Cerkvene zadeve. Mihael Rakoše, župnik na Bučah. Prežalosten ,je bil 13. dan meseea noveinbra 1891 za Bučko župnijo. Zvonov mili glas naznanjal je celi fari, da se je nekdo preselil iz le solzne doline in ei-no, raz stolp cerkve sv. Pelra vibnijoče bandero pričalo je inimogredoeemu polniku, da ,je neinila siml pobrala r.Ioveka, ki si je moral zaslug za cerkev pridobili. Žalostna novica je j-la od ust do usL v župniji, kakor zunaj njc, češ, »uinrli so«, todakdo? -¦¦¦ Velečastili g. župnik, Mibael Bakoše, so zjulraj ob 8. zalisnili svoje bislre in žarne oči, so izdalmili svojo bogaboječo dušo. Ta noviea, če tudi ni bila ncpričakovana, prctresla je vendar vsakegu. Vsakdo, ki je poznal Ijubeznjivega gospoda župnika, se ,j<- niilo razjokal o tužni vesti, in nebole ušle so niu besede: »škoda za dobrega gospoda«. Ko snio trujilo rajnega gospoda na nirtvaški odcr položili, priliajali so dobri farani v velikeni šlevilu šp. enkrat svojega Ijubljenega dušnega pastirja gledat, ujibovo od hude bolezni zdelano in sprenienjeiio truplo škropit in za njibovo dušo molii. Dne 15. novembia, v nedeljo- popoldne ob 3. uri bil jc mi})ovcdan pogreb. Velika nintfžica ljudij iz dolinu-c, kakor ludi iz sosodnih lar, več gg. učiteljev in dnigfi gospode in 17 dubovnikov s preč. g. dekanom iz Kozjega. zbialo se jo bilo pred farovžem, da bi blagemu pokojniku zadnjo časl izkazali. Ko so se navadne inrlvaškr inolilve pred latovžem opravile, vzdignilo je še-st (¦•aslilljivib lnožev-fariiumov krsto s tele.sniini oslanki in sprevod se je začel pomikati proli eerkvi. V i*er*ke.v piišedši posl.avili so krsio vštrie pri/.nice sicdi rcrkvi. Kiir liio se ,je, loliko l.judi.j je prišlo v coi-kcv poslušal govor, ki sc bo rajneiiiu gosjiodu na (":a.st go.voril. Ko sino nirtvašk*! veucrniec odpeli, stopijo na ]>rižnico slari in dober prijalclj rajncga gospoda, nainre(J vf*. gospod Marlin Kragl, ninogozasbižni župnik Poljske larc. Slovo bi naj govorili blageimi g. Mibaeki, svojeinu zvcsleniti prijatelju, toda kako, ker so jim obilne solze njibove oči zalivale. Vendar kljubu vtdike žalosti, rešili so svojo nalogo veledobro. Opisali so nam na kratko tek življenja ra.jnega. gospoda, njibovo delovanje na raznib mesiili. kainor jih ,je bil fiog odlo^il v dušno pastirslvo, njiliove lepe lastnosti in (iednosii in slednjii": pripoi*očali so njiliovo dušo, ako še kake poinoči potrebuje, našim liiolilvam. Govorili so tako ganljivo, da ni bilo očesa, ki bi »e ne bilo obilno rosilo za rajniin gospodom. l)a, na ves glas ,je piidno Ijudslvo za svojim dobrim diiSniin pasiirjein jokalo! Hlagor ti ljudstvo, ki spošluješ svoje duhovnike in wi piepric-ano o"njibovem vzviScncm poklicu in stanu! Ko .smo po pridigi še za dnše rajnega gospoda' rajnc rodliint* in rajnih faimanov nekaj oeenašev izmolili, ko sino pri krali sree prešinjajoei >libera< izpeli, uvislila sf ,je zopet proeesija, Iplesnc oslankn rajnpga so vzdignili, in so ,jib n*'sli k počitku na pokopališče. Pree. g. dekan Bosina so janio blagoslovili, v katero se je krsta položila. Še enkrat smo »requiem aeternam« v slovesneni petji rajnenm želeli, gg. pevci so tužno na- grobnico zapeli — in konec je bil žalostni slovesnosti. Zaloslniin sreein podali smo se vsak na svoj doin žH<v iskreno: »Bog daj rajnemu gospodu uživali večni niir in gledati večno luč:!« (Konee prib.) Usiniljeni bratje v Gradci. V bolnišnici »iisiniljeiiili bratov« v (iradci se j(! v preteklem letu zdravilo 2040 bolnikov vkup 4f>.901 dnij. Izmed teli 2040 bolnikov bilo je ostalo od prcjSnjegii leta 130 in 1910 se jib je na novo vsprejelo. BolniSnico še zapustilo 1325 ozdravl.jenih bolnikov, 40(i zlioljšanili in 43 neozdravljenib. Dinrlo jib je 140 in .s koiiccin lcln jili je še v poslrežbi ostalo 12(i bzironi na doinovino jc bilo iz Štajarskf-ga 1357, iz Ogerskega 103, iz Koi-oSkcgn 102, iz Kranjskega 71, iz zgornje in spodnje Avsliijc (if), iz Českega 48, iz Italijc- 30, iz Moravskcga 24. iz Tinilskega 22, iz Hrvaškega 21, iz Primorja 13, iz avslri.jskc Slezije 11, iz Bavarskega 7, iz Švize in Wii'leiiibci-.škcga po f>, iz Solnograškega, Saksonskega in iz pruske Šlezije* ]M> 4, iz Banata, Uosne, (Jalicijc, Hesije, Prusije in iz Vorarlbcrškega po 2, iz Badcnskcga in Slavoniji1 po 1. Ozironia vere, bilo je 1010 kaloličanov, 1 pravoshivcn in 2 nepravoslavna, 23 prolcslantov in 2 žida. Uaziin tega izdrlo se je v tekn lela 10.586 zob; rane obvczat in za zdravniški svet vprašat, prišlo je okolo 12.500 oseb. V okrevalnioi zuna, mcsla v Algersdorfu se jc postreglo 367 bolnikovti z 8184 dnevi. Želiino loiaj rcdu usiniljenib bratov, kaieri že od leta 1615 v naši deželi tako velikodušno deluje, prav mnogo dobrotnikov za napredovanje njegovib blagib namenov. Redovniki inubogi bolniki vsprejinejo dar \><u": bvaležno in vedno bodo za blagor in blagostanje dobrolnikov Vsegainogornega prosili. Šolarjem je prepnvedauo biti v kfčiui na plesu in javnili veselicali. Po ij 25 Solskega in im iuv:nega rcda dne 20. avgusla 1870 štv. 7648 iinajo ii(':i(clji dolžnost nadzorovati vedenje olrok tudi ziuuij šolc V(-c"'ina okrajnib glavarslev je na podlagi lega paragrafa s posebiiini ukazoin,. ki se je navadno naznanil tndi župnijskiin uradoin s prošnjo za podpiranje v li zadcvi, naročila šolskim vodjein: naznanili okni.jiicniii šolskcinii svetu, katcri Solarji, ali že sami, ali v družbi odiaslib, tndi starišev, so se udcležili plcsa in drugiU vcsclic v javnib goslilnab; naziuinili j.e vsikdai* lndi goslilničar in oni, ki je urejeval dotiuno zabavo. Kjcr cnak ukaz še ni naznanjen, dosegla bi ga labko od okrajnega glavarstva ali ueiteljska ukiajna ali duliovniškn dekani.jska konftTenea. F. 8. Š.