—    — ...........................................................................................................................................................................................................................
SVOBODNA SLOVENIJA
leto (ANO) LVI (50) Štev. (N2) 35
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 4 de septiembre - 4. septembra 1997
Marjan loboda
Slovenska pošta
Govor na sestanku raznašalcev slovenskega tiska v Argentini
31. avgusta 1997
Da se ta čudoviti organizem, ki ga imenujemo slovenska skupnost, ohranja pri življenju, so potrebni najrazličnejši dejavniki. Ne vem, če je kdo že kdaj naredil seznam vseh ljudi, ki na enem ali drugem področju delajo na tem projektu, kot bi danes rekli. Verjetno bi bili vsi presenečeni nad številom in kvaliteto ljudi, ki pri tem sodelujejo. Danes ste se zbrali skupaj tisti, ki opravljate prav posebno, večkrat morda komaj opazno delo, raznašalci našega tiska. To delo bi pravzaprav morala opravljati pošta s svojimi uslužbenci, pa smo Slovenci tudi v tem nekaj posebnega, imamo svojo pošto. Dvomim, da ima še kakšna druga narodna skupnost kakšno podobno ustanovo.
Verjetno je to spet en tipičen slovenski primer kot toliko drugih. Verjetno bi bilo prav zanimivo opisati to „slovensko pošto", da se ne pozabi nanjo. Predlagam, da tisti, ki ve kako se je stvar začela, kdo je dal idejo, kako so se organizirali raznašalci, napiše o tem kratek sestavek, in bi ga objavili v zgodovinskem zborniku Zedinjene Slovenije ob 50 letnici.
Mreža, ki ji pripadate, je več kot navadna pošta. Vi ste tudi živa vez med ljudmi ® vaša vloga je pomembnejša, kot se pa morda sami zavedate. Po vas imajo mnogi ljudje živ stik s slovensko skupnostjo. Marsikdaj je vaš obisk poleg „poštnega dela" tudi prijateljski, apostolski.
Družina: O napadih, ki postajajo dolgočasni
Kdor v teh dneh prebira Delo, posluša ^al 202 ali še nekatera druga javna glasila, Se nehote spomni 70-jh let in na gonjo proti Cerkvi, klerikalni reakciji in drugim Nasprotnikom samoupravnega socializma, Piše v najpovejši številki tednika Družina 27. avgusta Janez Gril in kar posnemamo Po STA.
Zadnji napadi na ljubljanskega nadškofa Franca Rodeta zaradi njegove pridige na praznik Marijinega vnebovzetja na Brezjah niso v tej luči nič drugega kot 'zraz onemoglega besa in slabo prikritega s°vraštva do katoliške Cerkve in njene vloge v demokratični slovenski družbi, P°udarja Gril in opozori, da vsi, ki imajo Vsaj malo zgodovinskega spomina, vedo, da se v katoliški Cerkvi na Slovenskem od Vsega začetka niso strinjali s 55. členom Ustave.
Ob. retoričnem vprašanju, za kaj torej 8re pri napadih na nadškofa Rodeta, avtor komentarja odgovarja, da gre za poskus diferenciacije znotraj katoliške Cerkve, za 0samitev nadškofa Rodeta, ki je š svojim Pnhodom na mesto ljubljanskega nad-^ofa in metropolita v slovensko javnost Prinesel nekaj več jasnosti in preglednosti.
Kritiki Cerkve in nadškofa pozabljajo,
danes živimo v pluralni demokratični iižhLkjer ima vsak pravico do svojega
prepričanja in svojega pogleda na svet in smisel življenja. Merilo je le spoštovanje človekovih pravic. Gril ob tem poudari, da v Cerkvi na Slovenskem takšno pluralnost priznavajo in spoštujejo, vendar se zaradi tega ne odpovedujejo svoji veri in krščanskim vrednotam, med katerimi je spoštovanje in varovanje človeškega življenja na enem najvišjih mest.
KcdO Q©
Slava Partlič, uvodničarka Dela, je 30. avgusta napisala grd napad na nadškofa pod naslovom: Ne vem, kaj je nadškofu. Med drugim pravi:
Pastirjevanje novega ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita, razgledanega svetovljana, kakršnega smo poznali, je dejansko vse teže razumeti.
Že dogovorjeni intervju za Sobotno prilogo Dela, kjer bi lahko pojasnil, kaj pravzaprav s svojimi ,,programskimi" izjavami v resnici hoče, je odpovedal. Zaradi glose, ki smo jo objavili na rovaš njegove velikošmarenske pridige, s katero je morda res meril v ovčice,
Dr. Andrej Bajuk kot zadnja možnost
Vi dostikrat prinesete in sprejmete vse mogoče informacije, ki so včasih silno pomembne za vaš in za rojaka, ki mu prinesete slovenski časopis. Mislim, da bi morali to značilnost raznašalca ohraniti in če mogoče še izboljšati. Vaše delo ni samo brezosebno pustiti zavoj papirja pri nekom, vaše delo je več: osebni stik z rojakom. Z vašim nesebičnim delom imate drug dostop do ljudi, kot kdorkoli. Čeprav vam tega ne povedo in ne pokažejo, vas na tihem občudujejo in cenijo. To plat vašega dela bi bilo morda dobro bolj obdelati in bolj gojiti.
Je pa Vaše delo ogromnega pomena tudi za naše časopise. Ne samo, da prihranijo precej denarja in časa; po vas imajo odlično prednost, da svojim bralcem dostavljajo časopis osebno. Kdo si kaj takega še lahko privošči? Časopis ima po vas s svojimi naročniki in bralci osebni stik. To je ogromnega pomena.
Ko vam v imenu Društva Zedinjena Slovenija, kot lastnik našega tednika Svobodna Slovenija izrekam iskreno in prisrčno zahvalo za Vaše delo, vas prosim, da s tem nadaljujete in tudi mlajše moči v to navajate. Rad bi, da bi se tudi vi zavedali odličnosti in pomena vašega sodelovanja pri ohranjanju naše skupnosti, za katero je naš tisk kot kri za živo telo, in ta kri se pretaka po vaši zaslugi. Hvala vam in vztrajajte!
V prostorih parlamenta so se 1. septembra sestali predstavniki pomladnih strank in ponovno razpravljali o možnosti, da bi krščanski demokrati, socialdemokrati in ljudska stranka na predsedniških volitvah nastopili s skupnim kandidatom.
Na sestanku sta sodelovala predsednika SDS in SKD, Janez Janša in Lojze Peterle, prvaka SLS pa je nadomeščal Janez Podobnik, ker je bil Marjan Podobnik nujno zadržan. Med strankami tudi po sestanku ni dokončnega soglasja o tem, ali bodo podpisali sporazum o skupnem nastopu na predsednikših volitvah.
Enostransko odločitev SLS in Janeza Podobnika, da nastopi na volitvah sam, so pri SDS in SKD sprejeli z obžalovanjem. Omenjeni stranki menita, da gre po prelomu besede ob vstopu v vlado za „še en
udarec enotnosti novih političnih strank nasproti silam kontinuitete". Kljub enostranski odločitvi SLS so se na sestanku vendarle pogovarjali tudi o možnih kandidatih, ki bi odgovarjali vsem trem stranem. Govora je bilo o Andreju Bajuku, ki so ga sicer že omenjali kot finančnega ministra v vladi pomladnih strank. Bajuk je po vsej verjetnosti zadnja možnost za skupni nastop na predsedniških volitvah.
Med SDS in SLS je bilo tudi nekaj ostrih. Janeza Podobnika so spomnili na obljubo,-da si bo SLS prizadevala za skupnega kandidata na volitvah. V petek bo najverjetneje zadnji sestanek vodij pomladnih strank. Če se tudi takrat ne bodo dogovorili o skupnem kandidatu, bo še isti dan kandidatura Janeza Podobnika na predsedniških volitvah tudi uradna.
Predsednik DZ Janez Podobnik v pogovoru za Večer 30. avgusta na vprašanje o kandidaturi za mesto predsednika države ni zanikal možnosti, da bo kandidiral za predsednika RS.
Kot je dejal, pač pa ne bi želel odločati sam, ampak v političnem krogu, ki mu pripada. Tudi ni želel komentirati vprašanja o skupni kandidaturi s pomladnimi strankami ter o možnosti, da bi bil predstavnik oz. skupni kandidat teh strank. Janez Podobnik je izrazil osebno mnenje,
da bi morali dobiti večjo priložnost strankarsko nevezani kandidati, saj bi se s tem zmanjšalo število kandidatov, ki so nagnjeni k samoreklamiranju in mitoman-stvu.
Prej ali slej bo potrebno, še meni predsednik DZ Podobnik, da bo državni zbor umirjeno, trezno in z občutkom spregovoril o vprašanju sprave; ob tem je dodal, da sam ne bo silil, kdaj naj bi se to zgodilo, bo pa poskušal pripraviti teren, da bi do te razprave prišlo.
Tabor mladih pri SKD
Prvi vseslovenski tabor Mladih krščanskih demokratov, ki je potekal pod geslom Mladi smo upanje Slovenije, se je 30. avgusta končal z obiskom predsednika organizacijskega odbora Roberta Ilca in predsednika stranke Lojzeta Peterleta.
Med potekom se je poseben avtobus mladih ustavil v dvajsetih občinah, udeleženci pa so se sestali s predstavniki petih študentskih klubov in desetih različnih mladinskih skupin. Na teh pogovorih so govorili predvsem o mladinski problematiki, osvetlili so pomanjkanje ustreznih prostorov za mlade na občinah, financiranje mladinskih projektov ter sodelovanje med občino in mladino.
