2000). Pregled glasbil. Opis glasbil. / Ljubljana: DZS. 52 0 GLASBENA KULTURA IN LJUDSKA GLASBENA DEDIŠČINA 2 . 7 . Kumer, Z. (2002). 5 Slovenska ljudska pesem. Ljubljana: Slovenska matica. 1 Cvetko, I. (20). Otroške igre na slovenskem od A do Ž. Celje, Ljubljana: Celjska Mohorjeva družba, Društvo Mohorjeva družba. POSLUŠANJE DOŽIVLJANJE IN SPOZNAVANJE GLASBE Viri in literatura Sicherl, K., B. (2015). Izbrana poglavja iz didaktike glasbe. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. DOŽIVLJAJSKO-ANALITIČNO POSLUŠANJE IN RAZISKOVANJE Sicherl, K., B. (2015). Izbrana poglavja iz didaktike glasbe. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Borota, B. (2015). Glasbene dejavnosti in vsebine. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales. GLASBENI JEZIK GLASBENI JEZIK IN GLASBENO OPISMENJEVANJE Oblak, B. (2011). Glasbena slikanica 1. Ljubljana: DZS. Oblak, B. (2022). Glasbena slikanica 2. Ljubljana: DZS. Oblak, B. (2023). Glasbena slikanica 3. Ljubljana: DZS. Oblak, B. (2007). Glasbena slikanica 3. Priročnik za učitelje. Ljubljana: DZS. SPOZNAVANJE OKOLJA SKUPNOSTI Sala, A., Punie, Y., Garkov, V., Cabrera, M. (2020). LifeComp: Evropski okvir za osebno in socialno ključno kompetenco ter kompetenco učenje učenja. Zavod RS za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/lifecomp.pdf Vojnovič, M., Otovnik, A., Pleško, A. (2009) Konvencija o otrokovih pravicah. Ljubljana: Unicef Slovenija. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/mpjhesj JAZ Konvencija o otrokovih pravicah – v otroku prijaznem jeziku ( b. d.). https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/otqmonx 182 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje 5 4 : 3 1 / / ČAS / 5 2 0 2 . ČASOVNE PREDSTAVE 7 . 5 1 Selko J. (2025). Uporaba interaktivne table pri razvijanju časovnih predstav učencev v prvem razredu osnovne šole. [Magistrsko delo]. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. PROSTOR Brinovec, S., Godnov, J., Lovrenčak, F. (1997). Terensko delo: pedagoška delavnica. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. PROSTORSKA ORIENTACIJA IN KARTOGRAFSKO OPISMENJEVANJE Umek, M., Hergan, I. (2011). Nove tehnologije in kartografsko opismenjevanje. V M. Cotič, V. Medved Udovič in S. Starc (ur.). Razvijanje različnih pismenosti (str. 416-423). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Univerzitetna založba Annales. Umek M. (2001). Teoretični model kartografskega opismenjevanja v prvem triletju osnovne šole. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Atlas okolja (b.d.). https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/eiimbbw Geoportal ARSO (b. d.). https://gis.arso.gov.si/geoportal/ MOBILNOST Revija Razredni pouk (2021), letnik 23, številka 1. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. ŽIVA IN NEŽIVA NARAVA Bačnik, A., Slavič, S., Bah Berglez, E., Eršte, S., Golob, N., Gostinčar-Blagotinšek, A., Hajdinjak, M., Hartman, S., Ivančič, G., Kljajić, S., Majer Kovačič, J., Mohorič, A., Moravec, B., Novak, N., Pavlin, J., Repnik, R., & Vičič, T. (2022). Naravoslovna pismenost: opredelitev in gradniki (Spletna izd.). Zavod RS za šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/qnj9stv Bajd, B., Gostinčar-Blagotinšek, A., Iskrić, G., Krnel, D., Pečar, M., Razpet, N., Rovšek, B., Strgar, J., Susman, K., Tomažič, I., Vrščaj, D., Dolenc, S., Sokolowska, D., & Perhavec, S. (2013). Didaktična gradiva projekta Fibonacci: učimo se z raziskovanjem: raziskovalni pouk naravoslovja in matematike v Evropi (str. 1 mapa (19 zv.)). Pedagoška fakulteta. Krnel D. (2007) Pouk z raziskovanjem: Naravoslovna solnica, 11, (3). Skribe-Dimec D. (1997) Raziskujemo: Naravoslovna solnica, 1, (2). Skribe-Dimec, D. (2010). Raziskovalne škatle: učni pripomoček za pouk naravoslovja. Modrijan. SNOVI Hvala, B., Krnel, D. (2005). Raziskovalne igre s snovmi. Ljubljana: Modrijan. 