opletou d.
Kmetijſke in rokodélſke novize.
Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe.
N 32
V ſrédo 7. Velkiſérpana.
1844.
Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvetlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe
v hiſhi 195 v Şalendrovih ulizah bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s 2 fl., —
sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. 30 kr., —
sa pol léta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti.
nan ribizh perveſlá od úne ſtráni,
Opòmni ga, kak ſam ſebè posábi,
Kakó povſòd ga íſhejo kriſijáni,
Kak s vjétimi Valjhún ſerditi rábi,
Prijásno dálj mu tam oſtáti bráni,
Ştopiti k ſêbi ga v zholnizh povábi,
De ga perpélje v várniſhi savétje;
Vdá Zhertomir ſe v tó, kar ribizh ſvétje.
In bèrsh veſláta v konez tá jeséra,
Kjer biſtra vanjga perbobní Şaviza.
Ker ſrézhen véter nji roké podpéra,
Zholnizh letí, ko v sráki úrna ptíza.
Se ríbizh po ſovráshnikih oséra,
Zholn vſtávi, kjer je góſta ſénz temniza.
Ker ſe mu sdí, de lákota ga grúdi,
Junáku, kar je v tórbizi, ponúdi.
Shelí dat' Zhertomír mu povrazhílo,
Al v vojſki bli ſo dnárji vſi rasdání,
De Staroſlav, ſe ſpómni, s Bogomilo
Mu v ſkrivnim kràji tovor sláta hráni,
Nji poiſkati da mu narozhílo ,
In dá mu pèrſtan ſamo njíma snáni,
De bó per njima ſtoril mu reſnízo;
Pernêſti sláta rêzhe zhetertnizo.
Po Bogomili mu praſhát' ukáshe,
Al gléda ſvètlo ſónze, je ſhe shíva,
Al ſo obvárvale jo môkre ſiráshe,
Al pred ſovráshniki drugej ſe ſkríva,
In kod nar várniſhi ſe pót pokáshe,
Tje, kjer sdaj drága dékliza prebiva?
Per ſlapi zhákal jútro bo Şavíze,
Veſéle ali sháloſtne novíze.
Şlap drúgo jútro mu germi v uſhéſa,
Junák premíſhlja, kak bolj ſpódaj léna
Voda rasgrája, kak bregóve ſtréſa,
In kak pred njó ſe gôre siblje ſténa,
Kak ſkále podkopúje in drevéſa,
Kak do nebéſ letí nje jése péna! —
Tak ſe sashêne, ſe posnéje vſtávi
Mladénizh, Zhertomír per ſêbi právi.
Sbudi ga 's míſel tih mosh govoríza,
Ki blishajo ſe s blágam obloshêni,
Sposná koj ríbizha poſhtêne líza;
Nesnan mosh pride po ſtesi seléni,
Talár, in ſhtóla, snáminja poklíza,
Povéſta mu, de ſlúshi Nazarêni.
Po mèzh bi blà deſníza ſe ſtegníla,
V ti prízhi ſe perkáshe Bogomila.
„O, ſem na ſèrze môje, Bogomila!
Şkerbi je kônez, sháloſti, neſrézhe,
Şe tréſe od veſêlja vſáka shíla,
Kar glédam ſpét v oblízhje ti zvetézhe,
Naj brije sdàj okróg vihárjov ſila,
Naj ſe nebó s obláki preoblézhe,
Ni mêni mar, kar ſe godí na ſvéti,
Ak ſméjo ſrézhne te roké objéti.“
(Dalje ſledi.)
Od navadnih napak pri mléku.
(Pogovor živinskiga zdravitelja z hišno gospodinjo.)
(Na dalje.)
Zdravitelj. Po léti se mléko nar večkrat z a-
grize. Včasi se še to celo v kravjim vimenu zgodí,
in takrat se prav težkó v podobi sirahke zmolzuje.
