B I L T E N ZVEZE GEODETSKIH INŽENIRJEV IN GEOMETROV SLOVENIJE Leto 1972 Ljubljana, julija 1972 Številka .3 Vsebina; Stanko Majcen: Jugoslovansko posvetovanje o nadaljnjem razvoju zemljiškega, lrn.tastra Uvodna beseda tov. Janeza Kocjančiča Miroslav Črnivec: Osnovne značilnosti bodočega sistema zem- ljišltega katastra v SR Sloveniji Tomaž Banovec: Zemljiški kataster in prostorsko razporejene informacije stran 1 2 4 10 Milan Naprudnik: Prostorsko planiranje in zemljiški kataster 18 Peter Šivic: Informacije: Principi in izkušnje za načrtovnnje avtomatske obdelave podatkov novega zemljiškega katastra - Obisk člana Izvršnega sveta na Geodetskem za ... v,odu SRS - Izvršni svet sp:cej el program geodetskih del 21 26 za leto 1972 26 - Osnutku zakonov o geodetski izmeri in zemljiškem katastru predloženi Izvršnemu svetu 26 Občni zbor geodetskih inženirjev in geometrov Celje 27 - Slavnostna seja Zveze GIG Slovenije 27 Tomaž Banovec: Poročilo o prvem posvetovanju o znanstveno- raziskovalnem delu na področju geodezije 28 Jože Rotar: KRrtografija v svetu in v SR Sloveniji Jl Stanko Majcen: Pregledna karta SR Slovenije 1:400.000 35 Gojimir Mlakar: Problemi registrirru1j2. sprememb na geodetskih grafičnih evidencah in njihovo razmnoževanje .36 Boris Kren: Seznam diplomantov, ki so končali študij na geodetsko-komunalnem oddelku FAGG in geodet- skem odseku Gradbene tehniške šole v Ljubljani 41 Ivan Golorej: Tečaj za geodetsko-kartografske risarje 4.3 Matija Klarič: Strokovni izpiti in pouk pripravnikov 45 OKROŽNICA - Zveze geodetskih inženirjev in geometrov Jugoslavije 50 Izdala: Zveza geodetskih inženirjev in geometrov Slovenije Uredniški odbor: Boris Kren, Marjan Smrekar, Bogdan Samobor Prispevke pošiljajte na naslov: Boris Kren, G0 odetska uprava SRS 61000 LJUBLJANA, Cankarjeva 5/III Stanko Majcen JUGOSLOVANSKO POSVE.l:OVANJE O NADALJNJEM RAZY· JU ZEMLJIŠKEGA KATASTRA V SR Sloveniji se ~e dalj časa intenzivno razpravlja. na raznih nivojih o vse- bini novega republiškega zakona o zemljiškem katastru, kar je vsekakor potreb- no, saj gre za prvi tovrstni zakon v republiškem okvirju. Kot je znano je bil zemljiški kataster do sedaj urejen z zveznimi predpisi. Z zadnjimi ustavnimi spremembami pa je uijevanje zemljiškega katastra v popolni pristojnosti repub- like. Z novim republiškim zakonom o zemljiškem katastru bi se naj v SR Sloveniji utrdile dosedanje funkcije zemljiškega katastra, dopolnila. pa bi se naj tudi njegova vsebina. V okviru zemljiškega katastra bi se naj vodili tudi elementi, ki so potrebni pri regionalno prostorskem in urbanističnem planiranju in reše- vanju drugih prostorskih vprašanj 0 Zemljiški kataster bi naj z novim zakonom postal pravni kataster. Torej gre za vsebinsko in kvalitetno spremembo dose- danjega zemljiškega katastra.o Važno za na.daljni :razvoj zemljiškega. katastra je, da se ves sistem zgradi talco, da je možno njegovo kontinuirano dopolnje- vanje. Zaradi pomembnosti predlaganih kvalitetnih in vsebinskih sprememb zemljiškega katastra, katere predlagamo v SR Sloveniji, je Geodetska uprava SRS menila, da je ta problematika aktualna za vse republike in pokrajine in zato je orga,-, nizirala jugoslovansko posvetovanje o nadaljnjem razvoju zemljiškega katastra. Na tem posvetovanju smo želeli izmenjati mnenja z jugoslovanskimi geodeti, ki so zaposleni v upravnih, operativnih in znanstvenih institucijah in s tem prispevati tudi k medrepubliškemu sodelovanju pri reševanju geodetske proble- matike. Posvetovanja, ki je bilo 9.junija v Ljubljani se je udeležilo cca 50 pred- stavnikov geodetskih uprav (zvezne, republiških, pokrajinskih, mestnih-Beo- grad, Zagreb in Ljubljana), geodetskih delovnih organizacij iz vseh republik in pokrajin, geodetskih fakultet Beograda in Ljubljane in predstavnikov Zveze GIG Slovenije. Posvetovanja so se iz Slovenije udeležili tudi predstavniki republiških upravnih organov, Izvršnega sveta in Skupščine SRS.· . ' Na posvetovanju so bili podani naslednji referati oziroma ko:referati: l. Uvodna beseda tov. Janeze. Kocjančiča ČlBJ1a Izvršnega sveta Skupščine SRS. 2. Referat: Miroslav Črnivec - direktor Geodetske ·uprave SRS - Osnovne značil­ nosti bodočega sistema zemljiškega katastra v SR Sloveniji. 3. Referat: Tomaž Banovec - direktor raziskovalneg-~ inštituta Geodetskega za- voda SRS - Zemljiški kataster in prostorsko razporejene informacije. 4. Koreferat: Milan Naprudnik ... direktor Zavoda SRS za regionalno prostorsko planiranje- Prostorsko planiranje in zemljiški kataster. - 2 - 5. Koreferat: Peter Šivic - vodja avtomatske obdelave podatkov pri Geodetskem zavodu SRS '" Principi in i 13lcušnj e za načrtovanje s.vtoma.tslce obdela.ve podat- kov novega zemljiškega lcs.tastra. ' Udeleženci pos.v:~tovanja so dobili tudi teze za za,kon o zemljiškem katastru in geodetskLizmerL Uvodna beseda tov. I<:ocjančiča. ter referata in koref'erata s tega posvetovanja so zaradi a.ktus.lnost:i in pomembnosti v celoti objavljeni v tej številki Bil- tena. V razpravi v kateri so sodelovali predstavniki republiških in pokrajinskih geodetskih uprav, geodetskih fakultet in geodetskih delovnih organizacij je bil~ zelo pozitivno ocenjena nova vloga zemljiškega katastra, kot se predla- ga . z zakonom o zemljiškem kato.st1"1J. v Sloveniji. Predvsem je bil močno poudar- jen p()men uvedbe pre:vnec:•• katastra? prostorskega operata in bonitiranja zem- ljišč, Ra.zprava, 'je polrozala, da pomeni uvedba novega zemljiškega lmtastra kva- litetno prolonmico, da gre za radikalno reformo zemljiškega katastre.in da bi s tem. postal zemljiški kataster sodoben in tako dobil tudi pomembno družbeno vlogo. D.i.skutanti iz drugih republik so ČAstitali in izrazili vso podporo pri realizaciji nove vloge zemljiškega katastra v naši republiki. V razpravi pa so bile povedane tudi mlkatere kritične pr:i.pombe, ki so se nanašale predvsem na lconkretrie zadeve, kot so npr, odnos zemljiškega katastra in zemljiške lmjige oziroma združitev obeh, definicija parcele, uvedba novih kultur, katastrsko klasiranj e? i zlsge.nj e in drugo" Menimo.1 da je posv:::tovanje v celoti opravičilo svoj narnen~ obenem pa pokazalo potrebo po medrepubliškem dogovarjanju tudi na geodetskem področjuo . UVODNA BESEDA TOV, J'J',NEZA KOCJANČIČA, ČLANA IZVRŠNEGA SVETA Spoštovani tova1~Ši! Dovolite. mi, do. vas vso udeležence posvetovanja o nada,ljnjem razvoju zemljiš- kega lcatast:..a pozdravim v imenu Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije. Želim vam, da bi vaše posvetova.r1je pripeljalo do poglobitve strokovnih spoznanj in načelnih opredelit2v, ki bodo naši državi omogočile hitrejše posodabljanje zemljiškega katastra in njegovo adaptacijo na modeme pogoje, družbenega Živ- ljenje,. Hitre d1'U~bene spremembe, razvoj znanosti in tehnologija, dvig pro- duktivnosti, migracijska gibanja in čedalje veoje potrebe ljudi zahtevajo tudi sodobno ureciitov prostorske evidence, ki mora s svojo funkcionalnostjo omogo- čiti lažje o:r.genjzi:ca.nje družbenega življenja in smotrneje izkoriščanje pro- stora. - 3 - Urejanje vprašanj v zvezi z zemljiškim katastrom je sicer v novi ustavni ure- ditvi preneseno v pristojnost socialističnih republik, vendar pa vas to dej- stvo ne bi, smelo odvrni ti od naporov, da tako na tem posvetovanju kakor tudi ob drugih prilikah iščete skupne rešitve tw.i, kjer so utemeljene, strokovno upravičene in seveda zavestno sprejete od vseh zainteresiranih socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin. Želim poudariti, da se Izvršni svet S~pščine SR Slovenije zaveda pomembnosti · vašega dela in da smatra, da je nova ureditev zemljiškega katastra, Id bo upo- števala dognanja znanosti na te~ področju, na.še in tuje izkušnje in družbene potrebe ena izmed najurgentnejš1 ffl.stemskih in strokovnih nalog v naši re:pub- lild„ Prostor ki ga posedujemo je majhen in omejen, To velja tako za naso de- želo v celoti: kot še posebej za socialistično republiko Slovenijo. Zato se gos- podarjenje s prostorom, zaščita njegovih karakteristik, prednosti in vrednost postavlja pred nas kot imperativ. Zavedamo se, da bi nas zelo drago stalo, če mu ne bi ugodili. Popolnoma jasno je, da bi bilo kakršnokoli gospodarjenje s prostorom in kakršna- koli zaščita prostora nemogoča in iluzorna, če ne bi bila ustrezno urejena ev:~- denca zemljiš~, če ne bi bil ustvarjen ustrezen prostorno informacijski sistem. V tem vsem je centralna funkcija zemljiškega katastra, ki mora biti strokovno domišljen in dodelan in hkrati odprt in uporaben za najširše.kategorije uporab- nikov. Z drugimi besedami, pred nami sta predvsem dve nalogi: ustvariti sodoben kataster na podlagi najnovejše znanstvene metodologije in razpoložljivih sred- stev in hkrati ustvariti družbene razmere, v katerih bodo zainteresirani druž- beni mehanizmi in posamezniki sposobni kataster, njegove podatke in prednosti uporabljati. V Sloveniji se nahajamo v fazi pripravljanja zakona o zemljiškem katastru. To omogoča, da v jugoslovanskih razmerah ne primerjamo samo koncepte, ki jih na- rekuje vaša stroka, ampak da izvršimo tudi potrebne komparacije in usklajeva- nje pravnih rešitev. Kot bost·e. spoznali na današnjem posvetovanj'i.1, je v naši republiki preseženo zastarelo gledanje na zemljiški kataster, ki vidi predvsem njegovo fiskalno stran. Tako gledanje v :današnjih razmerah tudi ne bi več opravičevali finanč­ ni rezultati, ki jih dobimo na podlagi obdavčevanja katastrskega dohodka, saj so majhni in v stalnem upadanju, tako, da ni več daleč čas, ko bomo razmislili nasploh o njihovi nadaljnji utemeljenosti. Zemljiški kataster je za nas, kot sem že dejal mnogo več, on predstavlja prostorno infonnacijski sistem za po- trebe komune in republike, sistem, ki bi moral biti po naših intencah enoteh in celovit, ki bo moral imeti prostorsko, ekonomsko, statistično, lastninsko- pravno in še marsikakšno drugo dimenzijo. V sedanjem konci;pira.nju ·zemljiškega katastra. že vidim enega od prvih potrebnih korakov h graditvi bodočega enotne- ga slovenskega in morda tudi širšega informacijskega sistema. S tega razloga tudi odklanjamo vse paralelne in parcialne evidence, k1 jih nekateri ponujajo ker so v današnjem stanju znanosti in telmologije na vašem področju nepotreb- ne in predstavljajo neracionalno trošenje energije in sredstev. Veliko bolj utemeljeno je nadaljnje razvijanje polivalentnosti zemlj~škega katastra in iz- koriščanje vseh možnosti, ki nam jih ob sodobno p;rirejenem katastru nudi so- do bna računalniška tehnika. · - 4 - Spoštovani tovariši! Zemljiški kataster predstavlja eno od centralnih vprašanj geodetske službe, vendar bi bilo napačno, če bi v njem videli samo to. Po mojem globokem prepri- čanju ima zemljiški kataster tudi izredno velik obče civilizacijski pometi, saj predstavlja enega od neizbežnih pogojev razvoja in napredka. Zato vaše posvetovanje presega meje vaše stroke in vas pelje v središče. družbenih doga- janj• . Miroslav Črnivec OSNOVNE ZNAČIINOSTI BODOČEGA SISTEMA. ZEMLJIŠKEGA KATASTRA V SR SIDVENIJI Vsebinska in kvalitetna modernizacija zemljiškega katastra je bila' v naši re- publiki predmet razprav in razmišljanj že mnogo pred 'sprejetem ustavnih amand- majev, s katerimi je bila dosedanja pristojnost urejanja sistema zemljiškega katastra prenešena na republike. Celotni razvoj SR Slovenije je zahteval teme- ljito preorieritacijo geodetske službe in ponovno definiranje družbeno-gospodar- skih razlogov za novo vsebino g.eodetskih evidenc. V zvezi z nalogami inventa.- rizacij e prostora so bile preučene nekatere modelne rešitve vključevanja zem- ljiškega katastra v širši informacijski sistem v inozemstvu, vzpostavljeni so bili stiki z geodet skiULi. službami evropskih dežel in preučen njihov sistem ·uvajanja pravnega in koordinatnega katastra. Poleg tega so bile izvršene ne- katere raziskovalne .in tehnične priprave za uvajanje sodobnih postopkov pri nas, tako glede izdelave in vzdrževanja zemljiškega katastra kaor tudi glede koriščenja njegovih podatkov za najširše namene inventarizacije prostora. Vz- poredno s tem je potekalo tudi ustrezno opremljanje geodetskih delovnih orga- nizacij na področju geodetskega in fotogrametričnega instrumentarija ter ra- čunalniške tehnike. Najširšo družbeno in strokovno podporo za tako orientacijo je dobila Qeodetska uprava SRS med drugim tudi na obeh simpozijih o .inventari- zaciji prostora v Mariboru 1969 in na Bledu 1970, kjer je bila ob sodelovanju predstavnikov iz vse Jugoslavije posebej postavljena nujnost upoštevanja cil- jev inventarizacije pri vseh geodetskih prostorskih evidencah, med katere šte- je tudi zemljiški kataster. · Glede na omenjeno večletno orientacijo G~odetska uprava SRS ni bila nepriprav- ljena, ko je bila pred njo postavljena naloga, .da pripravi nov: republiški za- kon.o zemljiškem katastru. Globalne orientacijske cilje je bilo potrebno pre- vesti v jezik zakonodaje in pri tem kritično oceniti raziskovalne dosežke ter jih primerjati z družbenimi potrebami. Pri tem smo upoštevali zlasti današnje stanje raziskav na področju invenatizacije prostora in prostorsko-informacij- skih sistemov ter njihove praktične aplikacije na posameznih območjih in test- nih primerih ter današnja spoznanja metodologije prostorskega planiranja glede na potrebe po izboru, vsebini in kvaliteti osnovnih prostorskih podatkov. Obenem s sistemom zemljiškega katastra rešujemo tudi številna druga. pravna vprašanja s področja zemljiške politike, kmetijstva in lastninskih odnosov, in smo glede tega morali upoštevati vse medsebojne vplive in posledice • . V navedenih pogojih smo se odločili za uzakonitev takega sistema, ki bo do- volj fleksibilen glede možnosti uporabe, ter za upoštevanje novih raziskovalnih zaključkov in družbenih potreb. .To je bil tudi eden od razlogov za ločitev področja geodetske izmere od zemljiškega katastra. Načelo fleksibilnosti je predvsem upoštevano pri uvajanju nove vsebine v zemljiški kataster, kjer se omejujemo na minimalni izbor podatkov, ki bi jih družba že danes morala imeti, puščamo pa popolnoma odprta vrata za registracijo drugih podatkov, ko bodo za to nastopili potrebni pogoji. Ena.ko je predvideno maksimalno svobodno odloča­ nje glede geodetskih tehničnih postopkov pri izdelavi in vzdrževanju zemljiš- kega katastra. Pri tem je nujno omeniti tudi načela programiranja. in financi- ranja nastavitve novega sistema, kjer je predvideno skupno odločanje republi- ke in občin. S tem želimo doseči, da se bo novi sistem zemljiškega katastra uvajal najprej na območjih, kjer je glede na potrebe prostorskega planiranja, ·urbanizacije1 varstva narave, urejanja lastninskih odnosov in glede na reše- vanje drugih ~~ostorskih vprašanj družbi res najbolj potreben. DRUŽEENA IZHODIŠČA, OSNOVNI NAlVIENT IN PREDLAGANI SISTElVI ZElVILJIŠKEGA KATASTRA l. Na vseh nivojih so bili v zadnjih letih sprejeti ukrepi za smotrno izko- riščanje prostora., za zaščito narave, kulture in naravnih virov. S tem v zvezi je bila sprejeta vrsta zakonov in odlokov, ki vzpostavljajo na zemlji- ščih posebne režime~ ureditvenih območij (urbanističnih programov, zazidalnih načrtov); - rezervato:v (v zvezi varstva narave, zaš.