Mladi krščanski demokrati so predlagali tudi konkretne projekte in ideje. Ena
ustrelil pa je kozla, pa tudi glede na „nekatera druga, skrajno tendenciozna, zlonamerna, kulturno in čustveno primitivna pisma in članke, ki jih Delo redno objavlja".
Očita mu, da hoče „biti bolj papeški od papeža" ter da se poslužuje duhovnega nasilja in grobega izsiljevanja.
V pismih bralcev pa vsaka številka Dela prinaša pisma več ali manj po istem kopitu.
takšnih je, da bi v občinah ustanovili mladinske centre. Predlagali so tudi ustanovitev odbora za mladino v okviru občinskega sveta, občine pa naj bi imele tudi referenta, ki bi bil zadolžen za mladino.
Občine, ki so jih obiskali udeleženci Tabora 97, so tudi razvrstili glede na položaj mladine. Najbolj zgledno imajo to področje urejene občine Tolmin, Idrija, Žalec, Ptuj in Novo mesto.
Podrobna analiza razmer po občinah bo narejena prihodnje dni, nato pa naj bi bila skupaj s predlogi predložena poslanski skupini SKD, Uradu za mladino, Mladinskem svetu Slovenije in drugim organizacijam in institucijam, ki se ukvarjajo z mladinsko politiko. Mladi krščanski de-, mokrati pa bodo prek poslanske skupine SKD v državnem zboru vložili predlog za ustanovitev odbora za mladino.
Predsednik Lojze Peterle je poudaril, da so si s tem taborom Mladi krščanski demokrati pridobili dragoceno izkušnjo tudi na tem področju. Stranka bo nekatere pobude in predloge, ki izhajajo iz tega tabora, poskušala uveljaviti v DZ, še posebno pa to velja za podporo pobudi za ustanovitev parlamentarnega odbora za mladino. Mladinska problematika je del družinske, na katero stranka veliko da.
Zgodilo se je v Sloveniji
NOVO ŠOLSKO LETO
Pričelo se je v ponedeljek, 1. septembra za približno 307.000 učencev in dijakov. Celotna generacija osnovnošolcev bo v novem šolskem letu štela približno 200.279 šoloobveznih otrok, prag osnovne šole pa bo prvič prestopilo okoli 22.100 učencev; osnovnošolsko izobraževanje pa bo zaključilo 26.174 učencev. Srednje šole bo obiskovalo okoli 107.050 dijakov, od tega prvi letnik vseh programov 31.260 dijakov, v zaključnih letnikih pa bo približno 29.740 dijakov.
SLOVENCI V ITALIJO Z OSEBNO IZKAZNICO
$ ,
S 1. septembrom je stopil v veljavo meddržavni sporazum med Slovenijo irf Italijo o ukinitvi vizumov, ki slovenskim državljanom omogoča vstop v Italijo le z osebnimi izkaznicami. Sporazum o ukinitvi vizumov sta zunanja ministra Slovenije in Italije podpisala 3. septembra lani v Rimu.
SPREJEM SENATORJA ZDA
Slovenski premier Janez Drnovšek in predsednik odbora DZ za mednarodne odnose Jelko Kacin sta sprejela člana senata Združenih držav Amerike Richarda G. Lugarja, enega od zagovornikov slovenskega članstva v zvezi NATO. V pogovoru z Jelkom Kacinom pa sta Sogovornika poleg dvostranskih odnosov, kjer sta govorila o možnostih za povečanje medsebojnega gospodarskega sodelovanja in o možnostih za odpravo vizumov za vstop slovenskih državljanov v ZDA, največjo pozornost namenila širitvi Nata in interesom Slovenije v tem procesu. Seveda obisk ni važen, kajti senator s svojo podporo Sloveniji tudi ni nič dosegel. Zgleda pa lepo.
DRŽAVNA SEKRETARKA NA MADŽARSKEM
Državna sekretarka v zunanjem ministrstvu Mihaela Logar se je 26. avgusta, v Monoštru na Madžarskem sestala s predsednikom Zveze Slovencev na Madžarskem Jožetom Hirnoekom. Državno sekretarko je v prostorih občine sprejel tudi župan Monoštra Karoly Bauer. Obisk je državna sekretarka Logarjeva izkoristila tudi za srečanje z mladimi šolarji - umetniki iz Slovenije, Avstrije, Italije in Madžarske, ki se že vrsto let srečujejo na mladinskih taborih, letošnjega pa je gostila prav Madžarska v Monoštru.
PREDSEDNIŠKE VOLITVE SREDI NOVEMBRA?
Predsednik državnega zbora Janez Podobnik je 26. avgusta napovedal, da naj bi predsedniške volitve razpisal med 10. in 15 septembrom, tako da naj bi bile volitve predvidoma sredi novembra. Predsedniški mandat traja pet let. Kandidaturo na bližnjih volitvah je doslej napovedalo pet kandidatov: dosedanji predsednik Milan Kučan, predsedniki treh neznatnih strank Adolf Štorman (Republikanska zveza Slovenije), Matjaž Gerlanc (Nacionalsocialna zveza Slovenije) in Sašo Lap (Slovenska nacionalna desnica), pa še Josip Jesih iz Lige za Slovenijo.
MEDNARODNI STATUS SLOVENIJE
Republiko Slovenijo je lani priznalo 10 držav oziroma vsega skupaj 134 držav sveta, diplomatski odnosi pa so bili vzpostavljeni s 16 novimi državami. Do konca
leta 1996 je Slovenija vzpostavila diplomatske odnose s 126 državami. Lani je Slovenija podpisala 88 dvostranskih mednarodnih pogodb z 49 državami. Poleg sporazumov o vzpostavitvi diplomatskih odnosov je bilo največ sporazumov o zaščiti naložb, o prosti trgovini in sodelovanju v izobraževanju, kulturi in znanost, o ukinitvi vizumov, o sodelovanje na področju obrambe pa štirje. Slovenija je lani podpisala tudi 10 mednarodnih pogodb z Evropsko zvezo in mednarodnimi organizacijami.
IZJAVE JANEZA JANŠE
Interpelacija £ delu in odgovornosti vlade, ki jo je vložila Socialdemokratska stranka, ni zgrešila svojega namena, čeprav ni mogoče zbrati večine za zamenjavo vlade, saj je interpelacija razprava o delu vlade, je na novinarski konferenci poudaril predsednik SDS Janez Janša. Šele potem se bodo v stranki odločili, ali bodo vložili tudi predlog za imenovanje*\ovega premiera. Interpelacija bi morala biti na dnevnem redu najkasneje 18. septembra, ko je zahtevana izredna seja o Natu. SDS se zavzema' za skupnega kandidata pomladnih strank na jesenskih predsedniških volitvah, v zvezi z razpravo o splavu pa v stranki menijo, da absolutna prepoved splava v vseh primerih lahko vodi do še večjega zla, zato nasprotujejo izrecni zakonski prepovedi splava.
PRORAČUN V PARLAMENTU
S prvim septembrom začnejo teči roki za parlamentarno odločanje o letošnjih proračunskih dokumentih: proračunu '97, proračunskem memorandumu, novelah zakona o izvrševanju proračuna RS ter o poročilu o delu slovenske vlade v letu 1996. Celotni parlamentarni postopek sprejemanja proračunskih dokumentov, upoštevajoč določila poslovnika državnega zbora, pa lahko traja od 80 do 100 dni. To pomeni, da bo parlament letošnji proračun in spremljajoče dokumente odobril predvidoma šele novembra.
DENAR NA CIPRU
Pritožba.‘Slovenije zoper sklep o zamrznitvi 146 milijonov dolarjev, ki jih je imela Narodna banka Jugoslavije na Cipru, ne bo vplivala na njegovo pravnomočnost, je izjavil zastopnik srbske banke Tasos Papadopulos. Trdi, da bo ostal sklep okrožnega sodišča v Nikoziji veljaven vse dotlej, dokler ga ne zavrže vrhovno sodišče Cipra, ki ga bo morala slovenska stran prepričati, da je nižje sodišče napačno razsodilo. Običajno pride apel na vrsto v šestih do osemnajstih mesecih po vložitvi.
NOVA TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Nova tržaška kreditna banka je v ponedeljek, 1. septembra, na Opčinah odprla novo poslovalnico. To je že šesta poslovalnica te tržaške banke, ki je bila ustanovljena februarja letos. Nova tržaška kreditna banka, ki sodi pod okrilje bančne skupine Banca Antoniana Popolare Veneta, se je v preteklih nekaj mesecih že uveljavila med svojimi tradicionalnimi strankami ter v odnosih s tujino. Pred koncem leta v banki načrtujejo odprtje še ene nove poslovalnice v mestu. Nova tržaška kreditna banka namerava z novo poslovalnico zagotavljati podporo zasebnikom, hkrati pa aktivno prispevati h gospodarski rasti tržaškega Krasa, tako da bo podjetjem nudila pomoč oz. potrebno strokovno znanje s finančnega področja. Da bi bili čimbolj na voljo strankam, nameravajo v poslovalnici na Opčinah poslovati tudi ob sobotah.
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Kot v življenju, kot v vremenu, tako tudi v politki včasih posije sonce, včasih pa se zberejo oblaki, grozi nevihta ali pa se sprosti vihar. Vsa ta stanja je vlada preživela zadnji teden v svojem silnem naporu, da bi omejila politično delovanje opozicionalne povezave. Včasih ji je uspelo, včasih pa ne, delno zaradi bistre ofenzive opozicionalnegea dvojčka, delno pa zaradi lastnih protislovij in težav. Poglejmo.