183 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje 5 4 : 3 1 / / Krnel, D. (2016). Začetno naravoslovje. Kemija: [učbenik] (1. izd.). Ljubljana: Pedagoška fakulteta. 52/ 0 Gostinčar Blagotinšek A. (2014) Aktivni in raziskovalni pouk naravoslovja za razvoj mišljenja. V .2 7 Juriševič M. Spodbudno učno okolje: ideje za delo z nadarjenimi v osnovni šoli. Ljubljana: 5. 1 Pedagoška fakulteta, 189 – 200. ŽIVA BITJA Battelli C. (2014): Učiteljeva skrb za ustrezno razvijanje naravoslovnih pojmovanj. V S. Mršnik, L. Novak (ur.) Posodobitev pouka v osnovnošolski praksi SPOZNAVANJE OKOLJA/NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA. (str. 55-59). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/e1qad9s Skribe-Dimec, D. (2014): Pouk na prostem. V S. Mršnik, L. Novak (ur.) Posodobitev pouka v osnovnošolski praksi SPOZNAVANJE OKOLJA/NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA. (str. 79-82). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/e1qad9s Novak, N., Dolgan, K., Vršič, V., Podbornik, K., Bojc, J., & Pihler, N. (2022). Pouk na prostem: priročnik za učiteljice in učitelje na razredni stopnji (1. izd., str. 1 mapa (6 zv.)). Zavod Republike Slovenije za šolstvo. ŠPORT GIBALNA UČINKOVITOST IN GIBALNO ZNANJE Bačanac, L. (2016). Psihosocialni razvoj v obdobju poznega otroštva in mladostništva: V Škof, B. in Bratina, N. (ur). Šport po meri otrok in mladostnikov (str.130 -147). Ljubljana, Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo. Besal, S. (2024). Vadba borilnih veščin za otroke in mladostnike. Šport, 72 (1/2), str. 42-53. Bray, B., McClaskey, K. (2012). Personalization vs differentiation vs individualization. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/xeqzk25 Cigler, T. (2013). Gibalna učinkovitost in telesna samopodoba glede na spol: diplomsko delo [[T. Cigler]]. https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=40394 Dekleva, M., Videmšek, M., Čoh, M., & Karpljuk, D. (2021). Skok v svet atletike: učenje atletike mlajših otrok (str. 155). Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Dekleva, M., Videmšek, M., Čoh, M., Karpljuk, D., & Dekleva, B. (2017). Igriva atletika: program atletike za otroke (str. 119). Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Dežman, C., & Dežman, B. (2011). Igre z žogo v prvem triletju osnovne šole (1. ponatis, str. 97). Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Didaktika športa. (2019). Didaktika športa. https://didaktikasporta.splet.arnes.si/ Dobovičnik, L. in Kovač, M. (2021). Transformativni pedagoški pristop pri ocenjevanju športne vzgoje. Šport, 69(1‒2), 23‒29. 184 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje 5 4 : 3 1 / / Dumont, H., Istance, D., & Benavides, F. (2013). O naravi učenja / . Ljubljana, Zavod RS za šolstvo. 52 0 Fuchs, B. (2006). .2 Ljudski plesi v osnovni šoli : priročnik za učitelje, mentorje in vaditelje. 7 Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. 5. 