400 Osebne vesti || Personalia Tatjani Sajko v spomin (1955–2024) Na začetk u okt obr a nas je dolet ela žalostna v est , da nas je v 69. letu sta - r osti zapustila dolgoletna sodela v k a T atjana Sajk o, T atjanca, k ot smo ji v sesk ozi r ekli. Pr ehitr o in nepričak o v ano za v se nas, ki smo si z njo izmenje v ali t elef on - sk e pogo v or e in elektr onsk a spor očila, bolj občasno, a v sak o let o v saj ob naših ži v ljenjskih jubilejih in dogo dkih, po v ezanih z Ar hi v om Slo v enije, ki mu je po - klonila v sa akti vna delo vna leta. R odila se je leta 1955 v P od četrtk u, staršema ur adnik oma, tr etja med šti - rimi sor ojenci. P o zaključk u celjsk e gimnazije se je napotila v Ljubljano na študij pr a v a, ki g a je k asneje po spletu r azličnih dogodk o v opustila. Sr edi julija leta 1979 je še ne 24-letna v st opila v prv o r edno delo vno r azmerje v takr atni r epu - bliški ar hi v . Tist o let o, a pr a vzapr a v že v se od sr ede sedemdesetih let pr ejšnjeg a st o - letja, se je k olekti v , zlasti po nast opu dir ekt orice Marije Oblak Čarni, post opo - ma mladil, se k asneje okr epil s k onserv at orsk o dela vnico, a tudi z administr a - ti vnimi dela v ci, ki jih je v sesk ozi primanjk o v alo. Delo vna vnema in mladostna zagnanost T at jane Sajk o sta bili lastnosti, ki smo ju do ži v ljali k ot s v ež v et er v pr ost orih tajništv a, če lahk o s t em poimenujemo d v e delo vni sobi v zgornjem nadstr opju Gr uberje v e pala če, naše nek danje lok acije: pr edpr ost or pr ed dir ek - t oričino sobo, kjer je v 70. in 80. letih pr ejšnjeg a st oletja domo v ala Mir a Z upan - čič, tajnica dir ekt orice Ar hi v a, t er nek olik o v ečjo, ki si jo je T atjana delila z obča - snimi honor ar ci. Zar adi pomanjk anja pisarniških dela v ce v je poprijela domala za v sakršno delo: v odila je k adr o v sk o dok umentacijo, opr a v ljala r ačuno v odsk a dela in skr bela za ar hi v Ar hi v a. Njeno znanje nemščine in r azume v anje pr a vno - -upr a vnih osno v , ki ji, nek danji študentki pr a v a, niso bila tuja, sta bila Ar hi vu zlasti dobr odošla. P o nastank u samost ojne drža v e Slo v enije je v log a Ar hi v a postajala v se pomembnejša, a zat o tudi poslo v anje obsežnejše in v marsičem tudi zaht e vnej - še. P o letu 2000 je bila f ormir ana Služba za splošne naloge, ki je združe v ala v se dela v ce t . i. podpornih st orit e v . T atjana Sajk o je od v seh deja vnosti najdlje opr a v ljala delo tajnice dir ekt orja. Nadomestila je Mir o Z upančič sr edi 90. let pr ejšnjeg a st oletja, pot em je dobri d v e desetletji služila r azličnim dir ekt orjem. Mest o tajnice je zadnjih nek aj let zar adi pr eobr emenjenosti pr epustila mlajši sodela v ki. T ak oj po upok ojitvi leta 2019 se je vrnila v r odni P od četrt ek med griče Obsot elja in K ozjansk eg a, ki g a v r esnici ni nik dar zapustila. Na prvi pog led bi T atjanco opisali za v eselo in družabno, a je bila tudi izr edno dela vna. Vida Buk o v ec, njena dolgoletna, najbližja sodela v k a se je spo - minja k ot izr edno t o v arišk e in k olegialne. V v sak em tr enutk u je bila pripr a v ljena sodelo v ati in ustr eči t er pomag ati z znanjem in izk ušnjami. Njenemu spominu se poklanjamo v si, ki smo jo imeli r adi, še posebej so - dela v k e, Majda K ocmur in Mat eja Jer aj t er Jedert V odopi v ec in Marija Gr abnar , ki smo sk or aj sočasno nast opile delo v Ar hi vu še kr epk o v pr ejšnjem tisočletju. Marija Gr abnar (Foto: Roman Marinko)