Z MILOM IN KRTAČO
Najprej se moramo zavedati, da je argentinska volilna masa razdeljena na tri glavne dele, ki seveda odgovarjajo trojni sociološki sestavi: višji, srednji in nižji sloj. Dejansko ima vsak izmed njih svoj tradicionalni način voljenja. Sicer se dobijo izjeme, a na splošno drži, da višji sloji volijo konzervativce ali liberalce, srednji sloj radikale, nižji sloji pa-peroniste. Seveda povsod obstaja precejšen del volilcev, ki nihajo sedaj na eno, sedaj na drugo stran. Ti nihajoči, ki jih imenujejo tudi „neodvisne", so bistveno odločilni pri vsakih volitvah. Ti so leta 1983 podelili zmago Alfonsinu in ti že osem let kronajo Menema kot neopo-rečenega vladarja Argentine.
Običajno se vsaka stranka zanaša na svoje „stalne" in ves napor usmeri v pridobitev „neodvisnih". A tudi „stalni" niso zanesljivi. Tako je na primer radikalna stranka vedno govorila o „svojih" 26 odstotkih, ki pa so jih zadnje čase, zlasti odkar se je pojavila Solidarna fronta, precej številno zapustili. In prav tako se je peronizem vedno zanašal na „osvojeni" nižji sloj, a ta tudi ni več tako trden kot nekoč. Največjo spremembo pa smo lahko zaznali v višjih slojih, ki so še do pred kratkim bili baza močne liberalne stranke UCeDe, pa so se množično, s marsikaterim vodjem na čelu, prelili v novi peronizem, ki ni več „peroni-zem", marveč dobesedno menemizem. Tako danes lahko ugotovimo, da ni več močna liberalna ne konservativna stranka, medtem ko v menemizmu soživljajo najvišji in najnižji sloji.
V	takem stanju se je pred nekaj leti pojavila Solidarna fronta. Nastala je kot uskok iz peronizma ter predstavljala levo krilo tedanje Justicialistične fronte in to „levico" je treba razumeti tako sociološko kot ideološko. Vendar se je proti pričakovanju, da bi za sabo potegnila nižje sloje, krepko zasidrala v srednjem sloju, bolj nagnjenem k premisleku, opozicionarstvu in levim idejam. Ta pojav je bil eden najbolj pozitivnih dogodkov za dozorevanje argentinske demokracije, ker je povzročil „ločitev duhov'' in na politično pozornico vnesel tisto tretjo stranko (ali skupek ), ki je naredila konec tradicionalnemu biparti-dizmu peronistov in radikalov.
Naslednji korak v tem zorenju pa je bil -paradoksalno- prav povrnitev v „biparti-dizem", to je povezava med radikali in Solidarno fronto, ki je pokazala možnost, da ogroža Menemove položaje. Ta alternativa je zasidrana zlasti v srednjih slojih, v tisti skupini „neodvisnih", ki je že sita „cesarstva", zlasti pa vedno bolj zaskrbljeno gleda nsi korupcijo in samovoljno delovanje menemističnih veljakov. Vlada se je zavedla, zlasti sedaj po zmagi povezave v provinci Chaco (skoraj 25% nad peroniz-mom), da ji grozi huda ura. In ker se še vedno zanaša na tradicionalno socialno bazo nižjih slojev, je usmerila svoje napore v ponovno osvojitev srednjih slojev. V tem je iskati razlago vseh zadnjih korakov, naperjenih zlasti v blesteče geste proti korupciji in samovoljnosti.
Dejansko je vlada vzela v roke krtačo in milo in pričela umivati precej umazani obraz menemizma. Tako je odletel Horacio Frega, vodja državne televizijske postaje ATC; tako so prijeli pobeglega Pica, ki je
Tone Mizerit
obtožen številnih zločinov korupcije; tako so sodnijsko uprizorili nastop proti živinorejskemu in klavniškemu podjetniku Sami-du in proti bivšemu državnemu tajniku za turizem (Fassi Lavalle & soproga), ki imajo vsi mnogo masla na glavi in so vsi osebni prijatelji predsednika Menema. Dejansko so zrasli z njim in z njim prišli do oblasti in bogastva. S tem, da preganja svoje prijatelje, ki so „zašli na krivo,, pot", hoče predsednik dokazati etiko in doslednost vlade in s tem pridobiti naklonjenost volilcev, ki so ga še pred kratkim podpirali, sedaj pa se obračajo drugam. Poteza je pravilna, vprašanje za vlado je, če je bila podvzeta pravočasno (do volitev manjkata slaba dva meseca), in sploh, kako bo vse to končno izzvenelo med volilci.
JAZ ODSTOPAM, TI NASTOPAŠ
A ob vsakem koraku vlada naleti na kako zapreko. Prva in glavna je neenotnost v samem vodstvu. Ni dvoma, da si celotni peronizem želi volilne zmage, a ne na enak način. Predsednik Menem hoče prepričljivih rezultatov po vsej državi in hoče, da ti rezultati jasno izpričajo veljavnost njegove priljubljenosti. Guverner Duhalde pa želi, da bi bila zmaga prepričljiva zlasti v provinci Buenos Aires, ne pa po ostali državi, ker bi s tem dokončno uveljavil lastno predsedniško kandidaturo za leto 1999. V tem je prva tragika vladne stranke. Tako prisostvujemo debati, češ ali ne bi bilo umestno in pozitivno, da bi Duhalde že dandanes razglasil svojo kandidaturo, ker bi s tem pokazal, kako se razlikuje od Menema, in si zagotovil obresti volilne zmage. A to je dvorezen nož, ker bi v primeru poraza (to je težko, a ni nemogoče), nosil težo krivde in bi pustil prevelik prostor za nastop drugih predsedniških kandidatov.
To je prva težava. Druga pa je, da vlada sama ni v bistvu prepričana o potrebi notranje čistke. Vse poteze, sodnijske in strankarske, so bolj volilna propaganda kot resna kampanja etike in nazorstva. Zato je sredi navdušenja nad raznimi ukrepi, ki so pozitivno odjeknili v družbi, kot strela z jasnega padel odstop, ki ga je na mesto prvega kandidata v buenosaireški mestni svet podal mladi ekonomist Martin Redra-do. Svoj čas smo poročali, da je sprejel kandidaturo'le po izrednem posegu samega predsednika, ki pa mu je tudi obljubil zadovoljivo „spremstvo" na kandidatni listi. Zaradi te obljube je Redrado zahteval, da se iz liste izbriše tri predstavnike „stars garde", osumljene raznih temnih posegov in s težko preteklostjo v mestnem svetu. Ker tega stranka ni hotela storiti,*je Redrado enostavno vrgel na mizo svojo ostavko in odšel. Na njegovo mesto so potem predlagali tudi poštenega in zanesljivega Oc-tavia Frigerija, a škoda je bila že storjena. Sumnje se več ne odpravi, akoravr.o so osporavane kandidate porinili nekoliko nazaj in na prva mesta postavili bolj privlačna imena.
Istočasno pa se je pričelo letno zasedanje argentinske škofijske konference, s katere so se slišali številni in močni glasovi proti rastoči revščini in zahteve po večji javni etiki. Predsednik konference, nadškof Estanislao Karlic, je povzel že stari leit motiv tukajšnje 'Cerkve: „Argentinski problem je bistveno moralne narave". Iz vrst nekateri škofov (zlasti moronskega msgr-Lagune) pa je bilo slišati tudi kritike na argentinskega poslanika v Vatikanu, ki je organiziral sprejem Menema pri svetem očetu komaj dva tedna pred volitvami. To je seveda sprožilo polemiko, ki se še vleče. Ubogi sveti oče; čisto po nedolžnem 'n nepotrebnem so ga porinili še v argentinski volilni golaž.
Bernarda Fink lucid una voz impecable en un recital de exception
La poesia a la luz de la mušica
Pozdravi s Primorske
En el sexto concierto de su ciclo, Fesfi-vales Musicales presento a la mezzosopra-no Bernarda Fink en un recital en el Teatro Avenida, acompanada por el pianista formado en Ginebra Luc Baghdassa-rian. Esta cantante nacida en Buenos Aires, de ascendencia eslovena (el pueblo que ocupa la zona norte de la ex Yugoslavia), ha desarrollado junto a sus dos her-manos una carrera lirica que ha instalado el apellido familiar en los grandes escena-r‘os del mundo. Y, por lo oido en esta y otras opdrtunidades, Bernarda es merece-dora de este privilegio.
En su propuesta del dia martes que tuvo que competir con la reposition de ,11 Trittico' - el programa fue elegido sin esquivar las dificultades y ofreciendo los maximos exponentes del genero. En la primera parte, Fink regalo once lieder de Schubert - el primer autor que extrajo de la cancion sus maximas posibilidades ex-presivas - destacandose entre ellos ,Margarita en la rueca' y ,La muerte y la doncella'.
La voz de Fink se encuentra en un momento ideal: suena espontanea, afir-mada en su registro, sin problemas de transition hacia los registros mas agudos, aterciopelada, suntuosa. Su portadora, ademas, tiene la inteligencia - poco co-nuin - de saber elegir el repertorio que se adecua mejor a su caudal, privilegiando
lo	camaristico. Pero aun asi, si hay algo que realmente seduce de esta mezzo, mas alla de su dominio tecnico, es su expresi-Vidad. Fink canta con todo el rostro, man-teniendo el cuerpo en una actitud de expectante reposo, de manera tal que cada movimiento y čada viraje resulta
demostrativo de una actitud que se co-rresponde con el temperamento de los textos que desgrano con impecable diction alemana a lo largo de casi dos horas. El acompanamiento de Baghdassarian se oyo siempre afinado y en estilo, aun cuan-do el piano no permitio una sonoridad demasiado transparente.
