Prekomorski blagovni promet
Indeks vozarine na svetovnem tržišču ladijskega prostora
Povpraševanje po ladijskem prostoru je v povojnem obdobju doseglo svoj VTbunec ltta 1951. Dxž»ve, ki so za časa korejske ¦vojne imeie na Tazpolago ladij-»ki prostor, So dosegle v burcri konjunkturi velike zaslužke. ZDA So v te* l«tih nakopičile ogromne količine surovjn, zate so za njihov prevcra uporabili ves prosta laddjski prostor. Ce-prav ie v zadnjih letih cena ladijskega prostora padla cclo v primerjavi z letom 1948, pa ven-«lar konjunktura za države leot je Norveška ali Danska še ved-M traja. V letu 1853 je Danska
vnesla v narodiM dohodek, ki je znašal 21.700 milijonov kron, tu<ii postavko zasluaka na pre-kamorskih transportnih uslugah v znesku 1125 miljjonov kron. Leta 1950 je Norveska v narod-neoi dohodiku v znesku 16.647 miHjonov kron za-služila s svojo trgovsko mornarico 3525 milijo-nov, leta 1952 pa 5846 milijonov kron. Za raz-liko od teh držav pa ima- fgo o. jo ZDA, čeprav razpola- "1 '* gajo z največjim lad- ivo_ jevjem na sve*u iz leta v leto, samo majhne do- tb0-bičke iz razlike plačanja traasportnih  uslug.
Kakor natn kaže Ubela, se J€ svetovno trgovsko ladjevje v pičlih 15 I-etih povečalo skoraj za eno tretjino. Potem ko je vo-dila skozi stoletja, je Anglija med dirugo svetovno vojno pre-pustila prvo mesto ZDA, ki so izšle \z vojne z ogromnim lad-jevjem (skoraj 40% celotne sve-tovne bruto tonaže). Japonska je s ta-ctjega mesta v letu 1939 padla na peto mesto, ker je bila med vejno njena trgovska mornarica skoraj popolnoma ucičena.    Norveška   fnvdstavlja
PORAST BRUTO TONAŽE TRGOV-SKEGA LADJEVJA V SVETU
150.
*O_
NAKLADANJE IN RAZKLADANJE
v pristaniščih Severne in Južne Amerike ter Oceantje v letih 1932, 1946 in 1954 (v milijonih ton. črni stotpd - nakladanje, beli - razkladan|e)
no J tool
8ol
danes s svojim trgovskim lad-jevje«n tretjo pomorsko silo v svetu. Ceprav so ji med vojno uničili nad 50% ladjevja. je Norveški uspelo obnoviti ga in i močnim tempom še bolj raz-viti. Naše trgovsko ladjevje je T prlmerjavl s teml pomorski-mi silami zelo majhno. Se ved-no nam ni uspelo nadoknaditi so bile uničene med vojno. Potrebe po ladijskem prostoru za trgovsko ;zme-njavo z incu3mstvom so   Izredno   velike,
tako da lmamo — kljub direkt-nim linijam z Daljnim in Sred-njim vzhodom, Severno in Juž-no Ameriko in zahodno Evropo — n«gativno plačilno bilanco pomorskih transportnih uslog.
enot.   ki
.180
¦_no
_I6O
ll50
.130
i leta 1948     « leta 1954
KP
NAKLADANJE  IN   RAZKLADANJE
i2o v pristantščih Evrope, Azije in Afrlke v lefih 1932, ll0 194« in 1954 (v milijonih ton. črni stolpci - no-
kladonje, beli - razkladanje)
_ioo
19^9      1930     (951       W2       »9S     I95i,
90
Leo
GOSPODARSKA POVEZANOST
=      Hazvoj    proizvajalnih    sll    v = svetu    in   mednarodna    delitev = deJa   povzročata,   da   se   velike = koliičine  raznih    dobrin    preva-j- = žajo s celine  na  eelino, Iz  ene = države   v   drugo.    Zato   iDianKi = močan razvoj pomorskega   pro-meta, porast  tonaže trgovskega ladjevja, ladjedelniške industrije in  zmogljdvostl  pomorskih pri-stanišč.
Ta razvoj je svet gospodarsko ozko povezal. Ta povezanost pa sloni danes v prvi vrsti na te-melju stihijskega kapitalistične-ga ekonomskega razvoja. Zato imajo nekatere države v med-narodni delitvi dela in izmenja-š vi prednost pred drugimi. Zlasti = velja to za industrijsko razvita področja. Sem spadajo Evropa, Severna Amerika in Japonaka. Na drugi strani pa imamo sko-raj cele kontinente, ki so gospo-darsko nerazviti. Na primer Afrika, Azija in Južn»-Amerika.
To daje pečat obsegu, glav-nim smerem in vrsti izdelkov, ki jih prevažaj« iz države v državo. Evropa ali Severna Arrierika izvažata velike količi-ne raznib industrijskih (in kmetijskih) proizvodov. Po dru-gi straui pa morata uvažati ve-like koliiine surovin in goriva za svojo industrijo. Zato je tež-nja v razvoju, da bi iz prostra-nih podroeij Azije, Afrike in Južne Amerke oslvarili zase su-rovjnska področja, take države, v katere bi vlagaie svoje »od-večne« kapitale in razširile trži-šče za svoje  blago.
Splošni položaj Azije in Juž-ne Amerike se ne kaže samo v tem, kakšno koiičino dobrin uva-žajo in izvažajo, temveč tudi v tem, kakJne so te dobrine. Te države rzvažajo surovine, torej velikc količine, toda relativno majhne vrednosti. Nasprotno je pri uvozu, kjer gre za končne industrjjake izdelke.
STAROSTNI SESTAV TRGOVSKEGA LADJEVJA V LETU 1953
___V prvi navpični vrsti: do 4 lel,
==° v drugi: od 5 do 9 let, v zadnji: nacl 10 let
Ugotovitev, da lim Japonska določene koristi od tega, ker je bilo njeno ladjevje med vojno uničeno zveni paradoksalno, to-da dejstvo je, da ima zato naj-mlaj-še Iadj«vje na svetu. To pa razmiiljivo   potaeai   —   znatae
pred-nosti. Nove ladje so pred-vsem dosti hitrejše od starejSih. Tiste Iadje, ki so bile zgrajene v začefcku našega stoletja — ta-kih pa je v uporabl še precejš-nje šievilo — tmajo povpreč-no hjtrost 8 mjlj na uro, med-tem ko sedaj zgrajene ladje plo-vejo 14 pa tudi več milj na uro. Norvška tudi v tem pogle-ciu pjednjači, meditem ko ZDA zaostejajo za svetovnim po-vprečjem, čeprav so v nekaj povojnih letih vrgle iz uj>orabe več kot 6 milijonov b. r. t. sta-rih ladij.
Podatiki za vse tafcele »o vzeti  ____
iz   statističnih   lelnikov   Zdru-        .. ženih   narodov   la   posaimeziUh držav.