čite kulturnih znamenitosti, pitne vode in drugih naravnih l::ogastev); - različnih prepovedi (parcelacij, gradenj itd.); - različnih posebnih območij (J~drriero prispevkov in davkov, odškodnin idr.); - namensko porazdeljenih površin (stavbna zemljišča, posebne kategorije kmetijskih in drugih zemljišč); itd. Vse te kategorije je nujno enotno registrirati in prostorsko definirati kar je edino.možno v zemljiškem katastru. Glede na.družbene potrebe bo zemljiški kataster tako prirejen, da bo služil kot osnovna geodetska interpretacija sprejetih ·ukrepov v zvezi z regionalnim in urbanističnim ·urejanjem prosto- ra. za potrebe nadaljnjega programiranja in planiranja ter za pot':rebe urad- nega evidentiranja navedenih ·ukrepov za upravne namene v zvezi s pravicami in obveznostmi strank (prostorska funkcija). T~ funkcija. bo na novo vzpo- stavljena. - 6 - .Kvalitetno reševanje smotrne izrabe prostora zahteva.• kategoriziranje zem- ljišč glede na njihove proizvodne sposobnosti po načelih bonitiran:ja, kar je edino možno izvesti v zemljiškem katastru. Glede na sedanje družbene potrebe bo zemljiški kataster prirejen tako, da bo služil kot geodetska os- nova pri urejanju in izkorišOanju zemljišč (gospodarska funkcija). Ta funk- cija bo na novo vzpostavljena. ·· Da bi se omogočilo izkoriščanje statističnih podatkov za namene prostb:rske- ga planiranja na vseh nivojih, je potrebno te podatke prostorsko definirati in jih povezati z zemljH;ki.l.)1 katastrom. S tem -se konkretizira in ojačuje do- sedanja statistična funkcija zemljiškega katastra.. Glede na to se bodo v zemljiškem ka~astru zbirali tudi naslednji podatki: - o zemljiških površinah, za katere je z akti ·družbeno-političnih skupnosti in njenih organov določen poseben režim glede razpolaganja in uporabe oziroma za katere je določen kakršenkoli prostorski pravni status; - o rodovi.tnosti in proizvodni sposobnosti zemljišč, ki se dajo izkoriščati v kmetijske ali gozdarske nam3ne; · - o pripadnosti parcel' statističnim okolišem in drugim uradnim statističnim enotam. Navedeni podatki bodo uvedeni v prostorski katastrski operat, ki bo na novo osnovan. Vseboval bo vse podatke o parceli, ki so potrebni za zadovoljitev prostorske, gospodarske in statistične funkcije zemljiškega katastra. Poleg ··· navedenih,. se prostorskemu zemljiškemu katastru lahko določijo še drugi nru:n.eni ', vendar· 1e na podlagi zakona ali - za, lokalne potrebe - odloka ob- . činske skupščine. V takih primerih bo potrebno naknadno dopolnjevati sistem. 2. V SR Sloveniji je Z8iradi gorate oblikovitosti vsa dejavnost osredotočena na nekaj kotlin, povezanih med seboj z •Ozkimi dolinami.. Na ta območja padajo vsa bremena urbanizacije in infrastrukture, ki neprestano narašča.jo, obe- nem pa so tu tudi najbolj dragocena kmetijska zemljišča. Zato predvidena obremenjenost prostora zabteva poleg njegove smotrnejše izrabe tudi kvali- tetno reševanje lastninsko pravnih odnosov v zvezi z zemljišči, kar daje do- sedanji lastninski funkc:iji zemljiškega katastra. povečw. pomen. V zvezi s tem se uvaja_pravni lastninski kataster: Lastninska funkcije? sedanj ega zemljiškega katastra je dokaj nedefinirana in tudi pogosto protislovno s predpisi urejena. Da bi ta funkcija lahkp prišla do· izraza v svoJem :pravnem pomenu bo potrebno: - kot ·nof3ilci pravic za zemljišča v zemljiškem katastru bodo evidentirani .. :l:~., lastniki ozirQma. imetniki pravice uporabe. Uživalci se lahko vpišejo poleg lei:stnika ( uporabnika) le v izjenmih primerih (pri razlastitvah, od- vzemih iz posesti in podobno); · · · · vpisi nosilcev pravic se v zemljiškem katastru opravijo le na podlagi sod- nih sklepov; lega posestnih meja parcel se bo uradno ugotavlja.la v posebnem 'J.gotovitve- nem postopku s soglasjem prizadetih oziroma v sodnem postopku. Zapisnik s posebnega ugotovitvenega postopka posestne meje bo dokazni dokument o meji parcele; - prelomne točke na posestnih mejah parcele se bodo d©ločile s koordinatnmi v veljavnem državnem koordinatnem sistemu; - meja parcele, določena po navedenem postopku in načinu, bo pravflo dokazna za vse posle v zvezi s parcelo. S tem se bo izključil vsak nadaljnji spor in tudi priposestvovanje. 3. Dosedanja davčne, fllllkcija zemljiškega katastra ni več primarnega pomena ker dohodek od kmetijske proizvodnje relativno neprestano naze.duj e in ker so v pripravi tudi drugi sistemi obdavčevanja. Kljub temu bodo podatki zemljiške- ga katastra še dolgo časa omogočali kriterije ali primerjalne vrednosti ze, prispevke, dajatve, odškodnine in za druge zadeve. Za pravično reševanje teh vprašanj bo potrebno katastrsko klasifikacijo ustrezno vezati na bonitir&nje in ji s tem dati realno osnovo. Glede na to bo tudi v bodoče zemljiški. 1rn,- taster tako prirejen, da bo služil za tehnično in upravno osnovo pri dalo„ Čanju in odmori prispevkov in davkov (davčna f·Llllkcija). V zvezi s tem se uvaja kvalitetno nova klasifikacija zemljišč: Sedanja katastrska klasifikacija je izdelana v preteklem stoletju po metodi primerjanja z vzorčnimi zemljišči. Kljub obnovitvi klasifikacije na nek'.:\te- rih območjih, je ta danes komaj uporabna za potrebe obdavčenja, medtem ko · je za ostale namene neustrezna (odškodnine, gospodarjenje z zeml~išči itd.) Izdelati bo potrebno klasifikacijo zemljišč na novih osnovah. Primerjalna metoda sama zaradi velikega vpliva individualne ocene ne more biti več spr8°• j ernljiva, Zato bo potrebno uvesti boni tiranje zemljišč. Tak sistem je za kmetijska zemljišča že uveden v večini evropskih držav. Na njegovi osnovi bo mogoče zavarovati najboljša zemljišča za kmetijsko proizvodnjo z usms:0• janj em ostale izrabe prostora (urbanizacija, infrastruktura) ne, druga obrnoČ0• ja, vplivati na najbolj ustrezno agrotehnične, izrabo zemljišč in vzpostavi- ti pravično klasifikacijo za davčne ter odškodninske zadeve. V točkah 1 do 3 navedene funkcije zemljiškega katastra pomenijo znatno razši- ritev njegove vsebine in kvalitete. Geodetska služba bo zmogla to obremenite-v le s pomočjo nadaljnega uvajanja avtomatske obdelave podatkov, čemur smo ~E; dosedaj posvečali vso pozornost (preko 70 % katastrskih operatov v Sloveniji se avtomatsko obdeluje, s prehodom na veliki računalnik Cyber-70 v tem. letu, se predvideva. 100 % avtomatska obdelava do leta 1975), Avtomatska obdelava podatkov zemljiškega katastra ima še to prednost? da postaja nepotrebno vode-"' nje paralelnih evidenc o delu katastrskih podatkov (evidenca zemljišč v dru?f• beni lastnini, evidenca stavbnih zemljišč itd.), ker se lahko po potrebi , ... vto•- matsko vzpostavi vsako evidenco, na osnovi poljubne kombinacije podatkov 9 vkl~ ,"~ oenih v zemljiški kataster" - 8 ... TEHNIČNA OSNOVA ZEMLJIŠKEGA KATASTRA V vsej SR Slovdla.gi sprmnomb 1 ugotovljenih pri vzdrževanju zemljiškega katastra:" Z delitvijo nmterii~.o0i-:imeritvi zemljišč in zemljiškem ka.tastru na dva ločena zakona se 11'e odrF:>.kamEJi~~f'itvi za katastrske 7n topografske na.mene na območjih, kjer bo druŽh·1 tako reaitev zs,hteve.1.a> odpiramo pa možnost~ da se v slučaju potrebo izdelovanje vrš~ tudi J.ooano. Predvidevamo tudi skupno obravnavanje obeh zakonov v organih slcugšcine 9 pri pripra.v0,h pa. smo v pogojih ozkih Ča";'ov­ nih rokov dali prednost zaksno. o zP-n:i.Ljiškern ke.tastru samo zaradi širšega in- teresa družbeno-po~1i t:U5nih skupnosti :in oboa.nov 1 od :mterih smo želeli tudi predhodne pripombe in mnerijB,o UVAJANJE NOVEGA SIS1rEl\1J:A --------- .,, __ V SR Sloyenij:i.. imamo izdelan "1c.:n:C..jiški kataster praktično za ves teritorij v merilu lr2f:SO,. Kljub temu,, da je sistem zastarel in točnost nezadostna, v glavnem obstoj eč:L zemlj isld. katas,;<:.,:c "''°'·došče ze. de,včne namene. Ob ugotovitvi, da je družba danes za.interesi:rana p:i:'edvsem za reševunje prostorskih in lastnin- sko-pravnih vprašan~i i bo naš interes pri vzpostavitvi novega sistema usmerjen predvsem na območja~ kjer je ta problematika no.jbolj pereča~ to pa so zla,sti urbane površi:De in njihove. okolica., Sestav11i del novega sistema so tudi sred- njeročni p:r.ogrc,roj_ izdelave in f inanc:i.:ca11 j 8 .. , Glede na to, da je vzpostavitev pr,avnega in koordinatnega katastra ogromna naloga, ki je ne moremo izv:ršiti za ves teritorij republike niti ob maksimal„ nih naporih v doglednem roku 15 - 20 let~ je poleg sistematične nove izmerit- ve zaokroženih kompleksov predvideno tudi postopno uvajanje novega sistema po posameznih parcelah. Ta možnost bo dana za tis~e katastrske občine, kjer bo predhodno vzpostavljena navezovalne, mr·0ža, posamezne parcele pa se bodo ob rednem vzdrževanju sprememb postopoma vltljučevale v novi sistem. S tem bo omogočeno, da se tudi v manj intonzivnil:: obrnočj::.h postopoma uvede pravni in koordinatni kataster. Naložitev p:rostorskega operata v zemljiškem katastru je predvidena kot enkrat- na akcija, ki jo je za ves teritorij repnblike možno izvesti najlmsneje do lete, 1980. Delo v zvezi s tem bo v glaV11em birojsko in bo zahtevalo pretežno srednje in nižje kvalificirani strokovni kader. Raziskave v zvezj. z avtomatsko obdela- vo podatkov so glede tega dela. že v teku" Za i~delavo zemljiškega katastra bo upravno pristojna Geodetska uprs,va SRSo Programira.nje in ffrranciranje del v zvozi z izde1avo zemljiškoga katastra}!~ v skupni pristojnosti republike in občiY!,.u Glede na prej t1gotovljoni skupni interes in glede na razmerome, velika bremene, je nujno doseči najožje sodelo- vanje pri programiranju in pri porazdolHvi finančnih bremen v skladu s spr:i-- razumno sprejetii.ai kriteriji,, S tom je podMa najboljša garancija, da bodo družbena sredstva naj bolj raoione,:lno koriščena in s tP.m izdelan zemljiški kor tast er najprej na območjih~ kjer je prost0~csko. problematika najbolj perečaa Glede programiranja in finano:i.ranj e. 1)oni tiranja zemlj išo, srn::-i.t1°e.mo, · da bi 1,i~• lo najbolj ustrerno, Č8 bi bi1o v izk1j učni }.JJ':i.sto;jnosti :rapublilrn. '1.10 je popolnoma nova akcija, ki zahteva enotno organiziranje, koncentracijo kadrov in operativno izvajanje deL Prav tako bo na osmivi ~t,JC0112. o geodetskih izc, meri republika iz1djučno pristojna za ~)rog1amiY'8.l1j 0 in firw.nciranje navezo- valne mx•eže za potrebe zemljiškega katastra. Občine bodo pristojne za vzdr?ieva.:nje zemljiškega ke.tci,strti. i'-1 nuvezovo.lno mreže. ZEKLJUČEK Navedene osnovne značilnosti z2.;i~m,;,.jo glavne sisto;u:c::;:e rešitve? ki jih pred•~ lagamo z novim zakonom o zemljiškem ko.i;asbrn., Za poci.robnejoe seznanjenje sme„ priložili celotm, teze za zakon, ki jih je .::Jest[,;vila GeodJyi;sJrn, upre.va SRSoTeze so bile načelno že sprejete no. odbo:ru Zf'l. sj_stom p1·i Izyršnom svetu Skupščine SRS in od zainteresiranih republiških s9k:rei;e,riat:ov" 'r:r.·e.trn.t:no je v teln1 pod- robnejša razprava z občinami.7 ki ;je:: že dnla šte-vi).ne lw:l:istne izboljšavec Posebno mesto v fazi priprav w, s1Jrejem zolrona dajemo izmenjavi mnenj rn'7d r~M publika.mi in avtonomn:i.lni pokr'3.ji:namL Čep.L'&:v g~:'E: Z'.l zadE'P,r;) iz re_;::-ubliškt: · pri„ stojnosti, smatramo, da je neobhodno ne. b:::m pod:i:oc;iu doseči mGJ,;:simalno stopnj0 informiranosti in koriočenj a no,j ši. rš::i.h i. zlmšenj ,. - 10 '"' Tomaž Banovec ZEMLJIŠICT KATASTER IN PROSTORSKO RAZ~OREJENE INFORMACIJE 1/ Razvoj zemljiškega katastra (3, 5, 9, 15, 19)+ Zemljiški kataster (ZK) kot naj starejša pro?torska evidenca v svetu stoji pred novimi nalogami, ki jih pogojujejo predvsem; hitra poraba plodnih zemljišč za industrijske in druge namene, visoka stopnja urbanizacije, hitro povečevanje števila prebivalstva 1 razvoj mest, problemi okolja itd. Današnji sistem zem- ljiškega katastra je orientira.:n predvsem k zavarovanju lastnine in za obdav- čevanje. Za reševanje nakazanih novih problemov je treba zbrati množico dru- gih podatkov, ki jih je treba v prostoru razporediti in tako razporejene tudi obdelati. Za področje zemljiškega. lcatastra lahko ugotovimo sledeče: Zemljiški kataster bo tudi v bodoče obdržal ali celo ojačal svojo vlogo pri registraciji lastnine, vendar bo verjetno izgubljal svojo sedanjo vlogo pri obda.včevanjuQ. Prispevki iz devkova za poljedelstvo in gozdarstvo ponekod zna- šajo samo še 0,36 % vseh davčnih dohodkov (Zvezna. republika Nemčija), (15). Primer pri nas: v občini Maribor dohodki iz teganaslova pokrivajo samo iz- da.tke dveh gledališč v mestu. (Ko•)ilica, 34) 4 Gotovo bo tudi naša družba v bodoče morala vložiti več sredstev v kmetijstvo. Talce bodo subvencije dosegle ali presegle dohodek iz davščin. Takrat se bomo vprašali ali je treba davek še pobirati na tak način (Zakonski predlog o obdavčevanju, 15). Vloga zemljiš..,. kega katastra pri obdavčevanju deloma vpliva. tudi na enotno bonitira:nje za potrebe obdavčevanja. Avtomatizacija zemljiškega katastra je trenutno pri nas skrajšala čas obdelave 7 vendar ni bistveno zmanjšeJ.a stroškov„ Iste izkušnje imajo tudi drugje, kjer so uvedli integrirano avtomatizacijo v zemljiškem ka- tastru (nemške zemlje) in pri nas doma, primarno za potrebe obdavčevanja iz- koristiti za nove vsebine, postopke in možnosti. 