MAYOR DRAMATISMO
En la segunda parte del recital la Fink abordo tres series de canciones de Brahms: la Opus 94, en las que demostro todo su potencial dramatico con impac-tantes enfasis de emision, como en ,Sin casa, sin patria'; luego vinieron las dos canciones Opus 91, acompanadas por la viola de Marcela Magin, plenas de dulzu-ra y delicadeza, en particular el villancico, y finalmente las ritmicas y evocativas ,Canciones gitanas', en las que Brahms retorna, intuitivamente, sin pretensiones musicologicas, a esas melodias htingaras que tanto amaba y que le recordaban a su amigo Joachim.
Obsequiada con sostenidos aplausos, la cantante prodigo tres bises: una simpa-tica cancion eslovena que narra el dialogo entre un pajarito y un nino que no se quiere banar, y otros dos de Alberto Gi-nastera y Richard Strauss. Quien no se quiera quedar con las ganas, podra apre-ciar el arte de Bernarda Fink este sabado a las 18 en la Iglesia Metodista Central (Rivadavia 4050), en el ciclo de la Academia Bach, donde abordara obras de Antonio Vivaldi y del majestuoso kanfor de Leipzig.	i
Daniel Varacelli Costas - La Prensa
Nahajam se v Šmarjeških Toplicah, kjer imam učne ure vokalne tehnike za Zvezo cerkvenih pevskih zborov (ZCPZ) iz Trsta. Tu sem spoznal go. Pinico Brecelj, ki me je nagovorila in naprosila, naj napišem kaj o tem seminarju.
Vsak dan imamo telovadbo, prilagojeno za pevce, dihalne vaje, govorne vaje in upevanje; sledi pevska vaja pod vodstvom prof. Lojzeta Kobala (profesor petja na škofijski gimnaziji v Vipavi; op. ur.); istočasno v cerkvi sv. Ignacija poteka seminar za organiste pod vodstvom prof. Angele Tomanič.
Ker je z menoj sestra Danijela Bajuk, ki je bila na Dunaju na seminarju Gundule Jonowitz, so naju organizatorji naprosili, če bi pripravila kratek recital. Pripravili smo osem samospevov različnih avtorjev: Mozart, Schubert, Brahms in J. Villar; ob svoji klavirski spremljavi je večinoma pela moja sestra. En samospev je spremljala prof. Tomanič, sam sebe pa sem spremljal
pri skladbi mendoškega skladatelja J. Per-cevala.
Vsi navzoči so bili zelo navdušeni in zadovoljni z nastopom in nekdo je rekel: „To je bila najboljša učna ura. Vse, kar ste nam povedali, ste tudi naredili. Hvala vam lepa!" Izrabim priliko, da v sestrinem in svojem imenu pošiljam prisrčne pozdrave vsem Slovencem iz te prelepe Slovenije.
Marko Bajuk
V	imenu Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta, v svojem in v imenu Zveze, ketere sem predsednik, toplo in prisrčno pozdravljam vse argentinske Slovence. Posebno mi je ta pozdrav pri srcu, ker imam v Argentini mnogo prijateljev.
Zorko Harej
Pismo in pozdrave nam je posredovala ga. Pinica Brecelj iz Devina, ki je več let živela v Argentini in se je seminarja tudi udeležila.
O prevajanju Sv. pisma
V	Atenah je v petek in soboto, 29. in
30.	avgusta, zasedal Akademski forum Združenih bibličnih družb, strokovni urad ustanove, katerega član je tudi akademik dr. Jože Krašovec. Združene biblične družbe (ZBD) so največja svetovna ustanova, ki se izrecno ukvarja s prevajanjem Svetega pisma po vsem svetu. Tudi novi slovenski prevod Svetega pisma je nastajal v sodelovanju s to ustanovo, saj je bil takoj na začetku prevajalskega projekta sklenjen dogovor, da bodo ZBD novi prevod tudi izdale. Leta 1993 je bila ustanovljena slovenska veja z imenom Svetopisemska družba Slovenije, ki je novi prevod izdala v imenu združenja.
Da bi bile ZDB kos nalogam prevajanja Svetega pisma po vsem svetu, imajo na
voljo okoli 70 strokovnih animatorjev, ki so v stiku s posameznimi skupinami prevajalcev, njihovo delo pa usklajuje Akademski forum vrhunskih izvedencev Svetega pisma, ki jih ZBD imenujejo za določeno dobo, sestajajo pa se enkrat letno v področnih komisijah. Vodstvo ZBD je prav ob sklepu novega slovenskega prevoda Svetega pisma za enega od enajstih članov Akademskega foruma za Evropo in Bližnji vzhod imenovala akademika dr. Jožeta Krašovca. Na študijskem srečanju v Atenah je dr. Krašovec svoja stališča o literarnem prevajanju Svetega pisma ilustriral z glavnimi evropskimi in slovenskimi prevodi Psalmov z vidika ohrajanja literarnih in govorniških značilnosti izvirnika.
Marko kremžar
(2)
SVOJEVRSTNA ZMAGA
Tega ni skrival pred Reaganom, ko ga je ta poklical proti koncu novembra na pogovor in mu ponudil mesto direktorja CIA. Vzel si je čas za premislek in nato stavil izvoljenemu predsedniku pogoje, ki so v precejšni meri vplivali na način, kako je delovala ameriška zunanja politika naslednjih nekaj let. Zahteval je, da ima po funkciji mesto v vladnem kabinetu, da je vključen v vse vladne organe, kjer se odloča o zunanjepolitičnih vprašanjih, da bo imel svoje prostore v Beli hiši in prost dostop do predsednika. Reagan je pogoje sprejel in Casey je postal najmogočnejši direktor ameriške špionaže v zgodovini, dejansko je bil od tedaj naprej središče vsega zunanjepolitičnega dogajanja v
ZDA.
Po nastopu nove vlade januarja 1981 je Casey delil svoj čas med glavnim stanom CIA v Langleyu in med Belo hišo. Ko ga je Predsednik Reagan prvič poklical na uradni razgovor, je Casey prinesel mapo, v kateri je bilo poročilo o stanju v SZ. Predložil je listo, iz katere je bilo razvidno, kakšnih strateških materialov Sovjetom Primanjkuje, kje so kritične točke v njihovi industriji, od kod dotok in kam odtok trdnih valut, ki jih potrebuje sovjetsko gospodarstvo za zunanjo trgovino, in zaključil, da je položaj v SZ veliko slabši, kot si ljudje na Zahodu predstavljajo. Imperij je bil ranljiv na več mestih. Pojasnil Je, da nemiri na Poljskem in v Afganistanu Pa gospodarsko politične obveznosti, na Primer, s Kubo, Angolo in Vietnamom
predstavljajo za SZ nerešljive probleme. Imperij je imel več obveznosti kot sredstev, kar je pomenilo edinstveno zgodovinsko priložnost, da ga ZDA lahko brez vojne bistveno oslabijo. Od tega prvega sestanka dalje je bil vsak petek določen za Caseyevo poročanje predsedniku o razvoju kriznih točk v območju SZ.
Na tej podlagi je Reagan na prvi tiskovni konferenci napovedal konec dotedanje politike do Sovjetske zveze: „Oni (Sovjeti) si pridržujejo pravico do kakršnegakoli zločina in goljufije... Do zdaj je politika „ravnovesja" vodila v eno samo smer. SZ jo je uporabljala, da je dosegala svoje cilje". To izjavo je večina zahodnih vlad prezrla, zelo resno pa so jo vzeli v pretres v Moskvi, kjer je Andropov videl v njej pričetek „težkih časov". (V.41) V resnici je takrat Reagan vedel, kaj hoče, a še ni vedel, kako.
Odgovor na to vprašanje se je oblikoval počasi. Nekaj dni pred atentatom nanj, 26. marca 1981, je zapisal Reagan v svoj dnevnik, da je SZ v težavah in „če jim spodrežemo kredite bodo morali prijokati k „strjcu" po pomoč ali pa stradati." To je bilo v skladu z zunanjo politiko, ki jo je na uradni seji ožjega varnostnega sveta (National Security Planning Group ali NSPG) predlagal Bill Casey z besedam: „Zadnjih trideset let smo igrali na naši strani igrišča... Tako ni mogoče zmagati. Če se bodo čutili varne, jim ne bo mar, kaj, mi delamo." (V. 7) Sklenjeno je bilo, da je tre-ba pričeti igrati na nasprotnikovem terenu.
Na isti seji so tudi sklenili, da je treba utrditi v sovjetskih voditeljih mnenje, da je predsednik Reagan popolnoma nepredvidljiv „cowboy", sposoben kakršnekoli reakcije. Nalogo to mnenje razširiti je prevzel Richard Allen in res dosegel, da v Moskvi pa tudi drugod po svetu niso nikdar vedeli, koliko je „nori" Reagan pripravljen tvegati, da ohrani svetovni
Prva večja preizkušnja za novega direktorja CIA je bil Afganistan. A Casey ni bil brez izkušenj na področju mednarodnih spletk. V drugi svetovi vojni je leta 1943 postal kot mlad mornariški poročnik svetovalec v vojaškem svetu za ekonomsko vojno. Na tem mestu je moral iskati načinov in poti, kako z blokado in zf drugimi sredstvi uničiti nacistično gospodarstvo. Kmalu je prešel na področje aktivne špionaže in organiziral mrežo zavezniških agentov v samem Berlinu. Kot direktor CIA je sredi mrzle vojne proti komunistični SZ nadaljeval z metodami, ki se jih je naučil v mladosti v vojni proti nacionalsocialistični Nemčiji.