Mina. Ta napáka nam prav velikokrat nagája,
pa samí ne vemo zakaj?
Zdrav. Tega so tudi razne rečí krive. Po léti,
posébno pred in ob hudim vremenu se zrak vse-
skozi spreminja, kar tudi mleku škodje. Prehuda
polétna vročina tudi kravam večkrat takó škodje,
de jim mléko že
v vimenu popáči. Razun imenova-
Kerſt per Savizi.
(Na dalje.)
16
nih vzrokov je večkrat kisla klája tega kriva; ſolnze oſuſhí. Zhe sjutrejna roſa ali megla shito na-
pa tudi od oslabljeniga želodca, in bolniga pije, moraſh povéſla, kadar jih ſolnze po eni ſtrani
vimena prav pogostama ta napaka izhaja. Dosti-
oſuſhí, na drugo ſtran oberniti, potlej ſhe le jih v
krat so tega tudi nečédne posóde krive. Včasi
ſnope povéshi. Şnopje, ki je travnato, dalje po-
so pa clo krave taciga plemena, de se jim mléko
trébuje ſuſhíla, kakor ſnopje zhiſto ſlamnato. Şhkodo
večkrat v vimenu zagrize in zasiri, kar se po-
terpí ſnopje v deshévnim vremenu, sakaj v mokrim
sébno starim kravam večkrat zgodí. — Na vse tó
povesano ſnopje ſhe v kosélzu ſpléſnije in sernje
dobro pazite, bodete vidili, de boste kmalo pravi
ſperhne. Pléſnjevo shito je pa shivini in zhloveku
vzrok najdli, zakaj se vam mleko zagrizuje, in po
ſhkodljivo. Zhe ti desh povésano ſnopje na njivi
tém boste tudi to lahko ventali. — Slabo vreme
smozhi, ſoſtávi ga na kopize, de ſe oſuſhí, kakor
človek odverniti ne more. — Če je vročina, kisla
ga tudi po krajih ſoſtavljajo, kjer kosélzov nimajo.
klaja in nesnažna posóda tega kriva, de se vam
Nar bolji ſuſhivne narédbe ſo kosélzi*); bolje
mléko popáči, mislim, de veste, kaj je storiti. De
ſo vésani, kakor ſtégnjeni, kér pod vésane ko-
se pa kravi oslabljen želódec ozdravi, dajte ji
sélze lahko sapéljeſh vezh vosov fnopja, détele in
drusiga perdelanja, ki ſe ſuſhiti mora, in ga v deshju
grenjkih lekov, iz kolmeža in enciana (cvi-
ča,) kar sim vam že uni dan (v 22. listu) sveto-
podelujeſh, kadar na polju drusiga delati ne mo-
val; bo kmalo bolji. Razun tega si tudi prizadevajte
reſh; tudi deneſh ſhe kaj kmetijſke robe pod ſtrého;
kislobo iz želodca, pred ko se da, spraviti; dôbro
pod ſtegnjenim kosélzam pa ne tako.
bo, če ji daste neke dni po 4 ali 6 žlic pepéla
med klajo, ali 2 žlici apna med vodó piti. Če se
pa mleko v vimenu zagríze, izmolzite ga varno
in prav polahkoma po 4 krat na dan, in zmite vime
večkrat z mjilenco (žajfenco), zvečer se pa cizeji
z nekim mazilam, ki se iz černiga mjila (černe
žajfe) in malo mastí napravi, pomážejo.
Mina. Prav lepó Jih zahvalim tudi za ta svèt,
vém, de ga bom prav dostikrat špogala in prav
zvesto spolnovala.
Zdrav. Prav! Sedaj pojva na naprej, de do
rudečiga ali kervaviga mléka prideva, to je:
do tiste napáke, kjer je vse mleko bolj ali manj
rudečkasto, ali pa ima le posamezne rudeče
lise i. t. d. Nikjer pa, ljuba moja, ni bolj potrebno
po vzrokih slediti, kakor ravno pri ti napaki,
zakaj kdor vzrokov pri ti bolezni ne vé razločiti,
ne bo nikoli praviga zdravila zadèl.