2/ Nova vsebine, in naloge V svetu se je izkazalo, da je možno in potrebno dati zemljiškemy. katastru tudi nove naloge~ Taka iskanja so posebej poz..ria:na v sledečih državah: USA (10, 24, 31), ZRN-Mehrzweckkataster (7,12,15,16,17,20,33), Kanada (10,24), ČSSR (19), Švedska, ki je v nekaterih modelih šla najdalje v Upsali (22), Francija za ka- tero trdi J\/Iatha (9,18)i da ilW-:1. za Pariz izgrajen edini delujoč informacijski sistem za potrebe urbanizma, Velika Britanija (10) itd. V okviru močnejših ekonomskih gmpacij ( Slmpno evropsko trfašče, Varšavsld. sporazum) so tudi za- čeli z močnimi iniciativami za prostorske informacijske sisteme za potrebe in nivoje mesta, regionalnih (upravnih) enot~ večjega področja ali države (15,16). ,· + Številke v oklepajin se nanašajo na pregled literature na koncu prispevka. - 11 - Razvita so že poznana pravila prostorsko informacijskih sistemov (1,4), ki so jih dopolnili z novimi spoznanji o prostoru. Veliko razpravljamo o: pro- fatorsko razporejeni informaciji (4), prostorskemu podatku, bankah podatkov, banakah metod itd. (4,10,22). Nekatere raziskave smo naredili tudi pri nas v okviru projekta 11 J?.r>ostorski informacijski sistem Slovenije" (PIS) in študije 110snove prostorskih dokumentacijskih sistemov" (1971). Ljubljana- L11šti tut GZ SRS ( 4) • Za beogro,j ske potrebe je Aničin s tovariši tudi upo- rabil postopek s prostorskimi enotami pravilne oblike. Izkoriščanje zemljiškega katastra. kot sestav.nega .dela prostorskega informa- cijskega sistema začne, ko smo se odločili, da podatke in informacije _vežemo n~ zemljiško parcelo. Potrebna nam je prostorska enota, ki je definirana tako, da jo lahko upora- bimo kot nosilce. (lokacija.) baznih prostorskih podatkov (Basisidateh, 15) .. Obstoječi zemljiški kataster v Sloveniji ne izpolnjuje vseh pogojev za iz- gradnjo avtomatiziranega prostorskega (pla.rierskego.) dela in na tem področju šele sedaj delujemo raziskovalno in strokovno. Zaradi tega podajamo v tem re- feratu samo neke osnovne ideje in izkušnje, ki smo jih pridobili pri študijah splošnih informacijskih sistemov delno konkretiziranih v sistemu zemljiškega katastra. Zemljiški kataster v prostornem informacijskem sistemu predstavlja-samo nje- gov nuJni integrirani del. Največ vsebuje tistih podatkov, ki so potrebni za lokacijo informacij in nekaj o prirodnih danostih, lastnikih itd. Za nas so potrebne za izgradnjo splošnega sistema informiranja o prostoru predvsem tri osnovne skupine (banke)podatkov: l. Zemljiški kataster s svojim zgrajenim prostorskim delom (Mehrzweckkataster, planerski del) 2. Register prebivalstva razširjen z novimi podatki 3. Davčna banka podatkov. V teh centralnih bankah podatkov bi vskladiščili osnovne (bazične) podatke o l.) prostoru, 2.) prebivalcu in 3.) denarju. Podatki ostalih resornih služb bi se vključevali v„ sistem postopoma in v skladu z možnostmi. 3/ NaOin izgradnje PIS-a (Prostorskega, informacijskega sistema) (10) A) Izgraditi pai0 cialno posamezne registre (datoteke) in postopno izvrševati integracijo, istočasno izpolnjujoč vsa ~avila informacijskih sistemov v lrončno banko podatkov.Tak pristop je morda manj eleganten vendar daje že v nastanku.,ko:cistJ;i.e rezu.ltato-(10*.16). B) Izgraditi kompresivni (kompletni) sistem (comprehensive J.a.nd da.ta. bank in its final formj kar pomeni, da bi zgradili naenkrat celo b nko podatkov po dobro zasnovanih projektih z velikim predhodnim poznava.njem tovrstne problematike (Švedska, Banka cestnih podatkov v Baden-WUrtembergu) (22). Izkušnje kažejo, da je parcialni sistem izgradnje računalniško urejenih regi- strov boljši od kompletnega sistema, ker je poleg dobro obdelane teorije v - 12 - svetu le malo kompletnih praktičnih izkušenj na tem področju in zato parcial.:.. ni pristop omogoča korekcije pri sami izgradnji sistema. (10). 4/ Prednosti zemljiškega katastra pri izgradnji PIS-a na osnovi parcel Lokaci'ja•podatkov na različnih prostorskih enotah je tudi pri nas obdelana v nekaterih študijah. Prednosti, ki jih v zvezi s tem nudi zemljiški kata- ster bi zato lahko.tudi že navedli (Modificirano po Lammerhirtu :in Wolfu 1972) (3,15,16,33): l. Zemljiški kataster je edina popolna prostorska evidenca o zemljiščih. 2. Zi~lilljiŠki katastel' je permanentno vzdrževan in zato vsebuje za n~k realen čas najnovejše.vzdrževane podatke· o parcelah in lastnikih. . . 3. Parcela je najmanjša nepravilna prostorska enota, ki omogoča sestavljanje večjih in največjih prostorskih enot ( statistični okoliš, katastrske o1;- čirie) ~ 4. Upo:mba enotne proj.ekcije v zemljiškem katastru in razdelitev na enotne liste omogočata prehod s parcel na pravilne prostorske enote konstruirane v mrežah, gridih, registrih in podobno. 5. Uporaba koordinat v zemljiškem katastru omogoča točno in enolično določanje vsakega relevantnega podatka v prostoru. 6. Z upqrabo enotnega koordinatnega sistema je mogoča integracija več prostor- skilJ. informacijskih sistemov na regionalnem republiškem in državnem nivoju. 7. Z uporabo )l'Osto:r.no razporejenih podatkov lahko v računalniku izvršujemo logične operacije in uporabimo na izhodu ( outputu) metode avtomatizirane kartografije. 8. Geodetska služba kot organizacija, ki skrbi za zemljiški kataster je nava- jena na vzdrževanje velikih količin podatkov, četudi kdaj ne·more pravočas­ no rešiti vseh nalog zaradi obsežnih sprememb ali količine nalog. 5/TebniOnein vsebinske možnosti shranjevanja in obdelave prostorsko-ra.zp9 ... rejenih- podatkov v avtomatiziranem sistemu Varianta A Najenostavneje bi bilo, da .se. prostorski pojavi, ki jih je mogoče klasifici- ra.ti in šifrira.ti v elektronsko urejenem sistemu, kodirani vskladiščijo v za to predviden prostor v datotekah, ki bi bile urejene po. šteyilkah parcel, · Tako bi poleg obvezne :in enotne vsebine za vse osnovne potrebe, ld jih rešu- je zemljiški kataster, rezervirali določeno kapaciteto sp6mina .za tako kla- sificira.ne podatke (prostorski del). Obdelava bi bila exiostavna, a bi imeli večje težave pri vzdrževanju,- vnašanju in pri spremembah prostorskih podatkov~ V začetku bi imeli t:.udi precej praznega prostora. v datotekah, ker j'e n.emogoče takoj napolniti prostor v datotekah za potrebe vse Slovenije. Poleg tega je tež}co takoj izdelati -enoten sistem klasifikacije prostorskih (planerskih) po- datkov, ki so voasih zaradi svoje pravne običajno indi viq:ualno- semantične vse- bine in 'zaradi tega zarad.i posebnega tolmačenja večinoma zelo .različni (odlok Sob s posebnimi pravnimi tolmačenji in izjemami). - 13 - Prostorski del take datoteke bi enostavno razdelili v obvezni - enotni del za republiške potrebe in del v katerem bi zbirali podatke za potrebe komune. Obfanskega dela ne bi omejevali; Republiški in drugi organi bi tako zaradi enotnosti obveznega dela imeli pristop do podatkov obveznih za republiko s svoJ1m1 enotnimi softwarei, a pristop do podatkov potrebnih za izbrano ko- muno bi izgradila sama komuna. Varianta :s Varianta A ne izpolnjuje vseh zahtev za kompleten prostorski informacij sld sistem. Poleg težav, ki smo jih delno obravnavali, je največji problem v tem, da so prostorski podatki vezani s parcelnimi številkami tako, da ni mogoče uporabiti vseh pozitivnih koristi avtomatske obdelave podatkov. Tako v varian- ti A ni poznana neposredna lokacija podatka (koordinate). Parcelo iščemo s pomočjo njene številke (adrese) analogno s številkami na načrtih in šele tako lahko lociramo podatek v prostoru. Varianta :S je naslonjena na lokacijo poda~ka, ki jo s pomočjo koordinat pri- redimo vsaki parceli in prostorski enoti. Ce upora.bimo koordinatni kataster bi imeli v takem primeru odlično možnost, samo takega zemljitkega katastra v bodočnosti ne bomo mogli izgraditi kompletno in hitro. Razen tega so množica koordinat (omejevanje) in relativno velika pozicijska natančnost za-potrebe prostorske informatike nepotrebni. Zaradi tega se je naj bol~e nasloniti na težišOa prostorskih enof~- · Težišče podano s koordinatami enolično predstavlja vsako prostorsko enoto, parcelo ali neki večji prostorski režim (področje). Težišča ne iščemo samo s pomočjo raču­ nalnikov marveč tudi tako, da ga določimo (včrtamo) na ustreznem načrtu in z digitalizatorjem izmerimo naenkrat vse koordinate na določenem načrtu. Tako bi priredili vsaki parceli (parcelni številki) svoje težišče s koordinatami v enot- nem koordinatnem sistemu (Gauss-KrUger). Stare sisteme projekcij bi transformi~ rali v GK sistem. Preko težišča bi bilo mogoče transformirati v prostor vse podatke in jih računalniško r-udi poiskati v prostoru. Poleg tega bi bilo mo- goče z matematično logičnimi optimalizacijami iskati preko lokacije podatke v višjih sistemih in režimih. Prostorni podatki se običajno ne odrejajo samo na eni parceli marveč na večjih arealih (skupinah parcel). Tako obstoja za večja območja v prostoru z množico parcel včasih enoten predpis. Primer: Rezervat. za avtocesto, prepoved gradnje itd. Talw območje (prostorski režim) bi najprej omejili na posebni oleati, mu določili težišče in digitalizirali koordinate poligona, ki ga obkrožuje. V računalniku bi preko težišča, ki bi ga v datotekah dodali obvezni vsebini zemljiškega katastra, izgradili prostorski del elektronsko urejenega zemljiš- kega katastra. Težišče v varianti :S zamenjuje v osnovi katastrski datoteki ves prostorski del, ld bi ga morali zgraditi po varianti A. Poleg variant A in :S obstoje še druge možnosti, ki so v stYari njihove pod- variante ali kombinacije. Varianta B zahteva, da se vsi podatki o prostoru naj- prej kartografsko obdelajo (oleatno), kasneje bi jih pripravili za avtomatiza- cijo. Tako bi tak sistem izdelali najprej oleatno in po konkretno izkazani po- trebi izvršili prenos v računalnik. S tem bi pridobili na času za relativno obsežne priprave za avtomatizacijo. ·- 14 - 6/ Nivo zbiranja. podatkov in prenos med nivoji Različni nivoji potreb za podatki v svetu in pri nas pogojujejo izgradnjo več prostorskih informacijskih sistemov (verti~~lno), ki naj bi bili zaradi racionalnosti konstruirani tako, da obstoji možnost obdelave za vse najvaž- nejše potrebe in možnosti prenosa potrebnih podatkov med različnimi nivoji, Za naše potrebe bi bilo potrebno zgraditi največ dva ali tri sisteme. l. Za potrebe informiranja o prostoru na komunalnem (občinskem) ali še bolje mestnem nivoju je potrebno zgraditi informacijski sistem, ki je prostorsko naslonjen na parcelo. · 2. Za potrebe informiranja in zbiranja podatkov za prostorsko planiranje na nivoju republike je potrebno zgradi ti informacijski sistem na.slonj en na prostorsko enoto velikosti statističnega okoliša ali katastrske občine. 3. Za širše potrebe je možno tak sistem nasloniti na prostorske enote veli- kosti politične občine ali še večje teritorialne enote. Ta sistem naj bi bil zgrajen tako, da koristi rezultate nižje organiziranih sistemov. 7/ Realizacija vključevanja zemljiškega katastra v prostorski informacijski sistem Trenutno· nas najbolj zanima zemljiški kataster kot osnovna evidenca prostorskih (planerskih) podatkov, ki so naslonjeni na zemljišk9 parcelo, Primarni namen tako zbranih in prostorsko razporejenih podatkov je: kor-isti ti prostorskemu planiranju v komuni (mestu), republiki in širših regijah. Z oziram na današnjo stopnjo raziskovanja in uvajanja PIS-a v inozemstvu in doma in z ozirom na potrebe družbeno--političnih skupnosti pri nas, bo morala geodetska služba. pazi ti predvsem na sledeče: - potrebno je na tem področju postavi ti global:ue cilje in vmesne cilje za do- seganje globalnih ciljev ter ustrezen kontrolni sistem za opremlja.nje do- seganja. ciljev. -· Spremljati domača in tuja izkustvi:).. glede izgradnje PIS-a in modemiza.cije zemljiških in ostalih katastrov. - Osvojiti in spremljati način delovanja velikih računalnikov in kompletirati potrebno račt.ma.lniško opremo. Zgraditi minimalne kompatibilne datoteke za potrebe najmanj dveh nivojev in- formiranja. Vplivati na bodoče koristnike rezultatov PIS-a, da. strokovno izrazijo svoje potrebe in pricakova,.'1j a. - Postaviti službo, sistem poslovanja teJ• vzdrževanja ;I?IS-a., - Pripraviti katastrske mčrte in evidence za namene PIS-a. Rešiti problematiko izgradnje oleatnega sistema v materialnem in organiza-. cij skem pogledu, kot prvo fazo konstrukcije avtomatiziranega prostorsko- inforroativnega sistema. - 15 - - Izvršiti poskuse na malem prostorskem modelu ( ena politična občina). Mednarodne izkušnje kažejo, da je sistem informacij za prostorsko-planiranje naslonjen na parcele mogoče zgraditi in uspešno koristiti. Pri tem je potrebno, da smo si dobro postavili cilje, da smo deležni dovolj razumevanja in da je na volj o dovolj sredstev. Težave, ki bi nastale bi reševali s timskim· interdisci- plinarnim delom. Literatura l. Balasubramanyan v.: APPLICATION OF INFORMATION THEORY TO MAPS IKJ. str. 177-181 2. Banovec T.: INFORMACIONI SISTEMU PROSTORU Simpozij o makroprojektu 0 Prostorska ureditev Jugoslavije" (Geodetski list 1971 št. 3) 3. Banovec T. : MODERNIZOVAN KATASTAR, NJEGOVA UPOTREBA ZA PROSTORNE INFORMACIONE SISTEME SA OBZIROM NA MOGUČNOST U JUGOSLAVIJI Ohrid, april 1970 (Posvetovanje) 4. Banovec T. in sodelavci: ZASNOVE ŠTUDIJE O PROSTORSKIH DOKUMENTACIJSKIH SISTEMIH Ljubljana, maj 1971 Raziskovalna naloga. 5. Balasz L .. : DIE LAGE DES KATASTERS IN UNGARN Wiesbaden 1971 referat 701.3. 6. Bertin J.: LBS CONST.ANTES DE LA CARTOGRAPHIE IKJ 70 str. 183-188 7. Bohnsack G. : ZUK UNFTVISIONEN DES BODENRECHTS IN DER BRD Wiesbaden 1971, referat 803.2. 