Svojih operacij Casey ni vodil le iz Washingtona. Neprestano je bil na poti s posebnim letalom, opremljenim z vsemi takrat poznanimi komunikacijskimi sredstvi. Ko je zvedel, da se afganski uporniki pritožujejo, da orožje, posebno rakete, ki ga posredujejo Amerikanci s pomočjo Egipta in Pakistana, ne deluje, se je odpravil na pot. Ameriški vojaški strokovnjaki so mu zatrjevali, da so Afganci nepismeni in ne znajo uporabljati modernega orožja. Casey pa je bil mnenja, da vojaška sposobnost nima nič opraviti g pismenostjo in da orožje, ki ga zna uporabljati povprečni
vojne nevajeni ameriški vojak, ne more biti skrivnost za Afgance, ki že nekaj generacij ne delajo drugega kot vojno. Res je odkril, da imajo Afganci prav in da se vojaški svetovalci motijo. Egipčanska vlada je z ameriškim denarjem kupovala muslimanskim gverilcem sovjetsko orožje, da bi tako zakrila izvor vojaške pomoči. Rakete na primer je dobivala s Poljske. Sovjetska špionaža pa je zvedela, kam so rakete namenjene, in Poljaki so poskrbeli, da te v Afganistanu niso bile nevarne.
Ko se je vrnil s potovanja, je Casey dosegel, da so ZDA povišale proračun za vojaško pomoč afganskim upornikom in Saudska Arabija je pristala, da bo pri tem pomagala z enako vsoto denarja. Odslej so dobivali gverilci preizkušeno orožje in v Pakistanu je prevzel odgovornost za njihovo oskrbo general Akhar, ki je bil podrejen le državnemu predsedniku. Upor proti sovjetski oblasti v Afganistanu je prešel v novo fazo.
Ob tej priložnosti je Casey v dogovoru z Weinbergerjem navezal tesne stike tudi s Saudijevo kraljevo družino v Arabiji. Ti imajo le 9 miljonov podložnikov pa sovražnike vse okrog sebe. Iz Irana jim je grozil ayatolah Khomeini, ki je bil takrat sicer v vojni z Irakom, a je bil enako kot ostali pohlepen arabskega petroleja. Sosednji Jemen pa tudi Sirija in Iran so dobiva-
li	podporo SZ, da bi zanetili upor v Arabiji. Sovjeti so nameravali spodrezati Zahodu dotok petroleja. Zato so morali zrušiti Saudijevsko monarhijo ali pa jo z ustrahovanjem pridobiti zase. Caseyeva naloga je bila prepričati arabsko kraljevo družino, da imajo v ZDA zvestega in zanesljivega zaveznika.
Nadaljevanje prihodnjič
HERMAN ZUPAN
Argentina in Slovenija v vrtincu globalizacije sveta
+ Rajmund Kinkel
Ob vsaki smrti osebe, ki jo redno videvamo in je dosegla kar visoko starost, se zavemo, da prav za prav o njej malo vemo. Tako se nam godi tudi ob smrti Rajmunda Kinkla, ki je umrl po krajši bolezni v štiriinosemdesetem letu starosti.
Rojen je bil v Ljubljani leta 1913 in doraščal v družini skupaj z bratom in dvema sestrama. Srednjo šolo je dokončal na ljubljanski realki, nato pa študiral jus na ljubljanski univerzi, kjer je med drugo svetovno vojno tudi diplomiral.
Druga svetovna vojna ga je presenetila med služenjem vojaškega roka v Mostarju, od koder so ga Nemci kot vojnega ujetnika odpeljali v Nemčijo. Po izpustu se je vrnil v Ljubljano in se zaposlil v Prevodu. Kot veren fant je sodeloval pri mladčevski organizaciji KA in se udejstvoval na Kodeljevem. Spoznaval je salezijanski način pridobivanja mladih ljudi in ga tudi uporabljal pri svojih stikih z delavsko mladino.
Med komunistično revolucijo je sledil svoji vesti in sodeloval v svojem okrožju pri uporu proti komunistični revoluciji. Ob koncu vojne se je umaknil čez Ljubelj mimo Vetrinja na Tirolsko. Kasneje se je pridružil drugim beguncem v taboriščih Treviso in Senigallia, pa se kmalu zatekel v Rim, kjer je bil v službi pri angleških vojaških oblasteh.
Tudi njega je ladja Santa Cruz kot ene-
ga izmed prvih povojnih beguncev pripeljala v Argentino. Zaposlen je bil v raznih znanih tvrdkah, kot je bila papirnica Sch-kolnik in tovarna Deutz, zadnja delovna leta pa na žagi bratov Oblak v Boliviji. V bližini Pristale je sčasoma sezidal dom za družino, ki sta jo ustvarila z ženo Ivanko in vzgojila sinova Nejca in Narteja. Zadnja leta so mu krajšali dneve tudi vnuki.
V	slovenski skupnosti je bil stalen obiskovalec prireditev in tudi aktiven sodelavec. Nikdar ni maral kakih vidnih mest, je pa bil eden izmed tolikih, ki so s svojim drobnim zrncem pomagali pri stvaritvi slovenskega življenja v Argentini. Na Pristavi je več let bil mladinski referent. Veliko delo je Opravil pri dušnopastirskem skladu, pri katerem je bil dolga leta prav do smrti predsednik. Kdor ga je videl, se ni zavedel, da je dočakal tako visoko starost, saj je bil vsa leta svež in prožen. Vedno je sledil športnim dogodkom, predvsem nogometu, tenisu in šahu; zanimal se je za glasbo, istočasno pa gojil globoko versko življenje. Tudi bral je rad in vestno razpečaval slovenski tisk.
Bog mu je naklonil kar dolgo vrsto let življenja na zemlji, sedaj pa ga je vzel k sebi. Mi pa ga bomo vseeno pogrešali, še najbolj pa njegova družina, kateri SVOBODNA SLOVENIJA (bil je njen redni naročnik) izreka globoke sožalje.
Slovenija in Argentina, čeprav tako oddaljeni, živita in tekmujeta v približno precej podobnem vrtincu gospodarske in politične globalizacije. Proces globalizacije sprošča po vsem svetu gospodarske, politične, socialne pa tudi kulturne silnice v skoraj neviden boj za to - kdo bo ostal in kakšno vlogo bo imel v novi veliki družbi, ki se oblikuje na pragu novega tisočletja.
Svetovna koncentracija kapitala je v rokah malega števila korporacij, podjetnikov in svetovnih bank - pravih velesil -katera so v veliki meri neodvisna od državnih politik.
Kapital se že preteka mimo vseh državnih nadzorstev. V minutah je iz New Yorka v Tokiu ali Buenos Airesu, iz Amerike in Evrope v Aziji. Pomagal je „azijskim tigrom", danes pa selijo mnogo industrij na Kitajsko. Razlika plač je velika. (Nemčija usd 1.500 do usd 2.500, Kitajska pa usd 50 do usd 150 = 5%.)
Vse drvi v hitrosti tehnologije, telekomunikacij, računalnikov - največja podjetja se družijo, kupujejo, prodajajo, mnoga pa zapirajo zaradi nesposobnosti borbe v globalizaciji.
Globalizacija je politična in gospodarska združitev (Evropski trg) držav Evrope (UE) / Amerike - Kanade in Mehike (Nafta) / Mercosur (Južna Amerika).
Veliki državniki: Adenauer, De Gas-peri, De Gaulle, Schuman, so ustvarili evropsko skupnost, iz katere se je v zadnjih 20 letih razvila močna trgovska skupnost -skupni trg in če bo vse po sreči v dobrem letu tudi skupni denar (euro).
Evropa je potrebovala 20 let - Mercosur 4 leta. Zaradi hitrosti odprtega trga so tudi posledice težje za mnoga podjetja.
Poleg teh zaprtih regionalnih enot imajo skoraj vsi trgi še revnejše sosede: S. Amerika (Mehiko), Evropa (Poljsko - Rusijo - ter vse države za bivšim železnim zastor-jem.) Tudi mi jih imamo.
V	globalizaciji - velika podjetja (multinacionalke) ne poznajo meja. Najprej združijo trg nekaterih držav, normalno kupujejo in vodijo v enem mestu skupnega
GOSPODARSKI V€STNIK
Slovenske Latinskoameriške Trgovske Zbornice
trga (Bs. Aires ali S. Paolo), in čim je le malo možnosti se odpro v druge trge in kontinente. Proizvajajo in kupujejo v državah z najnižjim standardom (plačami).
Posledice so: Prodaja ali zapiranje tudi močnih podjetij ali združenja z njimi. Iščejo znižanje stroškov - odpust srednjega sloja (direktorjev - profesionalcev) brezposelnost 10 - 20%, socialni nemiri.
To je svet brez meja - kjer prevladuje standardizacija, privatizacija, kvaliteta, visoka produkcija, tehnologija, ekologija, močni kapital. Stali in obstali bodo le najsposobnejši.
Globalizacija brez carin - brez meja do kam, do kdaj? Ne vemo.
Države ali skupni trgi bodo morale na neki način ohraniti vsaj delno standard življenja. Povsod se že kaže pritisk na voditelje, državnike, ker je nemogoča borba z zelo revno državo ali regijo.
Politične trenutne možnosti rešitve predelov sveta (ne več države) je neki kontinentalni protekcionizem (n.pr. proti Aziji.) To pa se normalno lahko zavleče. Mnogo podjetij bo medtem zaprtih, - ne samo radi lealne konkurence, temveč tudi nelealne, dumpinga, korupcije. Brez protekcionizma pa je v nevarnosti notranji, socialni mir.
Kaj torej medtem?
Argentina in Slovenija živita v sličnih razmerah - doba velikih premikov in odločitev je prav zdaj v teku.
Slovenci v Argentini in Sloveniji (arg. in slov. podjetniki) se že vrtimo v vrtincu globalizacije. V naših gospodarskih zbornicah ali profesionalnih organizacijah je debata na dnevnem redu.
V	drugih državah so hitrejši ali sposobnejši.