Mina. Kaj je res toliko vzrokov pri ti bolezni?
Zdrav. Ja, prav mnogoverstni so. Včasi je ži-
vina take zeliša žerla, od ktérih mléko rudeče
postane; večkrat pa prisadne bolezni vimena
mleko kervavo naredé.
Mina. Kakó se bo pa vse to razločiti in spoz-
nati dalo? Ta reč se mi precej zvita zdi, in bojim
se, de je ne bomo razločili, kakor gré.
Zdrav. Jez pa mislim, de boste tudi to reč kma-
lo zapopádli; ni takó težka, kakor se vam zdi. Le
dobro me poslušajte, kar vam bom od tega povedal.
(Dalje sledi.)
KMETIJSKA SHOLA.
(Na dalje.)
Po ſtari ſhégi ſe le s zepzam mlati. Po enih
krajih imajo mnogotere naredbe, na vodi in na ſu-
him, s kterimi shito mlatijo, pa nobéna prav pridno
ne ſlushi. V ſedajnih zhaſih ravnajo vſe ſorte ma-
ſhine (Dreschmaschinen), ktére ſame mlatijo. Ime-
novane maſhine she ſèm ter tje pri grajſhinah vi-
dimo, in upati gré, de bo zhloveſhki úm ſzhaſama
ſedajno teshko delo mlatve ſploh polajſhal.
Sima bi bila ſizer pravi zhaſ sa mlatvo, kér pa
pri kmetijah vezhidel proſtora ni, de bi ſe moglo
shito na ſuhim, in bres ſhkode hraniti, je prav, de
mlatiti sazhnete, kakor hitro je shito ſuhó, in de
vam savoljo tega drugo potrebno delo ne saſtáne;
tudi ſe shito v sernji loshej in bolj ſ-hrani, kakor
v ſnopju.
Sa mlatvo morajo biti mozhni in sdravi ljudje,
ſlabi ali bolni nizh ne opravijo, poſébno takrat,
kadar ni ſnopje dobro ſuhó. Mlatizhi ſe najemljejo
sa plazhilo ali pa sa shito. Po nektérih krajih imajo
mlatizhi deſéti mernik, po enih enajſtiga, po drugih
*) Neki uzhenik kmetijſtva v Ljubljani je pred vezh letmi ter-
dil de — kakor drugej — tudi na Krajnſkim kosolzov ni
tréba, in je rekel, de ſo is naſlednih vsrokov zlo ſhkodljivi:
1) potrebuje ſuſhenje v kosolzih veliko dela; 2) ſe veliko
sernja pogubi, kadar ſe shito noter in vùn jemlje; 3) imajo
ptizhi v kosolzih nar vezhi pojedno; 4) shito pri deshevnimu
vremenu slo kalí; 5) bi ſe proſtor, kjer kosolz ſtoji, dal sa
kaj boljſhiga porabiti; 6) ſe sa kosolze veliko leſá pokvarí,
ktérga she krog in krog slo pomanjkuje; 7) nimajo jih, ne
na Koróſhkim, ne na Şhtajarſkim, ne v Eſtrajhu, pa tudi ne
na Krajnſkim kosolzov povſod, sakaj ni jih viditi v Ribniſki
komiſii, pa tudi v Poſtojnſki kreſii ne. —
Ako ſe ravno imenovanimu uzheniku vſiga, kar je od ne-
potrebnoſti kosolzov govoril, ne more odrezhi, mu je vunder
veliko udov naſhe kmetijſke drushbe ozhitno dokasalo, de ſo
kosolzi v vezh krajih naſhe deshéle slo potrébni, sató kér
morajo shito urno is njiv ſpraviti, de jih sa drugo ſétev
pripravijo, vezhidel pa drusiga proſtorniga poſlópja nimajo,
ſnopje ſuſhiti. Pa ne ſamo sa ſuſhilo ſnopja, ampak tudi
drugih pridelkov ſo kosolzi slo koriſtni, kakor ſozhívja,
proſnize, ajde in ajdovze, detele, otave, krompirjovza i. t. d.
poſébno pa v vlashnih in meglenih krajih.