8. Božičnik M.: AOP KATASTARSKOG KNJIGOVODSTVA U OPŠTINSKIM GEODETSKIM SWŽB.AMA U HRVATSKOJ Ohrid 1970, referat (Posvetovanje) 9. Chabrier: PRODUETION D'UN LIVRE FONCIER EN FRANCE Wiesbaden 1971, referat 706.3. 10. Friffith. J., Hancock H.J. in Harris R.C.: LAND DATA BANKS December 1971, The Australian Surveyor št. 8 st~. 502-506 11. Geodetska uprava SRS in Geodetski zavod SRS: OSNUTEK PRIROČNIKA ZA IZDELAVO IN VZDRŽEVANJE KATASTRA KOMUNALNTII NAPRAV Ljubljana, junij 1969 - 16 - 12. Kielman J.: GRUNDEIGENTUlVI, STADI'PLANUNG UND BAUMASSNAHMEN IM DIGITALEN LAGEMODEL Wesbaden 1971 80 13. Klarič M: ZEMLJIŠKA KNJIGA FAKTOR NEPREMIČNINSKIB EVIDENC Ljubljana 1970 14. Leskovic S.I ZEMLJIŠKA KNJIGA ( skripta) Ljubljana, marec 1959 15. rummerhirt - Wolf: WOM LIEGEN"SCHAFTSKATASTER ZUR GRUNDSTUCKADATENBANK ZFV. str. 3/71 str. 93-103 16. Lukase T.: DIE ROLIE DER DATANBANKEN" IN DER GEODASIE Sofija 1971. Posvetovanje o avtomatizaciji v geodeziji Tom IV. str. 117-136 17. MandeL E.: EIN MODE11 FUR DIE INTEGRIRTE DATENVERARBEITUNG MIT EINER FACHDATENBANK VERMESSUNG Zf V marec 1970, str, 73-85 18. Matha J.: SISTEMI INFORMACIJ ZA POSLOVANJE LOKAINIH (PROSTORSKIH)SKUPNOSTI Ljubljana 1972 Bilten RPP št. 26/72 str. 4-12 19, Mihal J.: REGISTER UČETA ZEMEL I PROBLEll/IT SVJAZANIJE S EGO PROEKTRIROVANEM (Avtomatizacija katastra u ČSSR) Sofija 7.11.1971 Tom IV. str. 25-48 20. Mueler H.: EDV IM BAU UND VERMESSUNGSWESEN Del. 2. Priročnik 1970 21. Mueler H.: BEWERTUNG VON BAUGRUNDSTRUECKE.N Wiesbaden 1971. Publikacija 22. Prevodi Zveze GIG SRS: - KATASTER NA ŠVEDSKEM - VIDI~ GLEDE SPi<)ŠNIH NAČEL ZA BODOČI PROGRAM TITFORMATIVNEGA SISTEMA V DRZAVNEM RAZVOJU - NOVA BANKA PODATKOV O ZEMLJIŠČIH NA ŠVEDSKEM 23. Pust J.: INFORMACIJA O POTREBI IZVEDBE BONITIRANJA IN OBNOVE KATASTRSKE KLASIFI- KACIJE ZEMLJIŠČ V SRS Ljubljana, april 1970 10 strani neobjavljeno 24. Schmidt • : TITLE INSURANCE COMP.AlifIES AND THEIR PLACE IN TRE UNITED STATES OF AMERICA Wiesbaden 1971, referat 70.2. - 17 - 25. Nordbeck S. Bengt R.: · ISARTMIC MAPS AND THE CONTINUITY OF REFERENCE INTERVAL FUNCTIONS Geograiska Annaler - Series B. Vol. 52 B. št. 2 (1970) 26. Thompson M.: AUTOMATION IN CARTOGRAPHY IKJ 1970, str. 51-59 27. Ukmar z.: ZNAČILNOSTI ITALIJANSKEGA KATASTRA ZGRADB, NOVI URBANSKI GRADBENI KATASTER Bilten GIG SRS 1970 28. Unger H., Gerik J .. : PHOTOGRAlVllVIETRIE BEI KATASTERVERMESSUNGEN Bul 5/1971 str. 199-204 29. Uradni list SRS: ZAKON O UREJANJU IN VZDRŽEVANJU ZELENIH POVRŠIN V NASELJIH 1965 Ljubljana JO. Uradni list SRS: REPUBLIŠKI ZAKON O KATASTRU KOIVIUNALNIH NAPRAV Ljubljana št. 27/68 31. Wilson A.G.: KORIŠČENJE KOMPJUTERA U PLANIRANJU PROSTORA Beograd 1970 (prevod) Jug.inst. za urb. i stanovanje 32. Wogt W.: ELEKTRONSKA OBRADA PODATAKA ZA PLANIRANJE Jug.inst. za urb. i stanovanje 1970 (prevod) 33. Wolf D.: AUTOMATISIERUNG DES LIEGENSCHAFTS KATASTERS IN HINBLICK AUF EIN GRUNSTR~CKSBEZOGENES INFORMATIONSSYSTEM Februar (1972) ZfV. 34. Zveza geodetskih inženirjev in geometrov Slovenije POSVETOVANJE O INVENTARIZACIJI PROSTORA Maribor, 26.XI.1969 (več avtorjev) 35. Živkovic I.: KATASTAR ZEMLJIŠTA Priročnik - učbenik 1970 - 155 strani. Univerzitet u Beogradu. •· lH ·- Milan Naprudnik PROSTORSKO PLANIRANJE IN ZEl\/lLTIŠKI KATASTER Dovolite, da vas prozdravim v imenu tov. Borisa Mikoša, člana Izvršnega sveta in republiškega sekretarja za urbanizem. Še poseboj me je zaprQSil, da vam prenesem njegovo željo zo. čim plodnejše delo na tem posvetovanju, ker gre za temo, ki je v veliki mori povezana z napori za uveljavitev nove zem- ljiške politike. Enako mi dovolite, da izrečem zahvalo za to povabilo v ime- nu Zavoda SR Slovenije za regionalno prostorsko plnniranje.in vseh tistih prostorsko planerskih, lcrogov, ki so še kako zainteresirani na težnjah vaše predmetne obravnavo_ Iz gradiva, ki smo ga prejeli za to posvetovanje je razbrati, da gre za uveljavljanje zemljiškega katastra, poleg drugih namenov, tudi v smeri, ki jo ozko povezana s problemi urbe.nističnego. in prostorskega planiranja. Do- voli te, do.. v krn,tkih bosedah posredujem, kaj v naši republiki delamo. ne, prostorskem planu, s kakšnimi problemi se ukvarjamo in tudi kaj pričakuje­ mo od no..daljnjego. razvoja zemljiškega katastra, V Sloveniji izdelujemo prostorski 'plo.n četrto· leto, preboleli smo osnovne začetne težave, in po treh letih izkušenj prihajamo pred slovensko javnost i:n pred slovenske politično organo s predlogi, kako naj bi se v prostorskem smislu razvijala naša republika. - Naš prvi planski element, ki smo go. prod kratkim predložili v javno raz- pro..vo so "družbeno-ekonomska izhodišča zc. gospodarjenje s prost,Qrom in za varstvo olrnlja 11 , Ta dokument ima znaoaj smernic za bodoči prostorski raz- voj, s temi izhodišči opredeljujemo osnovne smotre prostorskega razvoja in sprejemamo usmeritvo za o1)no.Šnnje uporabnikov v prostoru, to je tistih, ki prostor obvladujejo kot nosilci investicijskih dejavnosti (posamezni sek- torji kot gozdarstvo, kmetijstvo, cestno gospodarstvo ipd.) - Naš drugi dokument, ld je prn.v tako priprtwljen, jo zasnovti.'regionalnega prostorskega rn.zvoja, s katerih posredt1jemo osnovne rešitve za naslednje sisteme: tkzv. urbani sistem ali omrežje most 1 sistem prometnega. in ener- getskega omrežja in osnovne vodnogospodarske ureditve. Poseben pomen pos- večomo v teh štirih velikih sistemih o.li projektih urbanemu sistemu, kjer stremimo k realizaciji drL1Žbenega dogovora, ki smo ga sprejeli v pravkar sprejeti resoluciji o dolgoročnem razvoju Slovenije, ko smo so odločili za načelo policentriz,mo., ZH nadaljnje izvajanje mi dovolite, da povlečem vzpo- rednico z geodetskimi kartami oziroma evidencami. Urbani sistem kot element zasnove smo pripravili v merilu 1:750,000, pomeni v skice.h oz. grobih os- novo.h, NasledJ.1ji element to je zasnovo prostorskega razvoju izdelujemo v merilu 1:400,000, med tem, ko bo predlog organizacijo prostoro. ali namen- ske porazdelitve površin prilrn,zan in posredovan v razpravo v merilu 1:200,000, To je v sedanji fazi največje merilo na republiškem nivoju, - 20 - dela nn prostorskem planir:=:mj u v organizaciji planiranja, pomeni v pridobi- vanju orgnnizirnnih informncij o fizičnom in predvidenem stanju v prostoru, ter o pos:cedovanju teh informacij no. vse nivoje, Prednost geodetske službe v njeni razvejanosti od republiko do občin je dejstvo, s katerim v Sloveniji računamo, še posebej ob odsotnosti org,miziro.ne urbanistične oziroma, prostor- sko-dokumentacijske službo, Pomeni, da se sc.ma po sebi poraja vloge, geodet- ske službe v prostorsko-tehnični informativni službi, tudi 4. In končno je ZC\ nas zanimivo/urejanje sodobno tehnike v vodenju geodetskih evidenc; pomeni, da smo v veliki. meri zainteresirani za uvajonj,e elektronske tehni)rn pri obdelavi zemljiškega katastra. No. ta način dobivamo mo.tematično osnovo, da bomo lnhko iz dosedanjega 11 peš 11 plo.niro.nja prešli na uporabo sodob- nih sredstev pri obdelavi. posameznih T,llBJ1erskih zo.misli. Ob vedno večjem številu posnmoznih podatkov, bomo zmogli zajeti njihove yplive le z uporabo sodobne elektronske tehnike, ·Pri tem je jo.sn,e, da ·ne bomo mogli matematični jezik uporabi ti z,o. vse podntke np:r, .zc. politični vpliv, družbeni cilj , človeški faktor itd., vendar za veliko večino podatkov, posebno fizične narave, bomo morali uvesti sodobno' tehniko. Dovolite mi 1 do. ob ZD.ključku izro.zim zo;upo.nje vnCLpore tego. posvetovanja in novo vlogo zemljiškega- lrn.tnstrn .• No.jbrž je odločitev za nov zemljiški lm:taster eden največjih progro.mov·, ki jih je slovensko. geodezijn v zo.dnjih letih pripro.-:- vila. S takšnim konceptom se poslavljamo od. globoko zakoreninjene stoletne in- · štitucije in se lotevamo velike, tudi v mo.terio.lnerh smisluvelil(e . investicije z dolgoročnim pomenom zo. kb.te:ro.lo.hko m~r:no zatrdimo, da imn no.jvečji družbo.,. ni znc.čnj. Mislim, do. predložen.9, ,širina ,zemljiškega ko.tc.stro. .do.je jo,mstvo, do, bodo no.pori za i zqelnvo te evidenc.o uspešni .in nii že dane s 10:hko Qcenj ujemo· te no.pore kot novo tvorno m,ožnost nndaljnjego, sodolovr.i,njo. ge'odetsk_e dejavnosti pri prostorskem plo.niro.nj l..l v naši republiki, - 19 - V ne.dn,ljnj em procesu ploniranj a pre.dlagamo, da bi v Sloveniji izdelali med- občinske prostorske plone ro.zvoja in to v merilu 1:100.000 in na tej osnovi pristopili k reviziji urbenističnih progrnmov občin v merilih, ki so po za- konu o urbenističnom planironju že uzakonjena (1:25.000). Vendar gremo Še dnlj e in 11 izkoriŠČ[1_mo 11 lrn.rto 1: 5000, katero. nnj bi po naših pričakovanjih postalD, osnovni nosilec namenske Členitve ali namenske razdelitve površin za občino, pomeni nn končnem nivoju politično-teritorialnih skupnosti v Sloveniji. Triko smo v procesLl plrmi·.rn.nja od resolucijskih odločitev, mode ... lov makroplanerskih rešitev, idejnih programov in projektov prišli do povr- šinske enote in po našem prepričanju je samo v takšni konstrukciji dano jamstvo, da se spuščamo ne. realen nivo, da bomo v praksi izvajali tisto, kar smo si zamislili. Iz teh stališč ima zn prostorslco planorj o zemljiški kataster naslednje pome- ne: l. zemljiški kataster {lli konkretneje po.rcela imn v svojem prvem pomenu za prostorsko urojsnje funkcijo nosilca osnovnih informacij. Seveda gre pri tem za čim kvalitetnejše in Čim bolj vsostmnske podo,tke o prostoru, v smislu predvidene nadaljnjo širitve vsebine zemljiškega lmto.stro.. Že v dosedanjem sodelovmiju smo preko geodetske službe dobili nekatere osnovne fizične poknzatolje, kot inventD,rizacijo gozdnih in kmetijskih zemljišč, no.dalje smo preko usposto..vitve tkzv. regionalne prostorske dokumentacije iz teh osnovnih zemljiščnih podntlcov dobil;L tudi drugo tkzv. inventarne podat ko, ki so nam omogočili obdelc,vo posameznih procesov, ki v prostoru nastajajo. Vsekakor ne bomo mogli poenotiti in uporabljati upodabljanje vseh podo,tkov no. teh najmanjših enotah, nmpo.k bo to upodo,bljanje odvisno od intenzivnosti posameznega območja glede na zahteve in dragocenost po- sameznih zemljišč zc, prostorsko planiranje. Zanesljivo bo, do. bodo za no.s najbolj zanimivo obdelo.ve tistih intenzivnih območij v Sloveniji, prodv-- sem dolin z m vninami, lej er se odvi.j o. ve s demografski, go spodo.rski in o s- to,li prostorski rnzvoj • Ce upošteve.mo, dn je zaradi roliofnih prilik Slo- venija utesnjena, potem je za no.s ta prostor toliko bolj občutljiv. Poleg urbo.nize.cije in industrije se v tem prostoru koncentrirajo tudi vse promet- nice in če temu dodamo, da zahtevo. danes modernv. prometnica 60 tn tkzv, de- lovnega fizioneg'.', pasu in 300 m širšega zo,ščitnega paRu, da zahtevf'. 380 kV daljnovod 180 m vplivnega po.su, potem vemo, da bo na teh občutljivih zem- ljiščih še koko potrebno biti Čim podrobneje seznanjen s prilikami v pro- storu, skr~tka potrebno bo v čim mc:njši enoti obvlndati posamezno lastno- sti tega prostora. 2. Dovolite, da upornbim podatek, ki so nnm ga posredovali foncoski planerji, ko so nam povedali, mordn malo olepšano, da i!1k'1.jO vso.k m2 Francije namen- sko opredeljen. To nam potrjuje našo zamisel, de bi v končni renlizaciji naših planskih rn,porov le--ti dobili svoj izmz v Čim točnejo opredeljeni prostorski enoti eli praktično v karti v merilu 1:5000 s parcelami. To me ... rilo in geodetsko. prostorsko, enota postajeto. v nekem smislu službn kontro- le, da bomo prostor resnično tako koristili, ko.kor smo se odločili v planih in programih. 3. Mislim, da. je enako zon1m1vn za nas tudi orgmiizacija službe zemljiškega katastra v svoji povezavi z geodetsko službo. Lnhko trdimo, da je 50 % Peter Šivic '':-' - 21 - PRINCIPI IN IZKUŠNJE zA. NAČRTOVANJE AVTOMATSKE OBDELAVE PODATKOV NOVEGA ZEMLJIŠKEGA KATASTRA· O tem, kakšen je pravilen pristop k uvajanju avtomatske obdela.ve podatkov je bilo že rrmogo napisanega, teoretjono obdelanega in v praksi dokazanega. Na rrmogih neuspelih poskusih saje že tudi izkazalo, da je nepravilen pri- stop zelo lahko usoden. Edino sigurno izhodišče je precizna definicija rezul- tatov, ki jih od avtomatske obdelave pričakujemo. To velja za vsa področja. Posebno je to važno pri pristopu k integralni obdelavi podatkov, katere naj- višje .oblike so popolni informi:+cij ski sistemi. Niso mišljeni tu samo nacio- nalni ali interdisciplinarni informacijski sistemi, ravno tako velja to tudi za ožje, recimo strokovno dokaj zaprte informacijske sisteme. Prve težave, na katere večinoma naletimo ob prvem uvajanju avtomatske obdelave podatkov v neko področje so, da v uvajanju in delu na AOP nimamo izkušenj in precejš- nje pomanjkanje kadrov. Zato je večinoma dopusten in morda celo normalen drugačen pristop; ob izdelavi posnetka stanja in njegovi analizi šele lahko definiramo, morda ne vseh, ampak vsaj najvaženjše ali večino va!nih rezulta- tov. Posnetek stanja in njegova analiza je zahtevna in večinoma dolgotrajna operacija. Prednost tega pristopa pa je tudi v tem, da se ob izdelavi posnet- ka in njegovi analizi izpopolnjujejo in usposabljajo kadri, ki lahko na rea- len in pravilen način postavljajo ne preširoke ampak tiste nujne rezultate, ki so izhodišča uvajanju avtomatske obdelave podatkov. Na področjih kjer klasično ali manuelno obdelave že dalj časa tečejo in kjer se postopoma na najnižjem nivoju uvaja tudi avtomatska obdelava podatkov, je del te analize sproti že napravljen, pridobljene so prve izkušnje v avtomatski obdelavi po- datkov, dokaj jasno so definirani podatki, ki so se doslej zbirali. Večina bo zbiraria še vnaprej in predstavlja znatno pomoč pri definiranju rezultatov in pristopu k uvajanju integralne obdelave podatkov in grr:i,ditvi informacij- skih sistemov. Tako je verjetno naše izhodiŠČA za prehod od dokaj preproste avtomatske obdelave, ki danes teže v katastru, na višji nivo torej na nivo strokovnega informacijskega sistema. Za izgradnjo strokovnega informacijskega sistema je treba na vsak način upoštevati tudi njegovo povezavo ali vsaj mož- nost kasnejšega vključevanja v širši, morda celo nacionalen informacijski sistem. Eden od osnovnih principov uvajanja avtomatske obdelave podatkov na praktič­ no vsa področja je, da avtomatska obdelava podatkov ne zamenja manuelne na istem nivoju, ker je v tem slučaju nerentabilna, pač pa mora avtomatska ob- delava dati vsebinsko več. Res je, da avtomatska obdelava podatkov, ki za- menja identično manuelno obdelavo le-to pospeši, v nekem smislu olajša, dani pa so tudi že rrmogi pogoji, da iz v avtomatsko obdelavo vključenih podatkov lahko dobimo rrmogo bogatejše rezultate kot pa smo jih doslej ma.nuelno. Novi zakon o katastru širi vsebino in vsaj globalno definira celo vrsto no- vih rezultatov. Ti rezultati žal morda premalo bazirajo na dobrem posnetku današnjega stanja. Za projektiranje avtomatske obdelave na nivoju, ki ga - 22 - nakazuje novi zakon o katastru, je vsekakor nujno upoštevati tudi današnje stanje, ga dobro analizirati in iz te analize potegniti trende bodočega razvoja katastra. Zavedajoč se tega, smo začrtali dvojno pot razvoja in uva- janja avtomatske obdelave v bodočem katastru. Prva pot je konkretno usmerje- na v izpolnitev trenutnih današnjih zahtev. Ta pot naj bo čim cenejša, čim rentabilnejša. Druga pot, ki teče vzporedno s to, je načrtovanje bodoče, popolnejše obdelave zemljiškega katastra na nivoju informacijskega sistema. Prva pot upošteva današnje stanje in mora uspeti v težji, da današnjim po- trebam, ki so pred kataster postavljene, v čim večji meri zadovolji. V Slo- veniji se več ko dve tretjini katastrskih operatov obdeluje s pomočjo av-to- matske obdelave podatkov. Zagotoviti moramo pravočasno in lcvalitetno ob~.