1 Geršak, V. (2016). Ustvarjalni gib kot celostni učni pristop v osnovni šoli [Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakultetas]. PeFprints. http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/3540 Goodway, J. D., Ozmun, J. C., & Gallahue, D. L. (2021). Understanding motor development: infants, children, adolescents, adults (8th ed., str. XX, 424). Jones & Bartlett Learning. Grady, J. S., Her, M., Moreno, G., Perez, C., & Yelinek, J. (2019). Emotions in storybooks: A comparison of storybooks that represent ethnic and racial groups in the United States. Psychology of Popular Media Culture, 8(3), 207–217. Grah, J., Rogič Ožek, S., Žarkovič Adlešič, B., Holcar, A., Debenjak, K., Bone, J., Vogrinčič, r., Kralj, N., Brodnik, V., Štampfl, P., Novak, N., Mršnik, S., Trampuž Luin, M., Oder, B., Legvart, P., Žinko, A., Cedilnik, T., Rostohar, D., Potisk, Z., … Zore, N. (2017).Vključujoča šola: priročnik za učitelje in strokovne delavce. Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Hansen Sandseter, E. H. (2009). Characteristics of risky play. Journal of Adventure Education and Outdoor Learning, 9 (1), 3-21. https://doi.org/10.1080/14729670802702762 Holcar Brunauer, A., Bizjak, C., Cotič Pajntar, J., Borstner, M., Eržen, V., Kerin, M., Komljanc, N., Kregar, S., Margan, U., Novak, L., Rutar Ilc, Z., Zajc, S. in Zore, N. (2019). Formativno spremljanje v podporo učenju. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo Holcar, A. (2017). Formativno spremljanje v podporo učenju: priročnik za učitelje in strokovne delavce (2. dopolnjena izd., str. 1 mapa (7 zv. )). Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Imagine Learning. (26. 9. 2019). Defining personalized, differentiated, and individualized instruction. Imagine Learning Blog. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/s3zavvn ISCA. (b.d.). Physical literacy for life. https://physical-literacy.isca.org Jolles, D. D., Crone, E. A. (2012). Training the developing brain: A neurocognitive perspective. Frontiers in Human Neuroscience. Jovanović, S., in Čerklić, U. (2024). Gimnastika: metodika učenja izbranih gimnastičnih elementov moške in ženske športne gimnastike. Univerza na Primorskem. Jurak, G., Kovač, M. (25. 9. 2024). Gibalni vzorci, gibalne veščine, gibalne spretnosti, gibalne sposobnosti – kakšne so razlike? https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ea227ia Jurak, G., Rankel, P., Bizjak Slanič, K., Starc, G., Markelj, N., Potočnik, Ž. L., Meh, K., Videmšek, M., Fetih, J., Plesec, M., Gregorc, J., Štemberger, V., Geršak, V., Dolenc, N., Kovač, U., Volmut, T., Planinšec, J., Kovač, M. (2023). Smernice za umestitev gibalnih dejavnosti v vzgojno-izobraževalni vsakdan. Šport, 71 (1-2), 238-262. 185 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje 5 4 : 3 1 / / Kapus, J. (2018). Naučimo se plavati: razlaga dopolnjenih meril za ocenjevanje znanja plavanja in / 5 2 plavalnih sposobnosti: priročnik za magistre in profesorje športne vzgoje ter učitelje in vaditelje 0 2 . plavanja 7 . Fakulteta za šport. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/cxu1ige . 5 1 Kapus, J., Šajber, D. in Štirn, I. (2012). Začetno učenje plavanja, Učenje osnovnih plavalnih tehnik, nadvodnih obratov in osnovnega skoka na glavo v vodo. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. https://eucenje.fakultetazasport.si Kapus, J., Štirn, I., Zorko, A. (2024). Kapus, J. (2024). Kravl, prsno, hrbtno? Začetnik lahko plava na vsaj še 20 drugih načinov. Slofit nasvet, 8 (3), str. 32-42. https://www.slofit.org/slofit-nasvet Knific, B. (2012. Izštevanke, zbadljivke. Folklornik. Dostopno na: file:///D:/Users/lnovak/Downloads/12_knific_izstevanke_in_zbadljivke.pdf (pridobljeno 1. 2. 2021). Kondrič, M. (2003). Igra z loparjem – ustvarjalni dialog z rokami v šoli. Šport, 51 (4), str. 3-6, priloga. Kondrič, M., Potočnik, Ž. L., Jurak, G. (2023). Igre z loparji za šolo in prosti čas. Slofit nasvet, 7(2). https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/rb9e4xi Kovač, M. Jurak, G. (6. 