Vredniſhtvo.
Od mlatve.
Od shitniga ſuſhila.
Shito ſe mora dobro poſuſhiti, preden ſe v ſke-
denj ſpravi. Sjutrej nashetiga shita ne poveshi bèrsh
v ſnope, puſti ga toliko zhaſa v povéſlih, de ga
l
dvanajſtiga ali pa ſhe vezh, kakor ſe goſpodarju „šanim samosiljem in turško vojskó, kolike ne ti,
vdinjajo. Kjer imajo veliko mlatiti, je prav, de s
„ne tvoji še nikdar vidili neste. Narpred te bomo
„obiskali v tvojimu poglavitnimu mesti Dunaju,
sernjam mlatizhe plazhajo; kjer je pa malo mlatve,
„kakor tebe poljskiga kralja, tako tudi vse tvoje
je bolj jih s denarjem plazhovati.
„tovarše — z oborožano rokó in vojskó, požigajoč,
Ismlateno shito ſe mora vejati, de ſe pléve
„pleneč, ropajoč, vbivajoč, do zadniga pokončanja tvo-
„je zemlje in tvojih podložnikov; preganjali bomo tebe
in medlo sernje od dobriga in teshkiga lozhi. Ve-
„in tvoje ljudi z smertjo kolikor nar bolj strašno zmi-
zhidel ſe véja s vevnizo. Svejano sernje ſe na
„sliti si bomo mogli, ter pokončali, pogubili, podušili".
reſhêti popolnama iszhiſti. Şem ter tje imajo tudi
„Jez bom tebi, ki v nèki mali zemlji kraljuješ,
vevnike ali veternize, po ktérih ſe shito lepo
„tvoje cesarstvo in kraljestvo vzél, te z ognjem
„in mečem premagal, prestolje rimsko z njegovo
islozhi in szhiſti.
„triverstno krono in žezlam (sceptram) sterl, po-
Kteri imajo veliko mlatve, jim ſvetovamo , de
„bil, v nič djal. To smo želeli tebi nemški césar,
naj ſe s takimi vevniki oſkerbijo. *) Na Némſhkim
„in tebi poljski kralj in vsim vašim priverženikam
ſkoraj vſak kmet s vevnikam shito véja. Na Şhpanj-
„poročiti; te besede bomo na tanjko v djanji spol-
„nili, in tebi vse to okúsiti dali, ravnaj se tedaj
ſkim, na Laſhkim in na Ogerſkim mlatijo s volimi
„po tém. — Dano v našim veličavnim mésti Štam-
in s konji, to je, de vole in konje po ſnopju gonijo,
„bulu (Carigradu,) katero ima 1659 ulic. 90 bol-
ki sernje is njega iszepetajo; pri naſ s próſam ta-
„nic, 1000 očitnih toplic, 997 studencov, 120
kó ravnajo. Şlama take mlatve pa ni sa klajo.
„tergov, 115 hlevov za mèzge, 480 kerčem za
(Dalje ſledi.)
„ptujce, 1652 velikih in malih šól, 1600 malnov
„na vôdi, 4122 munarov in džamii (to je turških
„cerkvá, ki se tudi medšide ali mošee imenujejo, in
„turnov). To veliko in terdno mesto obséže štir
„milje in ima na obzidji 560 turnov. To mesto so
„naši roditelji kristjanam odvzeli, katerih žené in
„otrôci so na očigled zadušeni in razsekani bili. Mi
„ga bomo ukljub in v sramoto tebi in vsim kristja-
„nam večno obderžali. — Dano ondi u 25. letu na-
„šiga rôjstva in 7. našiga močniga vladanja. Molo
„Mohamed."