Cronista Comercial (22.8.97) poroča o carini na računalnike uvožene z Japonske v Severno Ameriko. Davek ali kazen radi dumpinga je 454% in na druge večje računalnike je 313%. Mehika je v zadnjem času kaznovala 250 podjetij radi dumpinga. V Argentini se še'učimo. Za prvo rešitev v papirni industriji smo potrebovali tri leta.
(Medtem je bilo pet papirnic zaprtih).
Naša podjetja morajo izboljšati produktivnost, kvaliteto, (V Sloveniji ne velja SQ, za izvoz je potreben ISO 9000.) moramo znižati stroške, država mora izvažati konkurenčno. Slovenija ima 1.000.000 M. $ primanjkljaja pri izvozu. Slovenski uvoz iz Argentine je 24 milijonov, izvoz 5 milijonov.
Globalizacija talentov. Po drugi svetovni vojni je Amerika začela z nakupom talentov. Država in podjetja financirajo študij najboljših študentov različnih univerz sveta. V Severni Ameriki se po študiju večina teh najboljših talentov preseli v njihova podjetja po svetu. Danes vodijo fi-' nančno in tehnološko svet.
Skupina študentov Ljubljanske univerze nas je lani obiskala že v Buenos Airesu - odšli so navdušeni z namenom, da izboljšajo odnose z našo mladino. V Ljubljani smo se pogovarjali z mladim ministrom študentovske organizacije ljubljanske univerze (Fornazarič). Marjan Loboda je obiskal tudi njihovo središče - lep dom.
Organizirajo obisk slovenskih študentov iz raznih celin sveta v Slovenijo v januarju 1998. Vabijo študente ali profesionalce od 20 do 30 let na 14-dnevne študijske dneve (krijejo stroške stanovanja, prehrane, prevoze po Sloveniji - morda še kaj več). Prosili so našo Gospodarsko zbornico, naj navdušimo mladino, obljubljajo, da se bodo dobro počutili - upajmo, da jim bo pomagalo v življenju.
Precej naše mladine študira na tukaj-
šnjih univerzah, mnogi pa so študije že dokončali in si ustvarjajo pot v življenje.
Kratek skok v Evropo (skoraj brezplačno) j£ darilo slovenske univerzitetne mladine - slovenskim rojakom po svetu.
Iščejo talente, slovenske talente izven meja Slovenije?
Študijski dnevi v družbi rojakov p° svetu, ne dvomim, da bodo v pomoč mla-dini za boljšo pripravo v življenju, kakor tudi vsem trem Slovenijam: doma, v zamej' stvu in Sloveniji v svetu. Program tega obiska ter podrobnosti so na razpolago.
Za stati ali obstati je poleg kapitala/ tehnologije in cene dela, ki vpliva na gospodarsko dogajanje in uspešnost, potreben osebni talent (podjetniški, tehnološki, komunikacijski). Zato upajmo, da se na to pripravljajo mladi študentje - tu je možnost za rast in razvoj slovenskega ali argentinskega gospodarstva.
Skupno delo vseh naših, organizacij naj pomaga navduševati našo mladino za resni študij, ki je podlaga za boljšo bodočnost.
Živimo v dobi velikih gospodarskih preoblikovanj. Doba velikih premikov in odločitev je prav zdaj v polnem teku. Kaj W pomeni za voditelja? Za profesionalca? Različna so pota.
Slovenska latinskoameriška gospodarska zbornica in Gospodarska zbornica Slovenije imata resen namen pomagati podjetnikom ali profesionalcem ob tej edinstveni priliki globalizacije sveta k osebnemu ali skupnemu uspehu posameznikov ali podjetij Argentine ali Slovenije.
V petek, 25. avgusta je Slovensko latinskoameriška zbornica pripravila lep večer, ki se ga je udeležilo več članov zbornice in prijateljev prostorih Slomškovega doma.
Srečanje je pričel Marjan Loboda, nato pa je naš poslanec pri SKD Marjan Schiffrer nanizal več misli iz svojih izkušenj v parlamentu. Prikazal je ekonomsko in politično sliko, probleme, ki najbolj tarejo demokratične sile, moč, ki jo imajo levičarji, pa pogled v prihodnost. Njegove misli so žele veliko pohvalo ter se je ob njih razvilo več vprašanj.
Za njim je predsednik zbornice Herman Zupan predočil poslušalcem pogled v probleme globalizacije. Njegov izčrpen in aktualen sestavek prinašamo tu spodaj.
V	pogovoru je še omenil, da Gospodarska zbornica Slovenije pripravlja obisk Argentine, kjer se želi srečati tudi s Slovenci.
Po zaključenem pogovoru so bili gostje še postreženi z prijetno zakusko, kjer se je razgovor razvijal še dalje.
TD
Desno: Industrijalec Herman Zupan govori o globalizaciji. Spodaj: Poslanec Marjan Schiffrer z ženo Alenko in poslušalci.
mixm -m***,*-** mmm	** ?*& **m
NOVICE IZ SLOVENIJE
LJUBLJANA - Smučarska zveza Slovenije je proti časnikarju revije MAG Boštjanu Celecu vložila odškodninsko tožbo v višini 20 milijonov tolarjev zaradi Sanka „Prevarani Peterka", ki je bil objavljen 7. februarja letos. Smučarska zveza višino zneska utemeljuje z zmanjšano prodajo kartic akcije Podarim dobim, saj naj fr zaradi omenjenega članka prodali kar 150.000 kartic manj, kot pa so pričakovali.
V	omenjenem članku je MAG objavil pogovor s takratnim menedžerjem skakalca Primoža Peterke Bojanom Urhom, omenjeni članek pa naj bi Smučarski zvezi Slovenije povzročil ogromno moralno in premoženjsko škodo. Odškodninski zahtevek je eden največjih v zgodovini slovenskega športnega novinarstva.
IDRIJA - 23. avgusta je Zorka Žigon, ena najstarejših klekljaric, dvignila čipkarsko zastavo in tako odprla 16. čipkarski festival. V idrijski galeriji so odprli razstavo o zgodovini čipkarskega festivala, ki jo Je pripravil mestni muzej. Zvrstile se bodo razstave, tekmovanja in zabavne prireditve, med katerimi je letos prvič natečaj za ■drijsko čipko leta. Na festival so prišle klekljarice iz Evrope in iz ZDA. Idrija kandidira za prireditelja Svetovnega čipkarskega kongresa za leto 2002.
DOVJE - Z nastopom kolednikov, folklorne skupine Ribno in etnoskupine Kavčičevih z oprekljem so se na Dovjem 22. avgusta začeli šesti Aljaževi dnevi, ki jih Prirejata občina Kranjska Gora in turistično društvo Dovje Mojstrana. Ob spomeniku Jakoba Aljaža so odkrili bronasti panoramski relief kranjskogorske občine, ki ni samo spomenik, temveč tudi vodnik. Njegov avtor je Tone Kralj iz Ljubljane, v bron pa ga je vlil Matjaž Štine iz Ljubljane.
KOPER - Trije člani Jamarskega odse-a Slovenskega planinskega društva iz Trsta in trije iz koprskega Jamarskega društva Dimnice so se 16. avgusta spustili 362 111 globoko v jamo pred Kotlom na severnem pobočju Slavnika. S tem odkritjem je Postala omenjena jama druga najgloblja Jama na Krasu, le osem metrov za Abisso C' Skilan pri Bazovici. Jamo so temeljito raziskovali že pozimi, ko so jo koprski in
aški jamarji sprva „poglobili" z 90 na J-'S m in je bila četrta med najglobljimi baškimi jamami. Junija so na globini 240 *n razširili enega od kaminov, s čimer so si ornogočili dostop do police na na robu na-slednjega kamina in brezna globokega 80 n'- Sledil mu je ozek, vijugast, špranjast [°v, ki ga je bilo treba na več ekskurzijah ’nti. Potem so se lahko na koncu špra-njastega rova spustili v 30 m globoko stopnjo z manjšo dvorano na dnu. Jama je tehnično zahtevna in brez uporabe najsodob-neiše tehnike ne bi bilo takega odkritja.
HOČE - Do konca leta bo v celoti grajena južna mestna mariborski vpadnica: do konca oktobra naj bi bila končana *a na štiripasovnici med cestninsko pos-ta)° in Hočami, do zime pa naj bi za Promet usposobili še novo polovico avto-Ceste med Hočami in Mariborom. Ko bo °dprta nova polovica avtoceste, bodo Ovajalci začeli rekonstrukcijo druge polo-Vlce, po kateri poteka promet sedaj. V celoti naj bi bila južna vpadnica odprta tTlaia prihodnje leto (glej spodaj).
MARIBOR - V novi mariborski škofijski gimnazij so pričeli 1. septembra s slovesno mašo v mariborski stolnici, nato z akademijo v škofijski avli in naposled tudi v začasnih prostorih na Teznem, v katerih bo v tem šolskem letu stekel pouk 133 dijakov. Na posnetku: Mariborski škof Franc Kramberger je Nataši Pogorelec, ki se je prva vpisala na škofijsko gimnazijo, izročil priložnostno darilo, v
BOVEC - Rektorji petih univerz (Ljubljane, Maribora, Celovca, Trsta in Vidma) z območja Alpe Jadran so podpisali protokol o institucionalizaciji univerzitetne poletne šole, ki v Bovcu poteka že od leta 1994. Namen univerzitetne poletne šole je povezati akademsko mladino dežel Alpe-Jadran s ciljem medsebojnega spoznavanja in poglabljanja regionalnega sodelovanja v prihodnosti. K temu bodo prispevali jezikovni tečaji slovenščine, nemščine, italijanščine in furlanščine ter predavanja in razprave s temami, ki so še posebej pereče na mejnih področjih.