6. 2024). Od učenja tehnike k problemsko zasnovanim izzivom za dvig gibalne kompetentnosti in oblikovanje zdravega življenjskega sloga. SLOfit nasvet: https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/yw2s6d1 Kovač, M., & Jurak, G. (2012). Izpeljava športne vzgoje: didaktični pojavi, športni programi in učno okolje (2. dopolnjena in razširjena izd., str. 283). Fakulteta za šport. Kovač, M., Jurak, G. (2023). Preverjanje in ocenjevanje športne vzgoje sta dva različna procesa z različnimi nameni. SLOfit nasvet. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/hutn12i Kovač, M., Jurak, G., & Starc, G. (2016). Nekateri alternativni načini ocenjevanja znanja pri športni vzgoji. Šport, 5 (1-2), 18-23. Kurikulum za razširjeni program osnovne šole z navodili za uvajanje (Spletna izd.). (2024). Zavod RS za šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/r21eig4 Lasan, M., Cerar, K. (2010). Dihanje in zdravje. Ljubljana, Fakulteta za šport. Lighjt, Moderate and Vigorous Activity (2024): South Dacota State Universitx Extension. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/dhkcohn Lindner, K.-T., Alnahdi, G. H., Wahl, S., & Schwab, S. (2019). Perceived differentiation and personalization teaching approaches in inclusive classrooms: Perspectives of students and teachers. Frontiers in Education, 4(58). https://doi.org/10.3389/feduc.2019.00058 Lomšek-Macura, U., & Vajngerl, B. (1999). Prvi koraki v ritmični gimnastiki (str. 131). Fakulteta za šport, Inštitut za šport. 186 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje 5 4 : 3 1 / / Marjanovič Umek, L. (2019). Razvojna psihologija: Izbrane teme / (2. zvezek). Ljubljana: 52 Znanstvena založba Filozofske fakultete. 0 2 . 7 Mercer, S., Hockly, N., Stobart, G., Gale, N. L.(b. d.). 5. Global skills: creating empowered 21st 1 century citezens. Oxford University Press . Ministrstvo za šolstvo in šport. (2011). Učni načrt: Osnovna šola. Športna vzgoja. Zavod RS za šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/yyup78p Myer, G. D., Faigenbaum, A. D., Edwards, N. M., Clark, J. F., Best, T. M., & Sallis, R. E. (2014). Sixty minutes of what? A developing brain perspective for activating children with an integrative exercise approach. British Journal of Sports Medicine Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2022). Smernice za telesno dejavnost in sedeče vedenje. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/pjtkn7u Newell, K. M., & Liu, Y.-T. (2012). The functions of learning and the acquisition of motor skills (with reference to sport). Open Sports Sciences Journal, 5(Suppl 1-M3), 17-25. Novak, D., Kovač, M., Bertoncelj, J., &Čuk, I. (2021). Gimnastična abeceda. (2. dopolnjena izdaja). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Novak, M., Dolinar, M., Nedeljko, N., Fišer, G., Markl, M., Žmauc Janžekovič, I., Primec, P., Steklačič, G. (2024). Koncept usposabljanja za vožnjo kolesa in kolesarski izpit v osnovni šoli. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/g6iyhtn Novak, N. (2019). Formativno spremljanje na razredni stopnji: priročnik za učitelje (1. izd., str. 152). Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Novak, N. (2020). Ko je učenje personalizirano, ima vsak učenec glas, njegovo učenje pa je vidno. Vzgoja & izobraževanje, št. 3, str. 6-13. Novak, N. Lubej., N. Kmetec, M. (2022). Sija bija – priročnik. Zveza kulturnih društev Maribor. OECD. (2019). OECD Future of education 2030. Making Physical Education Dynamic and Inclusive for 2030. International Curriculum Analysis. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/elyun8f Otrin, I. (2006). LA LA BUM. Plesna abeceda za začetnike: ponatis. Ljubljana: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Pistotnik, B. (2019). Osnove gibanja v športu: osnove gibalne izobrazbe. Ljubljana, Fakulteta za šport. Pistotnik, B., Pinter, S., & Dolenc, M. (2002). Gibalna abeceda: [naravne oblike gibanja v športni praksi] (str. 114). Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Radi, P., Kovač, M., Starc, G. (2016). Problematika sedentarnosti, sedenja v šoli in predlagane rešitve. Zbornik 29. strokovnega in znanstvenega posveta športnih pedagogov Slovenije, Zveza društev športnih pedagogov Slovenije. 187 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje 5 4 : 3 1 / / Rajović, R. (2022). Kako z igro spodbujati miselni razvoj otroka / (5. ponatis, str. 130). Mladinska 52 knjiga. 0 2 . 7 Rajtmajer, D. (1995). Ritem v psihomotoričnih sposobnostih otrok. Pedagoška obzorja 1-2 (X). Str. 5. 1 30 – 38. Rutar Ilc, Z. (2011). Poučevanje za razumevanje. Sodobna pedagogika, 62(1), 76-99. SLOfit (b. d.). Letna poročila SLOfit: https://www.slofit.org/letna-porocila Slofit nasvet .(b. d.). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Laboratorij za diagnostiko telesa in gibalnega razvoja. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/c68or8y Stanley, J., & Krakauer, J. W. (2013). Motor skill depends on knowledge and facts. Frontiers. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/il9i5mg Škof, B. (2010). Atletski praktikum. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Škof, B. (2016). Gibanje in gibalni razvoj: V Škof, B. in Bratina, N. (ur). Šport po meri otrok in mladostnikov (str. 322 -343 ). Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo. Škof, B. (2016). Razvoj gibalnih spretnosti in gibalnih sposobnosti v otroštvu in mladostništvu: V Škof, B. in Bratina, N. (ur). Šport po meri otrok in mladostnikov (str. 344 -375 ). Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo. Škof, B. (2016). Šport po meri otrok in mladostnikov. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo. Škof, B., Kalan, G. (2016). Razvoj živčnega sistema: V Škof, B. in Bratina, N. (ur). Šport po meri otrok in mladostnikov (str. 305 -320 ). Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo. Škof, B., Kotnik, P. (2016). Biološki razvoj – telesni in spolni razvoj: V Škof, B. in Bratina, N. (ur). Šport po meri otrok in mladostnikov (str. 374-302). Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo. Taubert, M., Villringer, A., Lehmann, N. (2015): Endurance Exercise as and -Andogenous- Neuro- enhancement Strategy to Facilitate Motor Learning. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/q5t8gnu Vass, Z., Boronyai, Z., & Csányi, T. (b. d.). European framework of quality physical education. Hungarian School Sport Federation. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/1wgspb6 Videmšek, M., Smonkar, N., Lešnik, B., Glavač, A., & Videmšek, D. (2024). Igrivo smučanje: učenje smučanja mlajših otrok (str. 137). Fakulteta za šport. Videmšek, M., Stančevič, B., & Permanšek, M. (2014). Igrive športne urice (str. 144). Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Videmšek, M., Šiler, B. in Fišer, P. (2002). Slepa miš, ti loviš! Ljubljana: Fakulteta za šport. Videmšek, M., Tomazini, P., & Grojzdek, M. (20062007, cop.). Gibalne igre z improviziranimi pripomočki (str. 186). Fakulteta za šport, Inštitut za šport. 