(Danica horv.)
(Velika bogatija, pa tudi velika bera-
čija). Perviga Prosenca tega leta so v Parizu
devet in osem deset tavžent in sedem sto bera-
čov štéli.
Nekaj sa vinogradnike.
Na Franzoskim okoli Dishona (Dijon) ſo jeli
neki vinogradniki vinſke terte zepiti, kar ſe jim je
takó dobro vêdlo, de ſo jih sazheli, tudi drugi no-
gradniki poſnemati. Take terte ſo she, kakor pra-
vijo, v pervimu letu rodovitne (?), in terte nar
ſlabjiga plemena ſe dajo s zeplenjem poshlahtiti.
— Kaj bodo pazh naſhi nogradniki k temu rekli?
Franzosam ni vſelej verjeti!
Vreme v létu 1544. 1644 in 1744.
V ſtarih letopiſih ſmo brali, de je vſelej, kader
ſo v imenovanih tréh vekih dve ſhtirke (44)
piſali, ſlaba letna bila. V letu 1544 je bila ſpom-
lad prav mersla; v Trojazih je ſhe ſneshilo; terta
je posebla, in ſilo malo vina je tiſto léto bilo. —
Şkorej ravno taka je bila tudi v létu 1644; ſlana
je v Velkitravnu ſkorej vſe vino vsela; kar ga je
pa oſtalo, je bilo prav dobro, sató, ki je bilo po-
letje gorko. — V letu 1744 je bila pa takó huda
sima, de je vſe shito in terte vséla. — Upamo in
sheljimo, de ne bodo kronikarji ſedajno léto k ime-
novanim letam sverſtili!
Zmes.
(Kako je napuhnjen Mohamed, turški
cesar, Leopoldu pervimu, avstrianskimu
cesarju, v letu 1663 vôjsko napovedal).
„Po milosti velikiga Boga na nebi Molo Moha-
„med, bog na zemlji, slavni in premočni car Ba-
„bilona in Judeje, od izhoda do zahoda, kralj vsih
„zemeljskih kraljev, velik kralj svete Arabie, in
„Mauritanie, rojeni slavodobitni kralj Jeruzalema,
„junak in oblastnik od groba razpetiga Jezusa Kri-
„stusa, terdo poročim tebi cesarju rimskimu in tebi
„kralju poljskimu in vsim vašim junakam, kakor rim-
„skimu papežu, kardinalam, škóſam in vsim tvojim
„pridružnikam, de smo namenili vdáriti v tvojo
„zemljo z trinajstimi kralji, z enim milionam in tri-
„krat stotavžent vojniki, pešici in konjiki, z nevsli-
*) Z. k. kmetijſka drushba v Ljubljani ſi je lanſko leto po-
dobo vevnika napravila, ki je od nekiga Nemza poboljſhan,
in ki je bolji, kakor navadni; vſakteri to podobo v piſarnizi
kmetijſke drushbe vidi, kadar hozhe.
Urno, kaj je noviga?
(Perve bukve „Slavjanfke Antologije“
is rokopiſov dobrovniſhkih peſmenikov.)
ktére ſmo v 15. liſtu osnanili, ſmo ravno ſedaj is
Dunaja prijeli. Pri pervi priloshnoſti bomo od njih
kaj vezh povedali, ſedaj le to osnanimo, de, kdor
jih imeti shelí, jih samore pri vredniſhtvu téh no-
viz po 40 krajzerjev dobiti.
(Po osnanilu „Danice horvatske") je
naſh ſlavni peſnik grof Auerſperg, ktéri ſi v
ſvojih delih imé „Anaſtasius Grün" dajé, rav-
no ſedaj dokonzhal prevod ilirſkih národnih pe-
ſem, in ga miſli v natiſ dati. To je ozhiten dokas
velikiga peſniſhkiga duha, ktéri v ſlavjanſkih na-
rodih vlada, in ktéri je tudi viſokiga groſa ſpod-
bodil, ſlavjanſke peſme v nemſhki jesik preſtaviti.