~- lavo dane~ zahtevanih rezultatov. Preobširno bi bilo, če bi na tem mestu našteli in opisali rezultate, ki jih današnji dan postavlja neposredno pred kataster. Praktično predstavlja da.11.ašnji mehanografski operat ekvivalent operatu, ki ga nekatere občine še danes izvajajo ročno in ki so ga občine, ki smo jih v avtomatsko obdelavo podatkov vključili, imele doslej. Podatki, ki so bili in so na razpolago, so ostali enaki klasi'c'Snem katastrskem operatu. Rezultati so v nekem smislu dopolnjeni, morda ne toliko vsebinsko, kot oblikovno. Šte- vilo podatkov, ki so bili izhodišče mehanografski obdelavi podatkov, je bilo točno poznano in omejeno. Tako število podatkov ~e omogočalo nastavitev ene same datoteke, ki je bila prirejena mehanografski obdelavi in daje pravza- prav en sam rezultat. Tudi povezava z davčno službo doslej ni predstavljala kvalitetno nove zahteve v okviru avtomatske obdelave katastra, Tak način hranjenja podatkov omogoča dokaj enostavno delo programerjem in organizator=-- jem obdelave. Ob pojavljanju novih podatkov, ki so posledica zahtev po novih rezultatih, pa. se pojavlja pred organizatorji avtomatske obdelave takorekoč najtežji problem, ki pri obdelavi podatkov nastopa. To je pravilen način for- miranja datotek in organizacije podatkov. Ta mora omogočati obdelave podatkov principielno hranjenih na enem mestu, v različne in številne rezultate, kar zahteva obdelave po naj različnejših kriterijih. Zamisel take obdelave, lahko bi rekli, v obliki banke podatkov je principielno enostavno in teoretično tudi hitro rešljiva. Praktična izvedba ob upoštevanju rentabilnega, pravilne- ga in ažurnega vzdrževanja podatkov pa povzroča težave. Iz primera banke ce- stnih podatkov v Nemčiji - v deželi Baden-V'iu.rttemberg - je lahko spoznati, da so kljub petletnemu temeljitemu načrtovanju na strokovno najvišjem nivo- ju napravil;i, veliko napako. Samo globalno-teoretično so skušali idealno re- šiti nastavitev in povezavo datotek in vsestransko dobro zavarovati podatke. Pri praktični programski rešitvi so naleteli Ila velike težave in so namesto planiranih par mesecev programiranja že porabili več kot leto in pol in še vedno niso uspeli najti programske rešitve za tako širok in popoln projekt, kot so si ga zadali. Talce izkušnje nas. morajo naučiti, da kljub idealnim možnim teoretičnim rešitvam pristopamo pri izgradnji informacijskega sistema tako, da ne projektiramo preširoko, preveč v se stransko ampak upoštevamo kas- nej še povezave z drugimi sistemi in obdelavo prilagodimo bolj današnjim p)- datkom in rezultatom. Tudi če bi se posrečilo izdelati in napisati per~ictni programe, ki bi upoštevali vse možnosti in zahteve, ki se pred obdelavo po po najrazličnejših kriterijih postavljajo, moramo ob praktični realizaciji avtomatske obdelave računati z mnogimi napakami, ki se pojavljajo v samih - 23 - podatkih in jih je kljub pravilno izbranim in izpeljanim kontrolam nemogoče odstraniti-. Pri načrtovanju programov ali celotne integralne obdelave je vse- kakor koristno razbiti potek obdelave na več delov in omogoč·ti parcialno obdelavo. Komplet.na enkratna obdelava v računalniku, čimvečjem tem bolje, bi sicer teoretično pomenila velik prihranek na času, torej tudi na denarju pri obdelavi, vendar je treba računati s tem, da podatki niso idealni in da bi zastoj v taki integralni obdelavi pomenil večje težave, kot pa če bi imeli to obdelavo razbito v več delov„ Ob dveletnem delu na programiranju in sami obdelavi katastrskega operata na Geodetskem zavodu smo potrdili ta izvajanja in pridobili veliko izkušenj za naše bodoče delo. Poleg napak, ki jih iz podatkov le težko odstranimo, se pojavljajo tudi tež- ke in usodne napake pri sami računalniški obdelavi. Dejstvo bi sicer moralo biti, da je tudi velik 1'8.Čunalniški sistem v svojem delu nepogrešljiv. Žal imamo vse preveč izkušenj, da to ne drži. S tem ne želimo trditi, da računal­ niki niso sposobni delati brez napak, vendar trdim tudi, da je ob računalniku potrebna sposobna, vestna in dovolj velika ekipa, ki računalnik za tako delo ·usposablja. Žal temu v naši domovini nismo vedno priča. To dejstvo pa je v samem projektiranju in nadalje v programiranju treba močno upoštevati. Kalco obsežni bi morali biti programi, če bi hoteli zaradi napak, ki jih večkrat zasledimo šele v končnem elaboratu, z vračanjem in avtomatskim popravljanjem ponavljati posamezne delčke v operatu. Kalrš-.en pa bi bil obseg dela v nasprot nem slučaju, če bi morali zaradi nekaterih napak, ki pa se lahko.celo ob najboljši naši volji ponavljajo, ponavljati celotno obdelavo tolikokrat, da bi dobili pravilne rezultate v celoti. Rešitev je le v praktičnem pristopu in ne le teoretično projektiranje. Dejstvo je, da so veliki računalniki. hi- trejši in teoretično rentabilnejši pri podobnih obdelavah kot je integralna obdelava katastra. Pretehtati pa je treba tudi njihovo zahtevnost in prednosti manjših, lastnih računalnikov. · Na geodetskem zavodu skušamo uvajati vedno popolnejše obdelave, ki pa zaenkrat ostajajo še na nivoju dosedanjih zahtev po rezultatih v katastrskem operatu. Ustvarjamo bazo, ki bo omogočala dobiti rezultate po vedno novih kriterijih, in vsebinsko bolj bogate preglede. Poskušamo se izogniti vsem tistim oviram, ki jih predstavlja dislocirana obdelava podatkov. Naše obdelave tečejo na računalniku CDC 3300, ki je last treh partnerjev (Izvršni svet, Univerza ozi- roma Jožef Štefan in Iskra). V okviru deleža, ki ga ima Izvršni svet, so nam na razpolago dokaj skromne ure za obdelavo katastra. Poleg že omenjenih te- žav zaradi napak, oziroma okvar računalnika nas je doslej bremenila tudi časovna omejenost in neprimerna porazdelitev ur, ki smo jih na raČ'unalniku lahko koristili. Obema težavama smo se poskw3ali izogniti na ta način, da smo čimvečji del obdel.ave op:cavili doma na lastnih enotah, ki jih imamo. Ta- ko tečejo vse formalne in nekatere vsebinske kontrole na računalnikih, ki jih imamo na Geodetskem zavodu SRS. Navidez smo doslej koristili zastarele na- čine prenosa podatkov ne. medije, ki so primerni za avtomatsko obdelavo, ven- dar bomo z uvedbo novega računskega centra z računalnikom CYBER-72 direktno prešli na eno najmodernejših in verjetno tudi najrentabilnejših rešitev. Do- slej smo podatke iz izvirnih dokumentov prepisovali na perforira:hi trak, Te- ga smo kontrolir.ali na formalne napake in kolikor je bilo' možno tudi vse vse- binske napake na računalniku~ ki ga imamo ob elel~ronski kartirni mizi. Tako kontrolirane podatke smo prevajali na kartice s pomočjo katerih smo izvršili obdelavo v računskem centru. Obstoj magnetno-tračne enote pri rač·una.J..niku ob elektronski kartirni mizi nam omogoča ob kontroli prehod direktno na magnetni - 24 - t,rak in prenašanje podatkov v obdelavo na računski center s pomočjo magnet- nega traku. Avtomatska obdelava je v svojih začetkih popolnoma nov način dela. Uvajanje vsake novosti pa predstavlja določeno objektivno težavo. Ljudje, ki so dos- lej delali manuelno, morajo ne le teoretično pač pa tudi praktično preiti na nov ~ačin dela in šele po nekaj mesecih ali celo letih je labko računati na enako kvaliteto pri samem zbiranju podatkov kot je ta bila dosežena ob dol- goletnem praktičnem ročnem delu. Avtomatska obdelava podatkov je v nenehnem· razvoju. Posledica tega je, da se tudi pred zbiralca oziroma posredovalca podatkov postavljaj o vedno nove naloge v obliki spremenjenih o bra.zcev, v raz- ličnih zahtevah po načinih izpolnjevanja teh obrazcev ita. To je treba upoš- tevati in napa.ono je teoretično računati s popolnim delom na izvoru podatkov. Avtomatska obdelava podatkov je občutljiv instrument. Le ob optimalno izko•• riščanju možnosti, ki jih daje, lahko postane obdelava res rentabilna" Pos- ledica tega pa je dinamika in vedno nove, včasih dokaj težke, naloge, ki se postavljaj o tudi pred zbiralca podatkov. Ta. pot pa je večkrat . težka, večkrat tudi nemogoča. Zato od avtomatske obdelave podatkov ne smemo pr'icakovati več, kot smo jo objektivno sposobni izkoriščati, oziroma optimalizire.ti. Vsi no-vi informacijski sistemi so v prvem koraku dragi, to je treba sprejeti. Šele ko izrabljamo vse možnosti, tudi kar se tiče izrabe samih rezultatov, ki jih avtomatska obdelava omogoča, postane le-ta rentabilna v pravem pomenu besede„ Istočasno skušamo ob upoštevanju težav, ki jih predstavlja obdelava podat- kov ali, da računalnik, ki ga imamo na razpolago iz kakršnega koli razloge, ne deluje kot od njega pričakujemo, ali pa celo sploh odpove, najti še rezerv- no rešitev. Računati je namreč treba, da so žal danes še premnoge obdelave vezane na iste roke, Ob novem letu, ko je treba tudi katastrski operat pri~ prayiti v dokončno obliko se pojavijo vse bilance, vsi obračuni in podobni pr,ocesi, ki prav ta čas maksimalno bremenijo tako rekoč vse računalnike. Pripravljamo kompatibilne obdelave na več računalniških sistemih. Kompatibil- nosti tu morda ni smatrati v najožjem pomenu besede, kar bi predst1wljalo iste programe za obdelave na različnih računaln,ikir ampak jo je smatrati v tem ob- segu, da so datoteke enotno formirane in da je omogočeno s podatki iz posa- meznih oziroma iz vseh datotek ob čim manjši dodatni obdelavi prenesti na obdelavo na drugem računalniku, za katerega so seveda pisani posebni progra- mi. Pisanje istih programov za več računalnikov je teoretično možno, vendar praktično nepriporočljivo, saj bi smeli korj,.stiti samo tiste rač·unalniško ope- racije, ki so na vseh računalnikih, ki prihajajo v poštev možni. To pa pomeni, da prav prednosti, ki jih posamezne firme uvaja.je, nebi mogli izkoriščati. Verjetno prav računalniško pravilno zastavljene obdelave in formiranje dato-· tek nudijo možnosti dobre in rentabilne povezave iZYdbljanja podatkov na razih ličnih nivojih. Pri katastru prihaja v poštev izraba podB,tkov na tako zvanem občinskem nivoju in izraba podatkov na republiškem nivojun Verjetno bi bilo v računalniškem smislu prezahtevno, če bi hoteli enako hranjene podatke, to- rej podatke na bazičnem ali najnižjem nivoju izrabljati tudi za obdelave na republiškem nivoju. Kljub temu, da je raČLU1alnik nesluteno hiter v svojih obdelavah, pa Že dejstvo, da bi recimo na trakovih hranjeni bazični podatki predstavljali tako množico trakov, da bi samo citanje in izbiranje podatkov, ki jih sumamo rabimo na republiškem nivoju, predstavljalo časovno preobsež- ne operacije. Katastrski podatki so vezani na parcelo. Parcel imamo v Slo- - 25 - veniji danes že preko 5 milij9nov. V predhodnih referatih je bilo omenjeno, da je za republiške obdela.ve primerna večja prostorska enota v velikosti katastr- ske občine ali statističnega okoliša. Prehod od podatkov, ki so vezani na parcelo v sumame podatke, vezane na sta- tistični okoliš na primer, .je ob pravilnem konceptu brez nadaljnjega možen. Ta koncept naj bi verjetno omogočal izdelavo swrn.mih podatkov vezanih na te večje enote tudi samo občasno ali po potrebi. Verjetno se bodo tudi na repub- liškem nivoju pojavljala vprašanja oziroma potrebe po rezultatih, ki bodo za... devali tudi posamezno parcelo vendar ne posameznih parcel v celi republiki, ampak v prav določenem zaključenem območju •. Pri takih zahtevah je seveda se- ga.nje po bazičnih podatkih nujno. Prav z ozirom na zaključeno območje pa po- treba po centralno hranjenih bazičnih podatkih za celotno območje Slovenije ni prisotna. Prav z vidika republiških obdelav je v referatu ing. Banovca ome- njena varianta B za organizacijo podatkov verjetno primernejša. Tu so mi- šljeni predvsem podatki prostorskega dela katastrskega opera.ta. Če bi hoteli ob vsaki parceli navajati tudi vse lokacijske in režimske podatke, ki za par- celo veljajo, bi datoteke postale zelo obširne. Zbiranje podatkov po določenih kriterijih iz taldh datotek je tudi pri indeks sekvencielni obdelavi na diskih dokaj zamudno, možno pa samo po nekaterih vnaprej določenih kriterijih. Pri hranj e1;1ju podatkov, ozi_roma pri formiranju d?