188 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje 5 4 : 3 1 / / William, D. (2011). Formative Assessment: Getting the Focus Right. Educational Assessment / , 11(3- 52 4), 283- 289. 0 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/m5qqznl 2 . 7 World Health Organisation. (2020). 5. WHO guidelines on physical activity and 1 sedentary behaviour. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/0t05o5a Wormhoudt, R., Savelsbergh, G. J. P., Teunissen, J. W., & Davids, K. (2018). The athletic skills model: Optimizing talent development through movement education. Routledge. Ydo, Y. (2021). Physical literacy on the global agenda. UNESCO IBE. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/8nu2dqt Young, W. in Rogers, N. (2013). Effects of small-sided game and change-of-direction training on reactive agility and change-of-direction speed. Journal of Sports Science, 32(4), 307–314. https://doi.org/10.1080/02640414.2013.82323 Zagorc, M idr. (2006). Ples v sodobni šoli : prvo triletje. Ljubljana : Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Zagorc, M. (1997). Ples: ustvarjanje z gibom (str. 85). Fakulteta za šport. Zagorc, M. (2008). Ustvarjalno gibalna improvizacija. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Zagorc, M. idr. (2013). Ples v vrtcu. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Zagorc, M., Vihtelič, A., Kralj, N., Jeram, N., & Lovše Pepelnak, N. (2018). Ples v vrtcu (str. 31). Center za vseživljenjsko učenje Fakultete za šport. Zaletel, P. in Kovač. M. (2024). Praktični napotki za poučevanje ritma. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport: https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/k85e1a8 Zavod RS za šolstvo. (2024). Kurikulum za razširjeni program snovne šole z navodili za uvajanje. https://www.zrss.si/pdf/kurikulum_RAP_in_navodila.pdf POMEN GIBANJA Bolković, T., Čuk, I., Kokole, J., Kovač, M. , Novak, D. (2002). Izrazoslovje v gimnastiki. Osnovni položaji in ginajnja I. del. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za pšport, Inštitut za kineziologijo. Jolles, D. D., & Crone, E. A. (2012). Training the developing brain: A neurocognitive perspective. Frontiers in Human Neuroscience. Gerževič, M., in Dobnik, M. (2024). Gibalno – kognitivna vadba: praktična delavnica. E- sinapsa. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/8koy2ai Kristan, S. (2012). Športni in terminološki slovar. Delovni izvod za širšo strokovno razpravo. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 189 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje 5 4 : 3 1 / / Lighjt, Moderate and Vigorous Activity / (2024): South Dacota State Universitx 52 Extension. 0 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/dhkcohn 2 . 7 Ministrstvo za šolstvo in šport. (2011). 5. Učni načrt: Osnovna šola. Športna vzgoja . Zavod RS za 1 šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/yyup78p Myer, G. D., Faigenbaum, A. D., Edwards, N. M., Clark, J. F., Best, T. M., & Sallis, R. E. (2014). Sixty minutes of what? A developing brain perspective for activating children with an integrative exercise approach. British Journal of Sports Medicine. Nacionalni Inštitut za javno zdravje. (b. d.). 24 urno gibalno vedenje: https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/s784yaz Nacionalni Inštitut za javno zdravje. (b. d.). Piramida telesne dejavnosti in uravnotežena vadba. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/moq0a99 Planinska zveza Slovenije. (b. d.). Ko se izgubimo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/5772ov6 Planinska zveza Slovenije. (b. d.). Planinske poti v Sloveniji. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/fn47rjm Rutar Ilc, Z. (2011). Poučevanje za razumevanje. Sodobna pedagogika, 62(1), 76-99. ODGOVORNO RAVNANJE IN SODELOVANJE Bizjak Slanič, K., Kovač, M. (16.10. 2024). Kaj je tvegana igra. Slofit nasvet: 9 (1), 36-41. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/vmsbioz Fleischman, M., Hosta, M. Smerdu, M. (2004). Fair play za mlade športnike. Ljubljana, Zavod ta fair play in strpnost v športu. Fleischman, M., Hosta, M. Smerdu, M. (2004). Fair play za trenerje, organizatorje in športne pedagoge. Ljubljana, Zavod ta fair play in strpnost v športu. Fleischman, M., Hosta, M. Smerdu, M. (2004). Fair play za starše. Ljubljana, Zavod ta fair play in strpnost v športu. Gremo s kolesom. 10 zapovedi. (b.d.). https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/unl3wyf Kapus, J., Kovač, M. (2024). Ne skači v vodo, če nisi prepričan o njeni globini. Slofit nasvet, 8(3), 9-15. https://www.slofit.org/slofit-nasvet Kapus, J., Kovač, M. (2024). Zmožnost presoje, kdaj varno v vodo. Slofit nasvet 8(4), 41- 47. https://www.slofit.org/slofit-nasvet Marentič-Požarnik, B., Šarić, M., & Šteh, B. (2021). Izkustveno učenje (1. izd., str. 163). Znanstvena založba Filozofske fakultete. Markun Puhan, N. (2015). Učenje varnega padanja na različnih stopnjah poučevanja športne vzgoje. V Posodobitev pouka v osnovnošolski praksi (ur. Bergoč, Š.) (64 -76). pos-pouka-os- sport.pdf 190 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje 5 4 : 3 1 / / Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. (2024). V gozdu spoštujmo gozdni / 5 2 bonton: 0 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/7dof5kt 2 . 7 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. (2024). 5. Skrbno z 1 gozdom: https://www.gov.si/teme/skrbno-z-gozdom/ Ministrstvo za šolstvo in šport. (2011). Učni načrt: Osnovna šola. Športna vzgoja. Zavod RS za šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/yyup78p Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2022). Smernice za telesno dejavnost in sedeče vedenje. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/pjtkn7u Nacionalni inštitut za javno zdravje. Zimski športi in rekreacija. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/xelbkph Radi, P., Kovač, M., Starc, G.(2016). Problematika sedentarnosti, sedenja v šoli in predlagane rešitve. Zbornik 29. strokovnega in znanstvenega posveta športnih pedagogov Slovenije, Zveza društev športnih pedagogov Slovenije. Rutar Ilc, Z. (2011). Poučevanje za razumevanje. Sodobna pedagogika, 62(1), 76-99. Stanley, J., & Krakauer, J. W. (2013). Motor skill depends on knowledge and facts. Frontiers. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/il9i5mg World Helth Organisation. (2020). WHO guidelines on physical activity and sedentary behaviour. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/0t05o5a Wormhoudt, R., Savelsbergh, G. J. P., Teunissen, J. W., & Davids, K. (2018). The athletic skills model: Optimizing talent development through movement education. Routledge. 10 FIS pravil za vedenje na smučišču in pri teku na smučeh.(b.d.). GRS Maribor. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/otwkxkg 191 Izobraževalni program osnovne šole | Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje PRILOGE ŠPORT GIBALNA UČINKOVITOST IN GIBALNO ZNANJE DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO » https://aplikacijaun.zrss.si/api/gradiva/Priloga_št._1_Pojasnilo_nekaterih_pojmov_ŠPORT.docx Didaktična priporočila za temo » https://aplikacijaun.zrss.si/api/gradiva/Priloga_št._1_Pojasnilo_nekaterih_pojmov.docx