(Slavjanſka uzhilniza v Rimu). Sa-
grebſhke novine piſhejo: Papeshova vladija je v
Rimu oſnovala ſtolnizo (katedro) sa jesike in
piſmenſtvo ſlavjanſko po podobi ſlavjanſke
uzhilnize v Parisu. Goſpod Kopitar je od ſa-
miga Ozheta Papesha sa nekoliko meſzov is Du-
naja v Rim poklizan, de jo bo v réd ſpravil, in
on ſe bo, kakor ſe is Dunaja ſliſhi, v kratkim v
Rim podal.
(Per obertniſki rasſtavi v Parisu) je
bilo 28. Maliſerpana 905 slatih, ſrebernih in bro-
naſtih ſvetin rokodélzam sa nar lepſhi isdelke po-
darenih. Nar vezh od tih ſo jih dobili tkavzi.
isdelavzi maſhin, slatih in bronaſtih rezhí
in urarji.
1
(Seliſharſka drushba v Dresdavi,) ki
ſe „Flora" imenuje, je sa darilo 30 zekinov
tiſtimu obljubila, ktéri ji bo nar bolji popiſ vſih
seliſham ſhkodljivih merzheſov v némſhki-
mu jesiku, do konza prihodniga leta 1845 poſlal.
— To je ozhiten dokas, kakó ſe uzhene drushbe
povſod prisadevajo, ſhkodljive merzheſe satirati.
lezen oznanil. Prav dobro bi bilo, ko bi kdo ime-
na, ki jih v kimii špogajo k tem namenu popisal,
drugi pa imena iz fizike, mehanike i. t. d. raz-
glasil. To bi bile dela, za ktére bi učenim Sloven-
cam cela domovina zlate vence v zahvalo za dolge
veke pledla! —
Dr. Bleiweis.
Kmetovski pregovori za Velkiserpan.
(Ta mesec ima 31. dni. Solnce stopi v znamnje device.)
Ak je vreme na s. Lorenca in s. Jerneja dan
lepo bilo, se tudi v jeseni ne bo skazilo. — Solnčni
dnevi, svitle noči — dobro vino naredi. — Ce je
o s. Jerneji zrel grozd dobiti, bo dosti sladkiga
vina piti. — Vlažni (mokrotni) zraki z vetrovi zdru-
ženi proti koncu tega mesca, so oznanovavci jése-
ni. — Slana, dež, vetrovi se zdej združijo, od
kterih drevesa obledijo in obletijo. — Hladne rosé
sadje in žita zorijo, pa tudi večkrat očervovijo. —
Če je na Velkišmarin lepo, vinogradniki prijetno
vinsko jesen prerokujejo. — Ko se mesec h koncu
bije, vreme rado rep zavije.
S.
Oznanilo kmetijsko - rokodélskiga besed-
nika, v česko-nemškimu jeziku.
Slownjk hospodársko - technicky pro aurednjky,
mysliwce, stawitelské mistry a hospodáre, česko-
nemecky sestawen od Fr. Špatneho. S úwodnj
predmluwau od Dra. Jos. Lumbe, prof. polnjho
hospodárstwy na uniwersj Pražske. W Praze
1843. — Zena 48 krajcerjev.
Kmetijske novice v Pragi imenovan besednik
prav zlo hvalijo, ter pravijo, de ni samo kmeto-
vavcam, ampak tudi jezikoslovcam prav po volji.