-totek na magnetnih trakovih je pot do· zbiranja ali sumiranja podatkov po najrazličnejših kriterijih sicer nekoliko hitrejša, vendar vsekakor tudi dovolj zamudna. Delitev podatkov v datotekah na primer na prostorske r13žime, če jih z eno besedo poskušam tako imenovati in na eno ali več datotek, ki zajemajo doslej v katastru obdelovane podatke, omogoča hitro in rentabilno obdelavo podatkov v smislu rezultatov tako zvanega klasičnega katastra. Za potrebe republiških obdelav pa je možno podatke v datotekah prostorskega dela hitro in enostavno in samo po potrebi fontdrati. Prednost variante B je poleg enostavne in hitre obdelave klasičnega katastra v enostavnem vzdrževanju p1•ostorskega dela in pa v dokaj skromnih razsežnostih datotek, ki te prostorske podatke vsebujejo. Morda je danes še prezgodaj govoriti o končni definitivni obliki hranjenja po- datkov za celoten razširjen kataster, predvsem pa njegov prostorski del, ker bodo raziskave in preizkusi na tem področju, za katere smo se do danes že od- ločili; pokazali pravo obliko in morda za današnji in upajmo tudi jutrišnji čas najprimernejši način. Prav te raziskave, ki sestavlja formiranje kataloga podatkov prostorskega dela, formiranje datotek in programi za njihovo obdela- vo organizacijska shema in.način zbiranja in vzdrževanja podatkov ter testni primer za izbrano območje, predstavljajo v uvodu omenjeno drugo vzporedno pot, ki smo jo že zastavili in ki naj bi po naših predvidevanjih in planih dala konkretne rezultate v junij'u leta 1973. · - 26 - I N F O R M A C I J E Obisk Clana Izvršnega sveta na Geodetskem zavodu SRS. Tov. Janez KocjanOiO, Član Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije je v začetku junija t.l.. obiskal Geodetski zavod SRS v Ljubljani. Med obiskom si je· ogledal fotogrametrični in elektronski računski oddelek zavoda in obširno razpravljal s predstavnild zavoda in Geodetske uprave SRS o problematiki geodetske službe na sploh. S.M. Izvršni svet sprejel program geodetskih del za leto 1972. Na predlog Geodet-· ske uprave SRS je Izvršni svet v skladu z odlokom o finančnem programu za financiranje geodetskih del na območju SR Slovenije za obdobje 1971-75 spre- jel sklep o določitvi programa geodetskih del za leto 1972 (Ur.list SRS 1'2-123/12). S tem programom se določa, da se republiška sredstva za leto 1972 v .znesku 7,500.000 _din uporabijo za naslednja dela: · - za izdelavo osnovne državne karte 1: 5000 oziroma 1 :10.000 - za izdelavo topografsko~katastrskih načrtov 1:500 do 1:5000 - za j.zdelavo rn.etodologije in navodila o bonitiranju zemljišč - za regionalno_geodetsko dokumentacijo republike 2,463.972 din 4,806.584 din 200.000 din 29.444 din Izdelavo osnovne državne karte financirajo razen republike še občine ter Cestni in Vodni sklad SRS v višini 2,816.171 din. Za skupna sredstva 5,280.143 din bo izdelano 105.298 obračunskih hektarjev osnovne državne karte, in to na območju 29 občin. · V letu 1972 financirajo izdelavo topografsko-katastrskih načrtov razen re- publike tudi občine v znesku 2,514.623 din. Za skupna sredstva. 7,321,207 din bo i,;,(;":'lano 2.426 obračunskih hektarjev topografsko-katastrskih načrtov 1:500 ozi!'(.:,;.,, 1:1000. Ti načrti se izdelujejo ne, .31 območjih v 29 občinah. Sredstva v zvezi z izdelavo metodologije in navodila o_ bonitiranju zemljišč bi naj bila porabljena za prevero osnutka metodologije bonitiranja ter za pripravljalna dela v zvezi z izvedbo bonitiranja zemljišO, a sredstva za regionalno geodetsko dokumentacijo pa za začetna dela v zvezi z izdelavo pregleda mej katastrskih občin. Za izvedbo programa geodetskih del v letu 1972 bo torej porabljeno cca 12,8 tniljona dinarjev. S.M. Osnutki zakonov o geodetski izmeri in zemljiškem katastru predloženi. Izvrš- nemu.· svetu. Geodet.(:lka uprava SRS je v juniju predložila Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije v sprejem osnutek zakona o geodetski izmeri in o snu- tek zakona .o zemljiškem katastru. V zvezi s pripravo osnutkov zakonov je Geodetska uprava SRS organizirala vrsto razprav z geodetskimi upravnimi or,,- gani in geodetskimi delovnimi organizacijami, občinskimi skupščinami ter republišldtni upravnimi organi. Predvideva se, da bosta oba osnutka predpi- sov v razpravi v Izvršnem svetu in Skupščini SR Slovenije še v juniju in juliju. S.M. - 27 - 0bč.Jri zbor društva geodetskih inženirjev in geometrov Celje. V marcu je imelo društvo geodetskih inženirjev in geometrov Celje svoj redni občni zbor v Velenju, katerega se je udeležilo okrog 30 članov. Na občnem zboru je bilo poleg običajnih zadev (poročila in program dela društva, blagaj- niško poročilo) precej govora o novih republiških predpisih v zvezi z zemljiškim katastrom in geodetsko izmero. O tej problematiki je imel po- seben referat, direktor Geodetske uprave SRS tov. Miroslav Črnivec. Na občnem zboru je bil izvoljen nov odbor društva, kateremu tudi v bodoče predseduje tov. Vinko IG.emen. Pred občnim zborom je bil organiziran stro- kovni ogled Termoelektrarne Šoštanj. S.M. Slavnostna seja Zveze GIG Slovenije. 14. aprila je bila slavnostna raz- širjena seja Zveze GIG Slovenije v počastitev 80 letnice tov. Karla Mar- čiča, generala v pokoju, ki je bil na skupščini Zveze inženirjev in teh- nikov imenovan za častnega člana ZIT Slovenije. Ker je bil tov. Marčič zaradi bolezni odsoten, se je v njegovem imenu Zvezi GIG za priznanje zahvalil dr. Alojz Podpečan, ki je tudi opisal življenjsko pot generala Marčiča.· Diplome za zaslužne Člane Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije so.pre- jeli: - tov. Gvido Brifah tov. Rado Dvoržak in - tov. Alojz Trobiš. Tomaž Banovec - 28 - POROČIID O PRVEM POSVETOVANJU O ZNANSTVENO-RAZISKOVALNEM DELU NA PODROČJU GEODEZIJE Posvetovanje je bilo 16. in 17.III. 1972 v Krapinskih Toplicah. Organizator, to pot Zveza geodetskih inženirjev in geometrov SR Hrvatske, je pripravil malo dvorano in nekaj hotelskih kapacitet. Kljub relativno slabi propagandi in nekaterim organizacijskim napakam, ki se večkrat ponavljajo, je na pos- vetovanje prišlo precej ljudi. Tako je kotizacij o plačalo pri.bližno 120 po- sameznikov, kar pomeni, da je posvetovanje kar se !ID10Žičnosti tiče uspelo. Ker referatov predhodno niso pošiljali, so jih delili ob prihodu. Spet lahko ponovno ugotovimo, da eno posvetovanje v pogledu referatov in -pa splošnega koncepta ni najbolj uspelo. Razlogi so že poznani in stari: l. Manjkajo predvsem naročeni referati in usmerjena referatna politika. 2. Manjka selekcija in usmeritev. 3. Kot kaže bo treba začeti honorirati tudi referate. Na posvetovanju so se pojavile tri različne lmjige in en. individualni pris- pevek. Prva knjiga je bila skupek vseh referatov, ki so jih poslali indivi- dualni avtorji. Drugi dve knjigi pa so pripravili člani Vojaškega geograf- skega inštituta iz Beograda in slovenski udeleženci (tretja knjiga). Organizatorji so težave pričakovali, ker je to posvetovanje sicer težko po problematiki.Za.to je bilo posvetovanje sklicano ne glede na to, ali bi vse stvari formalno v redu potekale (Odločitev Zveze GIG Jugoslavije). Problematika, ki so se je referenti dotaknili je bila precej razbita. Spet smo imeli nekatere svetovne kompilacije brez kakšnih večjih kompleksnih zaključ­ kov za naše področje, potem so se pojavili nekateri problemi, ki so izrazito fundamentalno-raziskovalnega pomena, za katere pa smo zamudili precej časa v dosedanjih 25 letih (Maric). Zanimiva so bila prizadevanja hrvaških kolegov za ustanovitev raziskovalnega inštituta in pa nasploh organizacije razisko- valnega dela. Kot kaže posvetovanja njihovega problema ne morejo rešiti, marveč bi ga morali sami. Nekateri referenti so se kritično dotaknili obvešča­ nja in transfera informacij in INDOK-a nasploh. Samo to področje je tudi v tem trenutku prvo, ki ga lahko skupno obvladamo. Zelo pomembne so bile diskusije okrog financiranja raziskovalnega dela. Kot kaže je geodezija v republiških skladih za raziskovalno delo slabo zapisana. V zvezi s tem so zato nekatere raziskovalne inštitucije, ki pa ne delajo po princiup full-time raziskovalca, marveč predvsem part-time raziskovanja (pedagoški delavci) predlagali, da se v zvezi s tem v delovnih organizacijal1 vkalkulira v ceno ali drugače za- jame del dohodka za raziskovalno problematiko. Glede orgauizacijskih oblik razen hrvatske iniciative ni bilo pomembnejših predlogov, mogoče je najbolj pomemben predlog, da bi za koordinacijo raziskav ustanovili neke vrste svet, - 29 - ki bi v jugoslovanskem merilu letno razpolagal s cca 200 miljoni starih dinar- jev sredstev. Ta svet bi bil po pariteti.sestavljen iz republik in pokrajin in bi ta sredstva razdelil po programu. Druge organizacijske forme, kot so razis- kovalni inštituti pri delovnih organizacijah in podobne enote zaenkrat niso bile razen s strani Slovenije neposredno predlagane. O študiju na tretji stopnji je bilo precej govora. Bile so popolnoma diver- gentne želje. Tako so nekateri diskutanti in referenti izjav1jali in zatrje- vali, da je tretja stopnja izključna izkaznica za začetek znanstvenega dela, dočim so drugi (Slovenija) zahtevali, da se tretja stopnja integrira s kon- kretnimi raziskovaln.imi nalogami in ni edina preizkušnja za znanstveno izkaz- nico. V posvetovanju je bilo vseskozi čutiti, da je bilo dosedaj na tem področju premalo dela, premalo usklajenosti in da se nekateri koncepti bistveno raz- likujejo. V določeni meri se je izkazalo, da fakultete in univerze nekoliko drugače mislijo kot proizvodnja in da bo razlike težko premagati. Včasih je neverjetno zakaj se nekatere stvari ne morejo izvršiti, ko je v deklara- cijah praktično vse v najlepšem redu, ko pravzaprav pričakujemo samo, da se bomo naenkrat znašli v žarišču raziskovalnega dela. Določena neusklaje- nost se čuti tudi v dvotirnosti organizacije raziskovalnega dela. Tako so fakultete in univerze s svojo organizacijo pri srbski akademiji znanosti in umetnosti ustanovile neke vrste svoj medfa:kultetni odbor, ki je pripra- vil svoj raziskovalni program s cca 80 temami. Slovenci smo sestavili svoj program, ki ima tudi dva dela. Poleg tega kroži še nekaj drugih programov. Rešitev pričakujejo v tem, da bi izmenjali programe in da bi te programe, vsaj tiste, ki so skupni vsem lahko združevali po problematiki v enotnem jugoslovanskem makroproj ektu. Zato so kasneje pri sprejemanju sklepov tudi predlagali ustanovitev makroprojektnega odbora oziroma ustrezne komisije. Pomembno vlogo pri vsem dogajanju bi moral odigrati "Geodetsld list", ki je trenutno v krizi. Pravijo, da kriza ni tako finančna, kot organizacijska. Posvetovanje je na koncu predlagalo, da "Geodetski list" osvojimo kot ·edino znanstveno revijo za geodetske probleme v Jugoslaviji in da temu primemo uredimo njegovo izhajanje, da bi izhajal tudi vsak mesec. Splošen vtis Lepo vreme .in relativno lepa okolica sta nekatere orftanizacijske težave na posvetovanju nekoliko omilila. Lahko bi ugotovili, da,takaposvetovanja prav- zaprav hodijo več ali manj iste osebe. Tako se večina ljudi že nekako med seboj pozna. Ali gre za posvetovanje o raziskovalnem delu·ali o kartografiji vedno smo navzoči eni in isti. Nikakor ni bilo nikjer videti študentov tretje stopnje, ki baje že silno uspeva v vseh fakultetnih centrih, ne z referati ne v diskusiji in ne drugače. Poleg tega smatram, (kot poročevalec), da bo osnoven problem organizacije raziskovalnega dela rešen takrat, ko se bo takim delom ukvarjalo po principu polnega delovnega časa (full-time) večje število geodetov kot trenutno zdaj v Jugoslaviji. Tako pomalem raziskovanje po siste- mu part-time smatrajo za neke vrste hobi, ki ga sicer z dopolnilnim delom lahko vsakdo visoko perfekcionira., vendar se hitro na tem področju lahko u- makne, ker neposredno od tega dela ne živi. - 30 - Sklepi, ki smo jih nazadnje sprej e rti so bili relativno "bla"iti-" in so uskla- jevali pravzaprav stvari, ki so se včasih divergentno razlikovale. Kljub temu smatram, da bodo ti sklepi lahko deloma vplivali na nekatere rešitve pri nas. Upamo lahko samo, da bodo vsi raziskovalni sodelavci v Sloveniji in Jugoslaviji ne glede na sklepe našli pota in načine za boljše in uskla- jeno delovanje. SKLEPI Posvetovanja o znanstveno-raziskovalnem delu na področju geodezije v Krapinskih Toplicah l. Zaradi rabi•onalnej šega organiziranja in ·usmerjanja znanstveno.:..raziskova.1- nega dela bi bilo potrebno izdelati makroproj ekt raziskovanja na področju geodezije, ki bi izhajal iz potreb stroke, gospodarstva in d:mžbe v celo- ti,, Za izdelavo takega mal<:roprojekta ( do konca junija tega leta) b.o Zveza geodetskih inženirjev :in geometrov Jugoslavije v dogovoru z republiškimi in pokrajinskimi zvezami formirala komisijo za znanstveno-raziskovalno delo, v kateri morl;l,jO biti zastopani predstavniki vseh zainteresir.anih institucij • 2. Za izpolnitev nalog s področja znanstvenega raziskovanja je potrebno iz- koristiti vse obstoječe organizacijske oblike, po potrebi pa razvijati tudi nove, skladno z osvojenimi programi in možnostrnio 3. Da bi znanstveno-raziskovalno delo uspešnejše potekalo, je treba pričeti z organiziranim zbiranjem~ sistematizacijo in razdeljevanjem znanstveno- tehnične dokumentacije. Komisija za znanstveno-raziskovalno delo bo za te namene pripravila ustrezne predloge vsem zainteresiranim. 4. J)a bi se ostvarili posamezni programi in teme, poudarja posvetovanje potrebo po skupnem koriščenju opreme in sredstev, kakor tudi po angaži- ranju v teamskem delu prizrn:mih strokovnjakov .ne glede na kraj prebiva,• nja in zaposlitve" 5. Vsi rezultati znanstveno-raziskovalnega dela morajo biti načeloma objav- ljeni in dostopni strokovni javnosti. Pri tem naj se prvenstveno ko rh:ti Geodetski list, glasilo Zveze geodetskih inženirjev in goometrov Jugosla- vije, ki bi s tem postal centralno glasilo za znanstveno-raziskovalno delo na področju geodezije. S tem v zvezi bi bilo potrebno Geodetski list f''.i.110.no- no in organizs,oij sko okrepiti in si prizadevati, da pre:raste v mesečnik„ 6 • Za financiranje znanstveno-raziskovalnega dela je treba koristi ti rn1ir..O•· financiranje delovnih organizacij (iz povečanih cen storitev), združe- vanje sredstev posameznih delovnih organL:;acij in njihovih združenj po samoupravnem sporazumevanju, proračunska sredstva upravnih organov in sredstva skladov za znanstveno del.o. 7. Posvetovanje opozarja na potrebo večje prisotnosti predstavnikov geodet•- ske stroke v ustreznih organih za znanstveno delo federacije, republik in pokrajin. - 31 - s. Posvetovanje smatra kot eno najprimernejših oblik za vzgojo kadrov za znanstveno-raziskovalno delo podiplomski študij, ki mora postati stal- na, redna oblika pouka. Pri tem je potrebno doseči, da tekom študija in izdelave magistrskih nalog fakultete čimbolj sodelujejo pri izvrševanju nalog iz gospodarstva. 