TEDEN KOMUNISTA V NAŠI OBČINI
Bolj kot dejstvo, da so se od 22. do 28. novembra vrstile v naši občini prireditve, Id so nas tudi opozarjale na nezadostno razvite kulturne dejavnosti, je važno, da smo na kulturne težave opozorili in se jih zavedaJi. Ne bi smeli biti preveč zahtevni, pa tudi ne preveliki idealisti, če bi pričakovali, da bi se z osrednjim prostorom za kulturo in družbeno življenje pri nas vse spreme-nilo. Nekaj je že na tem, vse pa ne. Da ga potrebujemo, je vsem jasno. Preveč nas je, da bi mogli prepustiti organizacijo posa-meznim skupinam, ki sicer vsaka zase na svojem območju pri-zadevno dela.
Zaključna prireditev je bila v kultumem dotnu vevških papir-ničarjev, kjer je komite občinske konference ZKS Ljubljana Moste-Polje organiziral razšir-jeno svojo sejo. Obravnavali so idejnopolitično problematiko v moščanski občini.
Poleg dobrega kulturnega dela programa so se razvila razmišlja-nja naših družbenopolitičnih delavcev.
Prvi je govoril Avgust Vižintin, predsednik samoupravne intere-sne skupnosti za kulturo naše cbčine, ki je kot najvažnejše poudaril spoznanje, da smo in bomo še spreminjali svoj odnos do različnih področij človeko-
vega delovanja, neločljiva sesta-vina vsega razvoja pa je tudi kultura. Odlomke njegovega govora objavljamo v nevezanem zaporedju!
Akcija KS je zelo spodbudna, saj so se politične organizacije v občini in osnovne organizacije ZK začele živo zanimati za posamezna kulturna vprašanja. Doslej ni bilo dovolj časa za to. Drugi družbenopolitični pro-blemi neprestano potiskajo kul-turno problematiko v ozadje.
Naj takoj ugotovimo: dogovo-rili smo se, da so vsi pogovori in priprave na teden komunista le začetek trajnejšega razmišljanja in postopnega spremitvjanja našega odnosa do področja, o katerem se pogovarjamo.
Če nekoliko zožim pojem kulture, potem bi v naših pogo vorih morali kaj več povedati o šolskem, družbenem in politič-nem izobraževanju delovnih ljudi. A.U smo dovol j storili, da se talentirana mladina naših revo-lucionarnih delavskih družin primerno izšola, da si pridobi vsestransko znanje, ki ga potre-buje za prihodnost, da bo vreden naslednik svojih očetov in mater? Ali kot družbeni, poli-tični in kultumi delavci dovolj organizirano usmerjamo delav-sko mladino v ustrezne šole in poklice in ali to skrb preveč prepuščamo stihiji in posamez-nikom? Ali smo ustrezno izobra-ževanje tudi dobro organizirali in ali smo temu izobraževanju dali dovolj revolucionarnega duha?
Kaj smo storili v naših delov-nih kolektivih za humanejše odnose, za kulturnejše ozračje, za boljše sporazumevanje in socialistično moralo na vseh ravneh? Ali cenimo le sestankar-stvo in ne drugih, večkrat boga-tejših oblik dela, ki združujejo in povezujejo ljudi, ki jih človeško pleraenitijo, da so sposobni vi-deti dlje in več kot samo proi-zvodnjo in vsakodnevni boj za denar? Ali dovotj preganjamo malomarnost, odlaganje rešitev, neprizadevnost, lažnivo pritrje-vanje samoupravljanju in dru-gim socialističnim načelom in puščanje prakse, da gre po vče-rajšnjih poteh? Ali smo dovolj uporni in uspešni pri omejevanju
tistih tehnokratskih struktur, ki se spretno maskirajo in nepre-stano ustvarjajo ozračje, v kate-rem delavec ne pride do odlo-čilne besede, v katerem se del delavcev zaradi trenutnih koristi ne zanima za širše družbene in kulturne probleme?
V ospredju našega zanimanja so in bi morali biti mladi Ijudje. Vse prepogosto se zgodi, da se komunisti razidemo, ne da bi sprejeli konkretne obveznosti in spremenili svoj odnos do mladih ljudi. Eno zagotovo vemo: Mladi Ijudje radi sodelujejo, če jim pri tem pomagamo in če imajo osnovne možnosti za to.
Naša občina je področje z bogato revolucionarno in kul-turno preteklostjo. Lahko reče-
nica Vevče, Saturnus, Žito in še nekatere druge, tudi manjše delovne organizacije. V okviru kulturne akcije, ki jo- vodi ZKPO, je bilo v zadnjih nekaj letih organiziranih prek 200 najrazličnejših prireditev, ki jih je obiskalo nad 40.000 občanov. Knjižnica Jožeta Mazovca izpo-sodi letno v vseh svojih prostorih 130.000 knjig. Bibliobus, ki kroži po nekaterih krajih naše občine, je pripeljal nove knjige v oddaljenejša naselja.