Le škoda, de je do zdaj le česko-nemški del
na svitlo prišel, ne pa tudi nemško-česki, z
ktérim bi bil gosp. Spatnéh ne samo Ceham,
ampak tudi drugim Slavijanam vstregel, ki českiga
narečja popolnama ne úmijo. Ravno v ti reči potrebu-
jemo besednika tudi mi Slovenci, kér nam tolikrat
pravih slovenskih imen za kmetijske in rokodelske
reči pomanjkuje in ktéro potrébo pisatelji novic z
vredništvam vred gotovo nar bolj občutijo. Prav
težko ga že pričakujemo noviga besednika, iz Šta-
jerja obljubljeniga, in prav živo želimo, de bi bil
za vsakdanje potrébe napravljen. Veliko pre-
brisanih in učenih mož imamo Slovenci med seboj,
zakaj se tí čez take občnokoristne dela ne spravi-
jo? Zakaj večidel le pesmicam ſtrune vberajo? Kakó
koristno bi bilo, če bi hotli posamezne razdelke na-
ravoslovja popisati, in takim rečem pripravne slo-
venske imena dati, ktére do zdaj še slovenšina ne
pozná. Gospod Frajer je slovenské imena živál
v bukvicah, kterim se „Fauna" pravi, popisal;
ravno takó se tudi že davnej pripravlja, slovenske
imena seliš na svetlo dati. Vrednik tih novic bo
pred, ko bo mogoče, imena vsih živinskih bo-
Kratkozhaſniza.
K nekimu grajſhaku pride ob zhaſu shetve neka
sheníza in ga sa delo nadlegva. Nejovoljen mosh
na njo sagoderná, ter ji pravi; „Şpravite ſe, vi
ſte mi premajhna sato!“ Sheníza, ktéri ſe je to
sa malo sdelo, mu jesna odgovorí: „„Kaj ſe mo-
rebiti pri Njih rèsh od sgorej shanje?
Zhe jo pa shanjejo, kakor drugod, miſlim,
de ſim sa to delo ſhe boljſhi, kakor ka-
ka velika."“
Pogled v pretezhene zhaſe.
Pred25 létmi ſo pervo hranivnizo (ſhparovko) v
Eſtrajhu napravili.
je bila kmetijſka drushba na Şhtajer-
„
„ 25
ſkim ponavljena.
24
ſo hranivnizo v Ljubljani napravili.
je Napoljon na otoku ſ. Helene umerl.
„
ſe je v Ljubljani veliki sbor zeſarjov
„ 23
in kraljov perzhel.
ſe je krajnſki muſeum perzhel.
„ 19
„je bila kmetijſka drushba na Goriſhkim
ponavljena.
je Alekſander, ruſovſki Zeſar umerl.
19
„ 17 „ je bila zeſta na Ig zhes Ljubljanſko
mozhirje ſtorjena.
Besedne vganjke.
1) Poznaš krajnskiga kmeta navadin živež —
Bereš to besedico nazaj, vsake reči en del imenuješ.
2) Gorénska besedica pomeni, de kaj hitro storiš —
Jo bereš nazaj, z solzam' oblit, se kislo deršiš.
Višnjagorski.
Znajdbe vganjk v poprejšnimu listu so:
1) mesó — ósem. 2) menim — minem. 3) rež
žer (žir). 4) piš — šip. 5) peč — čep.
V Ljubljani
V Krajnju
Shitni kup.
3. Velkiſerpa-
na.
1. Velkifer-
pana.
fl.
kr.
fl.
kr.
1 mernik Pſhenize domazhe
banaſhke
„
Turſhize . .
Sorſhize . . .
Rèshi . . .
.
Jezhmena . . .
Proſa . . .
Ajde . . .
Ovſa
1
20
58
1
1
27
22
1
52
51
—
—
—
1
—
—
40
Osnanilo.
Letaſhno jeſen ne bo mogla biti rasſtava domazhiga ſadja v Ljubljani.
kakor ſmo v 21. liſtu naſhih noviz osnanili, sató, kér bodemo ravno takrat ve-
liko rasſtavo obertniſkih in rokodelſkih rezhí tukaj imeli.
V Ljubljani. Natiſnil in saloshil Josheſ Blasnik.