DIVJE JEZERO - Potapljači specialne enote ministrstva za notranje zadeve so iz Divjega jezera pri Idriji na površje dvignili truplo pogrešanega inštruktorja potapljanja Benjamina Gorkiča. Truplo so prepeljali na Inštitut za sodno medicino. Benjamina Gorkiča so iskali slovenski, francoski in švicarski potapljači od 17. junija letos, ko se pri opravljanju potopa v okviru rednega usposabljanja ni vrnil na površje nad sto metrov globokega Divjega jezera. ■
MIREN - Ob 750-letnici prve omembe župnije Miren je v veroučni dvorani ob župnijski cerkvi v Mirnu od 15. avgusta do 7. septembra bila na ogled zgodovinska razstava. Razstavljeni so izvirni dokumenti, načrti, fotografije, podobice, notni zapisi in tiskane objave, kar nazorno priča o razgibanem življenju kraja od leta 1247 dalje. Obiskovalci si lahko ogledajo tudi nekatere dragocene liturgične predmete in slike slikarjev - ljubiteljev, ki so na različne načine upodobili cerkve v sedanji in nekdanji župniji Miren.
GORNJA RADGONA - V Sloveniji je od leta 1981 do 1996 zaradi posledic prometnih in delovnih nesreč s kmetijsko mehanizacijo umrlo 594 ljudi, predvsem voznikov traktorjev. Od teh se jih je kar 293 smrtno ponesrečilo pri delu. Velika večina nesreč se je zgodila s traktorji, ki so pod seboj pokopali voznika ali sopotnike. Največ nesreč nastane zaradi zdrsa traktorja na strmini, zaradi prevrnitve čez rob njive ali travnika ter zaradi neustrezne izbire prestave ali prevelike hitrosti vožnje. Na 35. mednarodnem kmetijsko-živil-skem sejmu sta zato Svet za preventivo v -prometu in Zveza organizacij za tehnično kulturo pripravila posvet s temo Nesreče pri vožnji in delu s kmetijsko mehanizacijo.
MARIBOR - Po odločitvi žirije 57. mednarodnega fotografskega festivala Japonske sta bila člana Fotokluba Maribor Bogo Čerin in Matjaž Vencelj izbrana, da bosta s po eno fotografijo sodelovala na tej mednarodni fotografski prireditvi. Fotografa sta obenem z vabilom prejela tudi nagrado organizatorja tega salona. Za fotografski salon so organizatorji prejeli 6500 fotografij, ki jih je poslalo 1360 fotografov iz 43 držav.
SLOVENCI V ARGENTINI
Smrt: Umrla je v Rosariu Irena Novak (62). Naj počiva v miru!
Nova diplomantka: Na Državni univerzi Entre Rios je končala študije Licen-ciature iz socialnega dela Marjana Barle. Želimo ji veliko uspeha!
Osebne novice!
Rojstva: 15. avgusta se je rodila Tatjana Žitnik, hčerka cont. Sandija in dr. Marcele Rovato. 18. avgusta se je rodil v Buenos Airesu Matija Aleksander Brulc, sin Pavla in Andreje Quadri. Čestitamo!
Krst: 24. avgusta je bil krščen v cerkvi „Nuestra Senora de Lourdes" (San Justo), JVlartin Zupaijc, sin Gabrijela in Pavle roj. Petek. Botra sta bila Andrej Petek in Andreja Zupanc, krstil je župnik Franc Urbanija. Čestitamo!
Namesto cvetja na grob pokojnega prijatelja RUDIJA HIRSCHEGGERJA poklanjam v tiskovni sklad SVOBODNE SLOVENIJE 50 DM. Vsem sorodnikom pokojnega pa moje občuteno sožalje.
Vinko Levstik, Goriča - Italija
,,Daritev bodi ti življenje celo"
45. obletnica društva Slovenska vas
V	nedeljo, 27. julija se je v Slovenski vasi vršila 5. obletnica našega društva pod geslom „Daritev bodi ti življenje celo". Praznovanje se je začelo že ob devetih zjutraj s sveto mašo v cerkvi Marije Kraljice. Maševal, je delegat za dušno pastirstvo Slovencev v Argentini prelat Jože Škerbec, somaševal pa je naš župnik za Slovence Janez Petek. Po maši smo se zbrali v domu ob dviganju zastav. Reči moramo, da pri tem - na žalost - ni bilo dobre udeležbe.
Ko je končalo dviganje argentinske in slovenske zastave s petjem himen, so mladi (in nekateri ne tako mladi) igrali nogomet na našem igrišču. Tekma je bila sicer proti moštvu iz San Martina.
Opoldne je prišlo na vrsto pričakovano kosilo v naši dvorani. Glede tega se nimamo kaj pritoževati. Posebno se moramo zahvaliti vsem, ki so pomagali, bodisi v kuhinji, bodisi pri peki, pri streženju itd.
Pa kavi so gostje zapustili dvorano, da je bilo mogoče prestaviti stole in mize ter pripraviti prostor za kulturni program.
Najprej je bil na vrsti pozdrav predsednika društva, Vinka Glinška. Nato še je začela akademija. Vstopale sta na oder
Marjana Urbančičin Andrejka Burja, ki sta skrbeli za povezavo med programom. „Se kdaj po tolikih letih še ustavimo in pomislimo, kaj pomeni za nas Društvo?' je vprašala prva. „Kolikor časa bomo v nas ohranjali zavest, da je Društvo za nas naša najdražja posest, bomo lahko v njem rasli, se krepili in ostali pri življenju kot Slovenci".
Te besede in poslednja zahvala vsem, ki so nam v zgled ljubezni do domovine, so bile uvod na odrski prikaz „Micka se ženi ali ta mladi nori svet". Pod režijo Mirjam Goljevšček, so uspešno nastopili Pavlinka in Rotija Grbec, Valerija Burja, Damjan Rozina, Aleks Barle, Dani Grbec, Marko Kocjančič in Martin Sušnik. Za sceno je skrbel Damjan Berčič. Publika je zopet dobro odgovorila na igranje in po prisluhu poznejših komentarjev - je bila zelo zadovoljna. Ne smemo pozabiti, da so med predstavo sodelovali s petjem otroci osnovne šole (pet, šesti,-sedmi in osmi razred) pod vodstvom Andrejke in Aleksa Barleta.
Nato smo poslušali besede našega sla-Nad. na 6. str.
mn
■ wmmmm
Zahvala raznašalcem
V	nedeljo, 31. avgusta so predstavniki naših tukajšnjih časopisov in revij, ki so Oznanilo, Duhovno življenje z Božjimi stezicami, Glas Slovenske kulturne akcije ter naš tednik Svobodna Slovenija zbrali v Slovenski hiši vse raznašalce našega tiska po razpečevalni mreži, da so se jim zahvalili za njihovo neutrudno in predvsem zastonjkarsko delo.
Zjutraj se je zahvala pričela z mašo, ki jo je daroval prelat Jože Guštin, ki je med pridigo navezal potrebo tudi takega apostolata, kot je njihovo sodelovanje pri širjenju božje besede
Slledil je zajtrk, po njem pa je vse raznašalce - bilo jih je okoli 50 - najprej nagovoril prelat Jože Škerbec, ki je po pregledu katoliškega tiska v Sloveniji omenil tukajšnjega, kjer pomenijo veliko podporo ravno oni, ki skrbe, da ta tisk pride hitro, poceni in gotovo v roke bralcev, za kar se jim je v imenu dušnega pastirstva iskreno zahvalil.
Za njim je nagovoril zbrane predsednik Zedinjene Slovenije, ki je lastnica tednika Svobodne Slovenije. Njegov govor objavljamo na uvodnem mestu.
Končno je še arh. Marijan Eiletz kot predsednik Slov. kulturne akcije objasnil, da želi SKA priti bolj do ljudi in prosil razdeljevalce, da občasno prevzamejo tudi zastonjsko razdeljevanje njihovega Glasu,
za kar jim izraža hvaležnost.
Cont. Milan Magister je nato vodil pogovor, kjer so raznašalci tiska, ki pridejo v živ stik z naročniki, povedali nekaj mnenj, kritik ali želja.
Končno je bila izžre,bana Dragica Mize-rit, ki je zadela bivanje za dve osebi v Hanželičevem domu v Cordobi.
Naj omenimo še vse- rajne urednike naših glasil, kakor tudi rajne raznašalce časopisov, ki so:
Duhovno življenje: Jože Kastelic, msgr. Janez Hladnik, dr. Alojzij Odar, Lado Lenček CM, Jože Jurak, dr. Alojzij Starc in Martin Mizerit;
Svobodna Slovenija: Miloš Stare, Jožko Krošelj, Janko Hafner, dr. Tine Debeljak, Pavle Fajdiga, Slavimir Batagelj, Pavle Rant in Ruda Jurčec;
sotrudniki pri mreži: Jože Petkovšek, Janez šmajd, Avgust Clemente, Maks Osojnik, Ana Mehle, Frančiška Bidovec, Pavla Syetin, Ana Ašič, Ivan Ašič, Peter Klobo-vs, Frančiška Kovačič, Tone Nose, Marjeta Zupanc, Angela Žakelj, Jože Mavrič, Rudolf Dacar, Ana Rope. Njim gre velika zahvala in lep spomin.
Za konec so se vsi predstavniki naših založb še enkrat zahvalili vsem raznašalcem, ki že dolga leta zastonj skrbijo, da naš tisk pride neposredno do bralcev.
TD
Pagina 6
SVOBODNA SLOVENIJA
Buenos Aires, 4 de septiembre de 1997 — Nfi 35
OGLASI I SLOVENSKI TELEFONSKI IMENIK
SLOGA SPOROČA: Še letos bomo izdali dopolnilo k telefonskemu imeniku, kjer bodo objavljene vse spremembe in nove številke.Vse rojake vabimo, da nam po možnosti pismeno sporoče nove podatke. Prijavnice bodo na razpolago po naših središčih. Sporočila bomo upoštevali do 30. novembra t.l.