9. Program znanstveno-raziskovalnega dela z inozemstvom posvetovanje pover- ja predsedništvu Zveze geo·detskih inženirjev in geometrov Jugoslavije„ 10. Posvetovanje smatra, da je te sklepe potrebno dostaviti zveznim, repub- liškim in pokrajinskim organom za znanstvena dela, pa tudi vsem pristoj- nim in zainteresiranim za znanstveno-raziskovalno delo v geodeziji. Jože Rotar KARTOGRAFIJA V SVETU IN V SR SLOVENIJI V svetu se je kartografija posebno po drugi svetovni vojni zelo razvila.· Pro- dukti· kartografije :.. karte so. vedno bolj potrebne pri različnih· planiranjih, z razvojem tematske kartografije pa karte postajajo vedno bolj tudi informa- tivna sredstva. Pri naglem razvojn kartogTafij e so strokovnjaki v. svetu ugo- tovili, da je potrebno to stroko obravnavati kot samostojno vedo. Zaradi izmenjave strokovnih mnenj in zaradi uveljavitve stroke je bilo ustanovlje- no mednarodno kartograf'.sko združenje ICA (International Cartografie A&- sociotion). Pri ICA so bile v letu 1964 ·ustanovljene tri komisije in sicer: I. komisija, ki se ukvarja z izobrazbo kartografov, II. komisija, ki se ·ukvarja z definicijo, klasifikacijo in sta.mdardizacijo. kartografskih pojmov, III.komisija, katere naloge je avtomatizacija v kartografiji,v letu 1968 pa so ustanovili še IV• komisijo, ki se ukvarja s problemi temat'ske kartografije. Večina. razvitih držav v svetu - med njimi skoraj · vse evropske države - so pristopile k ICA. Strokovnjaki v teh drž·avah so g:ioznali, da brez mednarod- nega strokovnega sodelovanja ni mogoč hiter napredek stroke. SFRJ je ena red- kih evropskih držav, ki še ni včlanjena v mednarodno kartografsko združenje. Na lanskem drugem posvetovanju o kartogl:'afiji (Beograd 1971) smo sklenili, da se Zveza GIG volani v ICA vendar do sedaj o včlanitvi nimam nobenih infor- macij. Na zadnjem geodetskem dnevu v lanskem decymbru (Ljubljana, december - 32 - 197l) smo ustanovili za našo republiko tudi kartografsko sekcijo. Na koncu svojega "Poročila o 2.posvetovanju 11 (Bilten 2/72) je tov. dipl.ing. Tomaž Banovec navedel precej nalog, ki naj bi jih ta sekcija izvedla. Naloge so po mojem mišljenju preobširne za sekcijo, ki jo zaenkrat sestavlja le sku- pina kartografskih entuziastov. Kartografska sekcija pa bi kljub začetnim težavam labko izvedla dve nalogi: A) Zbrala vse strokovnjake, ki se ukvarjajo s kartografijo. B) Vplivala na izobraževanje kartografov. Prva naloga je pravzaprav lahko rešljiva. Druga naloga pa je precej težja in jo ni mogoče rešiti brez primerjave, kako je z izobrazbo kartografov v svetu. Kakor sem napisal že v uvodu je za izobrazbo kartografov pri ICA zadolžena l. komisija. Ta komisija je v letu 1965 razposlala vprašalnik o izobraževanju kartografov v 32 državab na svetu„ Splošna ugotovitev je bila., da. se večina kartografov v teh državab izobražuje na visokih šolah na geodetskih ali geo- grafskih oddelkih, edina izjema je SZ, ki ima posebni kartografski oddelek. V zadnjem času pa so tudi nekatere zahodno-evropske države na visokih šolab uvedle kartografsko usmeritev. (Zab. Nemčija, Nizozemska). I. Komisija si je zadala nalogo, da poišče splošno veljavno kartografsko izo- brazbo. To je zelo težko zaradi nmogoternosti kartografske dejavnosti. Ob tem se moramo seznani ti, kaj je kartografija. Zelo splošna definicija, ki jo je· postavila !CA se v prostem prevodu glasi: "Znanost, umetnost in teh- nika· vsebinske obdelave, grafične obdelave _in sestave kart .ter spreminja- nje predstave na kartah, kakor tudi učenje uporabe kart je kartografija 11 • Za kartografa je.nujno torej, poleg poznavanja nekaterih znanosti kot geo- . grafija, matematika, geodezija itd. tudi poznavanje reprodukqij ske tehnike. ! . ' . ' . ' . Da ili je I.komisija olajšala de:Lo je ločila troje kartografskih delovnih področij in to: l. Pravi kartbg:rafi, ki 75 - 100 % svojega delovnega'čase. posvetijo karto- grafiji 2. Strokovnjaki, zakatere kartografija.ni osnovna, predstav~ja pa bistve- no izpopolnitev njihove izobrazbe. Geografi,.geodeti, vojaki itd. 3. Poklici, ki · pri dej o v stik~ s- kartografij o v svoji dejavnosti kot založ- niki kart , reprot elmiki itd. I. Komisija pri Ica se ukvarja le z izobTazbb prve skupine, to je z izo- brazbo ·pravih kartografov. Na predlog Brommerja je I.komisija razdelila prave kartografe na štiri skupine in to·: I. Znanstveni-akademski kartografi; to so geografi-kartografi dipl.ing. - lmrtografi, njihove naloge in dejavnost komisija ni obraynavala za · radi prepletanja kartografije in drugih strok. 2. Ing. kartografije (šef kartografije): Komisija je smatrala, da so njihove naloge: dokumentacija, študij, raz- iskovanja, organizacija, vodstvo itd. - 33 - 3 • Kart o grafi : Njihove naloge so naslednje: izdelava in predelava kartografskih in re- produkcijskih originalov, generalizacija, izvedba del, ki zahtevajo veliko. mero interpretacije, razli9ne vmesne in končne kontrole, prenos delovnih izkušenj na sodelavca itd. 4. Kartografski risarji: Naloge kartografskih risarjev so na.slednje: izvedba. črtnih elementov, opis na kartah, gravura itd. Pri naštetih kat'ttigorijah kartografov je I.komisija smatrala, da. je potrebna naslednja predizobrazba Kategorija 4 3 2 1 predizobrazba osemletka gimnazija I. stopnja II. stopnja sr.teh.šola. starost 15-16 19 (18) 21 (20) 23 ( 25) samo kart ogr. izobrazba 1-2 2 1/2 - 3 3 1/2 3 1/2 starost 16-18 21-22 24-25 27-29 Predizobrazba je prirejena za naše razmere. Samo kartografska izobrazba. bi naj pri drugi kartegoriji trajala 3 1/2 leta ali 3150 ur od tega 40 % teorije in 60 % p~aktična dela. Končni naziv za naše razmere dipl.ing. kartografije po predlogu ICA šef - kartografije. Pri tretji kategoriji bi samo kartografska izobrazba trajala 2 1/2.leta - 2700 ur, od tega 33 % teorije in 67 % praktična dela pridobljen naziv ing. kartografije po predlogu ICA kartograf. Pri četrti kategoriji, to je kartografskih risarjih (poklicna izobrazba) pa bi trajalo šolanje 1 leto 1260 ur od tega 14 % teorije in 86 % praktična dela. I. Komisija je sestavila tudi učni program, ki naj bi bil za vse kategorije kartografov naslednji: D l. SPLOŠNI. PREDlVIE.rI Matematika, fizika, kemija, geografija, tuji jeziki. D 2 • VEDE O ZEMLJI Geofizika, geologija, pedologija, geomorfologija, metereologija, geografija-politična, gospodarska itd. D 3. UPORABNE VEDE Astronomija, geodezija, topografija, aerofotogrametrija, toponimija itd. D 4. KARTOGRAFIJA Zgodovina kartografije, matermationa kartografija, kartografske iz~a~ne možnosti, topografska kartografija, tematska kartografija, izdelava in redakcija kart, reprodukcija in tisk, tekoče vzdrževanje kart, avtomati- zacija. - 34 - D 5. DOKUMENTACIJA Izvori dokumentacije, uporaba statistike. D 6. ORGANIZACIJA Organizacija del v kartografiji, zakonodaja. To ·So seveda samo okvirni predmeti, v vsaki državi si morajo študij prilago- di ti svojim razmeram. Prav tako teža snovi ne more _biti enaka za šolanje vseh kategorij kartografov. Pri nas je mnogo geografov in geodetov še mišljenja, da je kartografsko delo risanje; da za kartografska dela ne potrebujemo posebnih strokovnjakov. Da je tako mišljenje tudi v širši javnosti smo lahko p:r'ebrali v časopisih ob po- lemikah okrog "Velikega atlasa sveta". Naj izdvojim dve neodgovorni lahko rečem smešni izjavi, da zna pri nas risati uporabne zemljevide edinole I.Sel~ in, da smo z izidom "Velikega atlasa sveta" postali pismeni v kartografiji. Ce bi jemali take izjave dobesedno bi tako zavrgli vse mestne načrte, ODK, avto- karte, planinsko-turistične karte itd. Na lanski kartografski razstavi v Stuttgartupa,je prav slovenska kartografija dobila pohvalne ocene čeprav ni bil razstavljen noben zemljevid, ki g~ je.narisal I. Selan prav tako pa ni bilo na razstavi nobene kE!,rte iz "Velikega atlasa sveta", ki sploh ne more biti pokazatelj razvitosti slovenske kartografije saj so izdelale originale inozemske kartografske organizacije. V svetu velja za merilo koliko je kakšen narod kartografsko razvit kval:i.,teta nacionalnega atlasa~ V ~opije SFRJ poieg Albanije edina država, ki nacio- nalnega atlasa še nima. Z.a SR .Slov!;lnijo ,nacionalni atll?,S že nekaj let pri- pravijajo, vendar smatram;,. da"ga ne bo rnogoče i~delati brez sodelovanja tu;,:. jih strokovnjakov in s pomočjo šolani}) kartQgra:fov - ki pa jih pri nas zaen.,.. krat še ni. Kot sem napisal že· v uvodu se v drugih drifavah ~artografi šolaj.o na ge~graf::.. skih ali pa geodetskih oddelkih •. Pri nas na Geografskem oddelku 'Filozofske falrnltete sploh nimajo predmeta kartografije, na geodetskem oddel;tru FAGG. pa- je kartog'rafija v četrtem letniku in to 130 ur teorije in 1.30 ur praktičnih vaj. V tako kratkem času si komaj pridobimo osnove kaj je kartografija, po- sebno zato ker predavajo v glavnem zgodovino kartogra:C:ij e in matematično k.EJ.r-- tografijo, reprodukcija pa komaj da je omenjena. Tudi na geodetskem odseku GTŠ nimajo predmeta kartografije. Na geodetskem oddelku FAGG obstaja tudi tretja stopnja - kartografska usmeritev, vendar po informacijah do sedaj' še ni bilo nobenega predavanja iz kartografskih predmetov, ki so za tretjo stop- njo tudi preskromno izbrani. V naši,republiki_kot yidimo zaenkrat nimamo možnosti, da bi si pridobili kar- tografsko izobrazbo, Ce hočemo, da bomo pri nas čim preje dobili yeč .dobrih kartografskih izdelkov - kart, moramo dobiti čim preje tudi ustrez,nci izo- bražene kartografske strokovnjake. Smatram, da obstajajo možnosti, da vzgo- jimo pr~ nas kartografske risarje ter kartografske strokovnjake s srednjo in višjo izobrazbo~ Visoko kvalificirane kartografske kadre pa bi morali šolati v inozemstvu s primernimi štipendijami. - 35 - Če primerjamo število kartografskih kadrov v drugih državah in pri nas bi za potrebe v naši republiki potrebovali okoli 100 šolanih kartografov, od tega okoli 30 kartografskih risarjev. Zaradi vse večjih potreb po kartah bi morali s šolanjem kartografskih stro- kovnjakov pričeti čim preje to je v šolskem letu 1972/73. Moj predlog je, da kartografska sekcija in komisija za šolstvo ;Pri Zvezi GIG proučita možnosti šolanja kartografov pri nas. Članek ni mišljen kot program kartografske sekcije; to so moja osebna opaža- nja, ki naj služijo le za boljŠ9 informacijo o kartografskih problemih. Literatura: Katzenberger: Die Zweite Arbeitstagung der Kommision IKV (ICA) in Paris 1968 KN 2/69 Liebrand: Entwicklung, Stand und Aussichten der Kartentechnik KN 2/72 Witt: Thematische Kartographie - 1970 9 Stanko Majcen PREGLEDNA KARTA SR SIDVENIJE 1:400.000 V maju t.1. je bila do·tiskana pregledna karta SR Slovenije 1:400.000 •. s tem je kompletirana serija preglednih kart meril 1:200.000, 1:400.000 in 1:750.000, ki zajemajo celotno območje republike. Karti merila 1:200.000 in 1:750.000 sta bili izdani 1969 leta oziroma v začetku tega leta. Vse te karte, katerih iz- dajatelj je Geodetska uprava SRS, so namenjene regionalnemu prostorskemu in urbanističnemu planiranju, sektorskemu programiranju ter raznim evidenčnim in statističnim obdelavam. Da bi tudi karta 1:400.000 lahko služila vsem nave~ denim potrebam je le-ta tiskana v 13 različnih variantah, ena od teh je upo- rabljena za platnice tega "Biltena". Izdelavo originalov karte so financirali razen Geodetske uprave SRS še Zavod SRS za regionalno prostorsko planiranje, Inštitut za geografijo univerze v Ljubljani ter Cestni in Vodni sklad SRS. Originale karte kot tudi tisk karte 1:400.000 je opravil Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo v Ljubljani. Karta 1:200.000 je enako kot karta 1:750.000 izdelana v, Gauss-KrUgerjevi pro- jekciji in vsebuje naslednje elemente: naselja, prometno mrežo, hidrografijo, relief, razdelitev na upravne in katastrske občine ter razdelitev na liste - 36 - osnovne državne karte. Tako so prikazana vsa naselja z več kot 500 prebival- ci, ki so grupirana v 7 skupin glede na število prebivalcev; a od naselij z manj kot 500 prebivalci pa so prikazana le naselja, ki šo pomembna zaradi turizma, zgodovine, prometnega križišča, itd. Cestno omrežje je razvrščeno po namenu v avtoceste, tranzitne in stranske ceste, a železnice po številu tirov. V karti so prikazana tudi letališča, pristanišča in važnejše žičnice. Višinska predstava (relief) je prikazana z iz.ohipsami (osnovna izohipsa je 100 m, pomožna pa 50 in 25 m) ter s kotami. Zaradi plastičnosti 11:arte je upo- rabljeno tudi senčenje. Format papirja tiskane karte je 80 x 58 cm in 70 x 49 cm koristne površine karte. I<:ot ie rečeno, je karta tiskana v 13 kombinacijah, v katerih so prika'.9ani posamezni elementi karte v različnih barvali. Karte z manj· barvam:i,. oziroma z manj intenzivnimi barvami in reducirano vsebino so namenjene predvsem za te- matske prilcaze, a karte z več barvami in večjo vsebino pa bi se naj uporablja- le predvsem kot samostojne karte. Tiskane karte izdaja po ceniku Geodetska uprava SRS (Oddelek geodetske doku- mentacije, Kristanova 3, Ljubljana) na osnovi naročilnice. Cena 1 izvoda tis- kane karte stane glede na vsebino in število barv od 9 - 18 din. Za naročni­ ke, ki naročijo naenkrat preko 500 izvodov kart iste kombinacije se prodajna cena zniža za 30 %. Geodetska uprava SRS tudi odobrava ponatis posameznih ele"" mentov izdelane karte, če niso take kombinacije kart že tiskane, ter uporabo posameznih reprodukcijskih originalov na osnovi pismene