Lahko trdim, da zaenkrat ni-smo sposobni v okviru interesne skupnosti — kar velja za vso ljubljansko kulturo — postaviti na dnevni red bistvenih kulturnih vprašanj. Zgubljamo se v raznih procedurah od delegacij, konfe-
Delegati in gostje prihajajo v dvorano
mo, da se je tu, v delavskih, kul-turnih, sindikalnih in političnih organizacijah izoblikovala srčika naše revolucije.
V petnajstih društvih in nekaj skupinah deluje prek 400 zelo aktivnih "lanov. Poleg teh imamo v šolah kulturna društva. Tudi nekatere delovne organiza-cije skrbijo za kulturnoživljenje svojih delavcev. Organizirajo kulturne skupine ali se povezu-jejo z ljubljanskimi kulturnimi hišami. Največ so storile Papir-
renc delegacij, občinske skupšči-ne, do mestne strukture. Stalni prepiri o sredstvih, manj o kon-kretnih programih, še manj ali skoraj nič o potrebah občanov in neskončna vrsta proceduralnih vprašanj, to so teme, ki prihajajo na dnevne rede samoupravne interesne organizacije.
Pri nas so huda ovira za večjo kulturno dejavnost materialne možnosti, čeprav se zavedam, da niso materialna sredstva vedno pogoj   za   živahnejše   kulturno
delftvanje. V naši občini so pro-stori za driižbeno, družabno in kulturno živl jenje resna ovira, da ne moremo dosegati večjih uspehov. Poskušal bom dra-stično ilustrirati to stanje. V sre-dišču Most pripravljamo nov družabni in kulturni center že skoraj 30 let. Uresničitev odla-gamo iz leta v leto. Dva kulturna doma v Polju in dom v Bizoviku uporabljajo delovne organiza-cije za proizvodnjo. V času, ko je bilo vse preveč razširjeno mne-nje, da jih ne bomo več potrebo-vali, jih je nekdo prodal ali poda-ril delovnim organizacijam. Danes govorimo o njihovi vrnitvi kulturnim društvom ali o gradnji novih. V nekaterih krajevnih skupnostih so občani priprav-ljeni marsikaj storiti, da pridejo do primernih prostorov, le da je kulturno področje brez sredstev za ta namen ali skromna sredstva ne zadoščajo niti za popravila kultuniih hiš in domov. Štepanj-sko naselje smo zgradiii, naselili vanj tisoče ljudi s kopico social-nih in drugih problemov, nismo pa bili sposobni hkrati zgraditi prostorov za družabno in kul-turnoživljenje. Knjižnica Jožeta Mazovca deluje zelo uspešno v obupnih in že kar sramotno sla-bih prostorih. Kino Triglav, ki si je vsa leta močno prizadeval izboljšati svoj program, deluje prav tako v prostorih, kakršnih nima noben kinematograf v Ljubljani. Še bi lahko našteval. Svetla točka je ureditev prosto-rov na Vevčah in so jih uredili delavci kolektiva papirnice. Sprašujem se, kako obrniti po-zornost vse naše družbe, da je ustvarjanje možnosti za kulturno življenje vendarle tudi zelo pomembno.
Beno Zupančič, podpredsed-nik republiške skupščine, je opozoril na sodelovanje in zraš-čanje gospodarske in negospo-darske dejavnosti pri »osnovnem družbenem smotru«, ki mora biti človek.
Draga Svetina, predsednica občinske zveze kulturnopro;vet-nih organizacij: Ne smemo spre-gledati kulturne vzgoje mladih že v družini, vrtcih in šolah! Govo-rila je o pomenu socializacije
mladega človeka v urejenem okolju.
Niko Lukež, ravnatelj OŠ Polje in predsednik komisije za idejnopolitična vprašanja: Kul-tura je del nas, ni institucija zunaj vsakdanje dejavnosti. Zato ji pripada mesto v samou-pravni družbi.
Milan Pritekelj, ravnatelj OŠ Ketteja in Muma: Šolska kul-
V pieddverju so razstavijali naši slikarji
turna dništva so zrasla spontano iz potreb šole in mladih v njej.
Marjan Moškrič, predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, je govoril o po-menu kulture, ki je sestavni dsl življenja in ustvarjanja delov-nega človeka. V naše kultumo-politične organizacije moramo preliti revolucionarni duh brez primesi šarlatanstva in diletanti-zma.
Milan Selan, delavec iz Žita, je razmišljal o kulturni dejavnosti delavcev te delovne organizacije.
Alenka Jeriha je razpredla misli o delu v kultumoprosvet-nem društvu Svoboda iz Zadvo-ra.
Franci Lamberger, sekretar zveze borcev NOV v občini: Razvijati in negovati tnoramo tradicije NOB, oskrbovati moratno grobove in spomenike ter gojiti literaturo, ki bo ohra-njala in oživljala spomin na revo-lucijo.
Teden komunista je bil pre-gled stanja, nakazal pa je tudi odprte možne poti razvoja kul-ture v naš, sredini.    ^^
ALENKA LOBNIK-ZORKO
V drugem delu prireditev je bil kulturnoumetniški program v katerem so nastopale najvidnejše skupine s tega področja v občini. Na fotografiji z leve: mešani pevski zbor Vide Pregarc, harmonikarski orkestor glasbene šole Moste in folkloraa skupina osnovne šole Polje.                                   •