Lepo sobo v Ljubljani oddajam za julij in avgust -Tel. (Bs. As.) 658-0154 in (Ljubljana) (061) 316-542 ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni av- to-mobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bu-fano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo -Tel.: 651-2500 / 651-2335
TURIZEM
Tel. 441-1264 /1265
Letalske karte, rezerva \\vtK) hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo PSIHOLOGINJA Lic. Marjana Volovšek, klinična psihologinja, za mladino in odrasle, družine in pare. Av. Luis Maria Campos 1544 - 3. nadstr. „12" - Tel: 784-2290 ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. ,,E" - Capital - Tel.: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320.' dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2“ B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 ZA DOM
Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Peguy 1035 - (1708) Moron - Tel.: 489-3319.
FOTOGRAF Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga.
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejfa - Bs. As. - Tel/Fax: 656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejfa - Tel: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Reptiblica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek),
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
SLOGA DA VEC! V SLOGI JE MOC!
7. septembra 1997
30. PRISTAVSKI DAN in 27. MLADINSKI DAN
s sledečim programom:
11.30 dviganje zastav
11,45 koncelebrirana sv. maša 13,00 kosilo
17.30 kulturni program
Slavnostni govornik: g. Marjan Loboda Odrski prikaz: Kresovanje Za prosto zabavo poskrbljeno!	Vsi	lepo	vabljeni!
SPOMINSKA PROSLAVA
■ V nedeljo, 7. septembra 1997, ob 9,30 uri bo v cerkvi Marije Pomagaj sv. maša v spomin na generala RUPNIKA in dr. HACINA ter njune sodelavce.
Po maši poklon pred spomenikom.
Vabita VESTNIK in TABOR
AVSTRIJA PODPIRA SLOVENIJO
Avstrijski zunanji minister Wolfgang Schuessel je v odgovoru slovenskemu zunanjemu ministrstvu zagotovil, da Avstrija podpira zgodnji začetek pogajanj s Slovenijo v času britanskega predsedovanja Evropski uniji. Slovenija pa po mnenju avstrijskega zunanjega ministra sodi v prvi krog teh držav. Državni sekretar Ivo Vajgel je ob tem izrazil željo, da bi slovenske vladne ustanove čim tesneje sodelovale z avstrijskimi ter preučile avstrijske izkušnje pri vključevanju v EZ.
Obletnica Slovenske vasi
Nad. s 5. str.
vnostnega govornika Toneta Mizerita. Končno je stopil na oder tudi veleposlanik Republike Slovenije, prof. dr. Janez Žgajnar. Vsi, ki se nekako počutimo del društva, se obema lepo zahvalimo za resne in lepe besede in pozdrave.
„Narod, ki svojih velikih mož ne slavi, jih vreden ni!" - je zopet govorila ena izmed napovedovalk. „Eden teh mož je gotovo Simon Gregorčič". To je bil uvod v recitacijo Gregorčičeve pesmi „Daritev", ki je pod vodstvom Mirjam Goljevšček napravila skupina- učencev sedmega in osmega razreda.
Nato se je'oglasil off-glas: „...Sanjam: V roki držim cvet. Čisto majhen cvet in hodim nad oblaki. Okoli mene je samo sonce (...) In položim cvet na zemljo. Zate domovina. Zbudim se. Nedaleč od mene zaslišim slovensko pesem, pogovor, ples
POPRAVEK
Pri poročilu občnega zbora Mutuala Sloge je po pomoti izpadel podatek. Odstavek se pravilno glasi: „V pretekli poslovni dobi se je razdelilo 162 socialnih podpor: 14 ob porokah, 53 ob rojstvih, 25 ob zaključku srednje šole, 4 ob zaključku univ. študij in 49 ob starostnih življenskih jubilejih. Skupna vsota izplačanih podpor je znašala $ 134.613.-" Prosimo za oproščenje!
in življenje. Spomnim se na cvet. Podarila sem ga svoji domovini. To je bilo moje srce". S temi besedami smo že pred petnajstimi leti izrazili svojo pripadnost slovenskemu narodu.
Sledila je folklorna vaja. Nikdar odsotna folklorna skupina Slovenske vasi pod vodstvom Boga Rozine nam je zopet predstavila nekaj lepih plesov.
Nato je prišel konec akademije. „Sedaj smo mi na vrsti, da dokažemo, koliko nam pomenita delo in daritev naših starejših; da ponovno izpričamo, da hočemo biti otroci Doma, našega doma, naše domovine. Smo pripravljeni to storiti?"
Kakor smo že omenili, so bili gostje zelo zadovoljni s kulturnim programom naše 45. obletnice. Hvala Bogu je prisotnost publike med akademijo bila številna. Lepo se moramo zahvaliti Mirjam Goljevšček, ki je v celoti skrbela za kulturni program, in tudi vsem tistim, ki so z njo sodelovali na razne načine.
Ob koncu dneva pa je prišla na vrsto prosta zabava s sodelovanjem že znane skupine Rock & Polka.
Tako smo praznovali novo obletnico našega društva Slovenska vas, zabavali smo se, se razveselili in imeli tudi možnost za razmišljanje.
O, da srce gojilo bi vsekdar ta sveti žar, naj živo bi gorelo, enako kresu vedno ti plamtelo,
Bogu in domu žgalo vrden dar!
M. S.
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administration: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUEOPAGADO Concesion N° 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesion N° 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 65; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
Čeke
na ime „Eslovenia Libre'
SLOVENSKA HIMALAJSKA ODPRAVA ŠIŠA PANGMA 1997
22. avgusta je z brniškega letališča proti Himalaji odpotovala odprava na tibetanski osemtisočak Šiša Pangmo (8027 m), ki jo vodi Boštjan Slatenšek. Glavni cilj alpinistov je preplezati zahtevno jugozahodno steno. Trije člani odprave, Matjaž Pečovnik, Danilo Tič in Janko Oprešnik, poleg vzpona na Šiša Pangmo načrtujejo še vzpon na Čo Oju (8153m) in Mount Everest (8848m). Alpinisti bodo imeli s seboj kar dva satelitska telefona, digitalno fotografsko opremo in dva prenosna računalnika z dostopom do Interneta, kar so jim priskrbeli sponzorji. Uporabnikom Interneta se obeta tako rekoč neposredni prenos dogajanja s Himalaje, tako da bo mogoče sproti spremljati napredovanje slovenskih alpinistov (www.nibble.si/ shisha97) in (www.b2mb.si/himalaya).
PLANINSTVO NA INTERNETU
Nove, sodobne oblike informiranja si čedalje bolj utirajo pot na mreži Internet. Tudi Planinski Zvezi Slovenije je uspelo najti mesto rta internetu, tem učinkovitem, hitrem in zelo aktualnem načinu sporočanja. Tako je planincem pod geslom www.pzs.si možno ob vsakem času dobiti najnovejše informacije o zasedenosti planinskih postojank, dostop do njih, razgled, ki se nam ponudi, smeri, kamor se lahko od postojanke napotimo, zasedenost, pa tudi kakšno je stanje v naslednji postojanki: koliko je v njej obiskovalcev, kolikšne so še proste zmogljivosti. Znani slovenski planinski publicist Franci Savenc (ki v Sloveniji že leta poroča o slovenskih gornikih v Argentini) se intenzivno ukvarja s planinskim izrazjem na internetu, kjer bomo tudi našli seznam poklicnih gorskih vodnikov. Internet vključuje tudi redna obvestila o planinski opremi, nadalje redno vremensko napoved, kjer je lahko zaslediti sveže podatke o plazovih, udorninah, o vremenu sploh. Internet poleg tega še seznanja z gorniško literaturo.
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L.
Estados Unidos 425 - Tel/Fax: 307-1044 (1101) Buenos Aires - Argentina
ARVECTII JI D v E9II Bi JK
SOBOTA, 6. septembra
31.	dan Zveze slovenskih mater in žena v Slovenski hiši ob 17.30
II. poklicni orientacijski tečaj ob 16.30 v Slovenski hiši.
NEDELJA, 7. septembra:
Spominska proslava v spomin na ge' nerala Rupnika in dr. Hacina ter njihove sodelavce ob 9.30 uri v Slovenski hiši.
Na Pristavi obletnica in mladinski dan s celodnevnim programom.
ČETRTEK, 11. septembra:
Seja Upravnega sveta ZS ob 20. uri. SOBOTA, 13. septembra:
Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. uri.
ČETRTEK, 18. septembra:
Sestanek Sanmartinske zveze žena mati.
SOBOTA, 27. septembra:
Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. uri.
Sr *
PROTEST ZARADI POITALIJANČENIH IMEN
Poslanec Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič je slovenski vladi poslal pobudo za zamrznitev računa pri banki v Luksemburgu, na katerega nakazuje denar, ki izhaja iz nasledstva obveze sporazuma med takratno SFRJ in Italijo v Rirrm leta 1983. Obenem vladi predlaga, da začne na državni ravni preko zbirati primere vseh oseb, ki so jim za časa fašizma poitalijančili priimke in imena; tem primerom pa naj kot širšo utemeljitev doda primere, v katerih je italijanska oblast od leta 1920 do kapitulacije Italije 1. 43 spremenila imena krajev in ustanov. Vlada naj bi obenem vložila zahteve po pravni in materialni zadostitvi v tistem času kršenih človekovih oziroma političnih pravic. Za spremenjena imena vasi oziroma mest v skladu s fašističnim dekretom iz leta 1923, ki velja še danes, pa naj slovenska vlada uveljavlja skupinsko odškodnino, namenjeno posamezni skupnosti.