vloge. Po dosedanjih ocenah, ki jih reproducirana karta dobiva iz dneva v dan, lahko ·ugotovimo, da gre, ne glede na manjše pripombe, za vsebinsko in oblikovno kvalitetno karto območja SR Slovenije, Goji.mir Mlakar . PROBLEMI REGISTRIRANJA SPRElVIEl\lIB NA GEODErSKIH GRAFIČNIB . EVIDENCAH IN NJIHOVO RAZMNOŽEVAfiJE . Spremembe, ki jih ugotavlja geodetska služba tekom vzdrževanj~ izmere, se morajo registrirati tudi v. vseh grafičnih evidencah, ki j.ih ta služba vzdr- žuje. Pri nekdanji vlogi geodetske službe, ki je vzdrževala le evidence z.emljiškega katastra za potrebe davčne službe in ·-zemljiške lmjige, je bilo potrebno, da se na teren~ ugotovljene spremembe evidentirajo le v katastr- skih načrtih, indikacijskih skicah in zemljiško~knjižnih načrtih. Vzporedno - 37 - z razširjanjem dejavnosti geodetske službe so se pokazale potrebe po novih grafičnih evidencah. Spremembo so prinesla že prva povojna leta, ko se je pristopilo k izdelavi novih načrtov rrumerione izmere za večja mesta in naselja, največjo razširitev dejavnosti geodetske službe pa doživljamo v zadnjih letih z uzakonitvijo povsem novih področij geodetske dejavnosti kot so kataster ko- munalnih naprav, urbanska in regionalna dokumentacija, predvideni kataster zgradb itd. Vsi vemo, da imajo geodetske evidence pravo vrednost le tedaj, če izkazujejo najnovejše stanje in so ažurne na razpolago uporabnikom v vsakem trenutku, ko iščemo rešitve kako zagotoviti tekoče evidentiranje sprememb na terenu, bi bilo napačno, če bi p:rezit'li probleme, ki se pojavljajo pri :registraciji teh sprememb na različnih grafičnih podlogah. Ti problemi zahtevajo rešitve že v sedanjem trenutku na območju geodetskih uprav v razvitejših območjih z večjimi mestnimi središči, je pa to hkrati pojav, ki terja rešitev tudi z ozirom na bodoči razvoj geodetske dejavnosti. Glavne evidence, ki se sedaj vodijo ali pa je njihova izdelava predvidena v bodočnosti ter zahtevajo vris sprememb ugotovljenih na terenu so sledeče: 1. evidenčni načrti zemljiškega katastra 2. matrice načrtov zemljiškega katastra 3. indikacij ske skice 4. zemljiško-~knjiŽni načrti 5. pregledna katastrska karta merila 1:5000 ali 1:2500 6. topografski načrti (načrti z višinsko predstavo) 7. načrti katastra komunalnih naprav 8. osnovna državna karta 9. razni načrti in karte urbanske dokumentacije. Zaradi neustreznih grafičnih podlog je sedaj potreben ločen vris ugotovljenih sprememb v vsako od navedenih evideno 1 kar močno poveča količino dela, zaradi česar se nmoge od njih ne ažurirajo sproti. Mnogi geodetski upravni organi skrbe le za tekoče vzdrževanje evidenčnih načrtov zemljiškega katastra,neka- tere evidence, v odvisnosti od razpoložljivega risarskega kadra ažurirajo en- krat letno, nekatere pa enostavno pustijo zastarati. Naštete evidence so nastajale postopno v različnih časovnih obdobjih in se vodijo na različnih materialih in v različnih sistemih razdelitve na liste. Načrti so izdelani na risalnih papirjih (različnih kvalitet), papirjih na- lepljenih na aluminijastih folijah in na raznih plastičnih folijah.Višinska predstava terena je reproducirana skupaj s situacijo ali pa je na posebni ole- ati. Listi načrtov soJodvisnostl od časa izdelave v dveh formatih 60 x 90 in 50 x 75. Razdelitev prvih izhaja iz listov det. 1:2500, drugih pa iz listov osnovne državne karte. Načrti večjih mest so velikokrat izdelani v dveh merilih 1:500 in 1:1000, mnogokrat se v eni katastrski občini pojavljata obe merili. Neugodna okolnost je tudij da načrti numerične izmere niso izdelani kontinui- rano preko meje katastrske občine, temveč se vsebina lista konča na meji ka- tastrske občine. -~ 38 - Vse navedene okoliščine oteškočajo racionalizacijo p.Pi vrisovanju sprememb na načrtih ter hkrati tudi onemogočajo enostavno kopiranje z,a potrebe uporab- nikov, otežkočajo in podražujejo postopek ropr!dukcije ter zmanjšujejo upo:;c, rabnost načrtov za vris dodatnih vsobina Rešitve, ki bi vodile do racionalizacije• pri registriranju sprememb na om0nj e-- nih evidencah bi morali iskati v s10deče1:1: l. Izbira materialov za izdelavo načrtov,, Vsi načrti na;j se izdelajo na pro- zornih plastičnih folijal1, Pri izbiri teh naj ima odločilno vlogo dimenzij" ska stabilnost in možnost kopire11ja na kopirnih strojih z valjem. Predvi00 deti ·je tudi možnost kopiranja montaže večih oleat, kar zahteva enak ma- terial za načrte in oleate z dodatno vsebino, dimenzijsko stabilnost, dobro prozornost in ne preveliko debelino materlalov. Izbj_ri materialov za izc1E.:•- lavo načrtov in kart v večjih rx~rilih je treba posv0tit:i_ kar največjo pu- z_ornost. Izdelati_je analizo vseh dosegljiv:i_h, izb'.r.ati t:Lstegi::i, 9 ki im1:t najugodnejše lastnosti ter uvesti obveznost nj :gove npo:r-abe. Nedopustne je stalna menjava materialov z različnimi l.'J.stnostmL 2. Topografski naort na,j bo izdelan v dveh olea:bab z J.00ano situacijo in višin-· sko predstavo, Višinske. predst_nva se sedaj riše v sE::pia bal'V"i, kar je.neu- godno za kopiranje po diazo postopku. Pri dvakratnem kopiranju iz originala na transparent in dalje na. neprozoren diazo papir, na kopijah niso več jasno vidne kote in plastniceQ Ker se nacrti za uporabnike izde.jajo v glavnem kot diazo kopije sta lahko oba originala v er.ni 1)arvi,. 3„ Neenotne načrte večjih mest 1113,j se z r&produkcijo pom:oti s tem, da se p:re-· ide na enoten format, enotne materio.lr::i vseb3-r,9, 1:i.st(l'.lr .{•:.:1 naj se nada,ljuje ne glede na mejo katastrske občine" Tudi oštevilcbo listov naJ se pri:redi kontinuiranemu prikazu vsebine. Spremembe meril načrtov naj se :Lzvrši na prehodu na sosednji list s tem, da se vsebina dokartira do roba .lista ter označi meja območja, ki je bilo izbrano p1,...l. izme:ci za sp:cemembo rn'"rila, Ozr" :na.če.no o pmočj e bi služilo kot me rilo nat anč1, o s-ti za lrn.rti ranj 2 in računanj G površin z ozirom na izbrn:10 merDo pri izme:d0 Mec:ilo, ki zajema večji del· mestnega območja (običaj110 hl000) naj znjern2. tudi območje, kjel' so načrti izdelani v ._drugem .merilll (1: 500)" S tem bi uporabnost n9,Črto,, za potrebo · proj elctiranja {n razne tehniČnR svidei1ce (kdast8J" lmmunalnih no,yrav) močnq poveoali. Prehod iz starih fn:cma,tm;, - iz različnih n13:ceri0,lov in na kou-ki.nu„ irano vsebino se lahko izvrši postopn:J, ko se pokeX,c pot:rE:ba. po reprodukc:Lji načrtov posameznih katastrsldh občin ali pa ob ·vlozi"Gvi večjih sredst0v z enkratno akcij o. 4; Dosedanji .način 'vrisovanja fp:romemb v '::}Vidcmčno n,.10:rte ze111Jjiškogn kata.strn, s prečrtavanjem neveijavneg1:J, stm1.ja in vrisovanjem ~1.ov0gr,. v.rdeči barvi,bi lahko opusti:Li _in ga nadomestili z brisa.njem nevel;jo;vi10ta st8llju. ter z upo- . rabo risbf.i: v črni barvL Bojazni, c1R bi :: -t;em izgu.bili sled sprememb se Jah• ko izognemo s tem> da za ·vsako meritev i7,dela.mo a.e1ilni na.črt po dosedanjih · rtač~lih (preč:rtavanj e in upore.ba rdeČt) barve) tar cin J.,~vod 13.rhiviremo na. geop,etsk~rn upr,-avnem organu" Mislim 1 da je t;a sugestijo. sprejemljiva tudi ·- zaradi tega, ker se z reprodukcijo neprog:eur,jh in z novin1vstanjem prena- trpanih načrtov, omenjeni postopak v pr3Jrni že uporabljE:l,, Cepre,v na reprc- - 39 - duciranih, načrtih ne vidimo več neveljavnega stanja (original zadrži mapni arhiv pri GU SRS) se le redko pojavi potreba po ugotavljanju tega. 5. Proučiti je potrebo po vnašanju sprememb v zemljiško-knjižne načrte. Ni povsem jasen namen, kateremu ti služijo. V kolikor se ugotovi, da zemljiška knjiga pri sodišču načrte potrebuje, se ji lahko izdelajo diazo kopije ka- tastrskih načrtov in te tekom vzdrževanja periodično zamenjuje z novimi ko- pijami. Prav talto je vprašJ.jiva umestnost vzdrževanja indikacij skih skic, ki služijo geodetom kot pripomoček pri terenskem delu. Tudi nje bi lahko zamenja- li z diazo kopijami za vsak konkretni primer terenskega dela. Racionalizacija, ki bi jo dosegli z upoštevanjem navedenih sprememb; bi se po- kazala v sledečem: l. Evidenčni načrt zemljiškega katastra bi služil kot osnova za najrazličnejše potrebe (kopiranje načrtov z ali brez višinske predstave, z montiranjem lo- čeno izdelanih oleat bi lahko izdelovali poljubne kopije načrtov komunalnih naprav, urbanske dokumentacije in drugih prostor~tih prikazov). 2. Zaradi stabilnosti dimenzij bi bil postopek kartiranja sprememb enostavnej- ši in hitrejši. .3. Reprodukcija načrtov bi bila enostavnejša, cenejša in manjkrat potrebna. 4. Zaradi kontinuirane vsebine listov načrtov bi bili le-ti preglednejši in uporabnejši za razna projektiranja in načrtovanja. 5. Potrebe po vrisovanju sprememb bi se zreducirale na minimum, praktično bi se pri osnovnih načrtih opravile s samim kartiranjem. 6. Povečala bi se natančnost vrisov, saj bi jih opravljali geodetski strokov- njald in ne risarji, ki sedaj vnašajo spremembe v matrice načrtov. Kot pri topografskih načrtih je tudi pri ostalih grafičnih evidencah geodetske • lužbe potrebno proučiti možnosti in najti ustrezne rešitve za registriranje :t;ia terenu ugotovljenih sprememb. Tu mislim predvsem na osnovno državno karto in katastrsko .pregledno karto, ki je v praksi našla mnogo uporabnikov, saj dopolnjuje osnovno državno karto s pregledom parcel, ki so ve.žen element pro- storskih prikazov. Vpraša.nje vzdrževanja osnovne državne karte je_bilo·že nekajkrat načeto, vendar v praksi še ni primerne rešitve. Način, ki predvide- va ciklično ažuriranje se mi zdi nesprejemljiv za intenzivno se razvijajoče predele mest in naselij, saj v tem primeru ne moremo nuditi interesentom v . vsakem trenutku ažurno stanje. Tudi tu bi bilo najugodnejše tekoče vnašanje sprememb, hkrati z registriranjem teh v topografskih načrt.ih. Materiali, na ka- terih bi se naj omenjeni karti vzdrževali, bi moral zadostiti istim pogojem kot pri topografskih načrtih, saj bo za prikaz raznih tematik treba tudi tu uporab- ljati oleatni sistem. Tudi pri karti bi bilo zaželeno, da sta situacija in višinska predstava terena ločeni na dveh oleatah, saj bi bilo za nekatere tematike, ugodno, če osnova ne bi bila prenatrpana z višinsko predstavo. Katastr.ska pregledna karta bi se lahlrn uporabljala kot posebna oleata ali samostojno ali pa skupaj z osnovno dr- žavno karto, ter bi zato morala biti izdelana v formatu osnovne državne karte„ -- 40 - Pri izdelavi bi se morala proučiti možnost razpačevanja nepravilnosti, ki so posledica nenatančne grafične izmere, pri čemer bi se stanje na. katastrski karti primerjalo s sta.njem na osnovni državni karti. Vsem navedenim predlogom je cilj, da nudimo najrazličnejšim uporabnikom geo- detskih podlog, kot tudi nam samim, geodetske osnove s kamajboljšo vsebino in najustreznejši obliki. Pri tem je tudi dana možnost,' hitrega in enostavne~ ga raznmoževanja podlog v različnih vsebinskih kombinacijah, ki bi ga ob us- trezni opremljenosti lahko opravili geodetski upravni organi. Obstoj~ bojazen, da ravno pomanjkljiva opremljenost geodetskih upray ne bo omogočila prodor geodetskih grafičnih podlog, v tem obsegu, kot bi bilo zaže- ljeno. Temu problemu je nujno posvetiti več pozornosti. Smatram, da n.i. možno vseh uslug razmnoževanja izvrševati samo v enem centru v republiki, hkrati pa tudi ne bi bilo racionalno opremljati vseh geodetskih upravnih organoy s popolno opiremo za razmnoževanje in kopiranje, saj bi ta ne bila dovolj i zko-• riščena. Najboljša rešitev bi bir'a, da se opremi moonejše upravne organe v pokrajinskih centrih, ki bi nudili usluge tudi okolnim geodetskim upr~vam. Viiji:q.a sredstev za tako opremo, tem centrom ne bi bila nedostopna, saj bi bilo potrebno le izpol- niti obstoječo opremo. Rešitve pri nabavi opreme so različne, vendar se je ·· z uporabo v praksi že naka- zala določena smer, ki pogojuje :uporabo sledečih naprav: . . . . KOPIRNI STROJ Z VALJEM, za hi t,ro kopiranje enostavnih podlog po diazo postopku. V praksi so se dol:;ro obnesli kopirni stroji nizozemske firme OCE, ki ·dajejo·· kvalitetne diazo kopije na prozon1ih in neprozornih papirjih. Dobra stran je razvijanje v tekočem razvi;ja1c·u, ki ne daje smradu, slabost pa polmokre kopije, ki jih je treba po razvijanju sušiti, kar pri velikih nakladali ni ehosta\7110.iz- vesti. · · •·· ' KOPIRNA MIZA Omogoča izdelavo jasnih kopij iz o:dginalov, ki so sestavljeni iz večih oleat. Za razvijanje osvetljenih kopij se lahko uporablja. omenjeni kopir,..- ni stroj ·z valjem. OPTIČNI PANTOGRAF omogoča enostavno spreminjanje meril, ki je potrebno predvsem pri ažuriranju geodetskih evidenc v manjših merilih (osnovna državna karta, ka•• tastrska pregledna karta ipd). Njegova slaba stran je v tem, .da zahteva veliko risarskega dela in ne ~aje ve.dno možnost.i direktnega prenosa na podlogo, ki se vzdržuje~· · KSEROGRAFS.KA NAPRAVA poljske firme Warimex model KS--4 združuje lastno.sti kopiJ'.'-'. nega stroja in optičnega pantografa. S to napravo je možno razmnoževati in sprn:.. minjati merila tudi neprozornim originalom. Slabe strani naprave so visoka. ):la- · bavna cena (cca 200.000.- din ) in omejeni formati kopij (do formata A3) oziroma. omejen format originala, ki ga želimo kopirati (do A 1). JVIANJŠI E:):iEKTROSTATIČNI J<:OPIRNI STROJI, ki geodetskim upravam koristili pri raz- množevanju numeričnih po~log, predvsem posestnih listov." ·z njimi bi se razbre-- menili mehaničnega prepisovanja pri izdajanj·u podatkov strankam. - 41 - Sestavek je napisan z željo, da se širši krog kolegov sooči z navedeno pro- blematiko in da podajo svoje mnenje tisti, ki se pri vsakdanjem delu srečuje­ jo z obravnavanimi problemi ter da skupaj 1ajdemo najboljše rešitve. Namen se stavka j e tudi, da pri pravlj alci zakona o izmeri tvi zernlj išč o podanih· su- gestij ah razmislijo in morda v samem zakonu ali podzakonskih predpisih upo- števajo katero od predlaganih rešitev. · · Boris Kren SEZNAM diplomantov, ki so končali študij na geodetsko komunalnem oddelku FAGG in · geodetskem odseku Gradl5ene tehniške šole v Ljubljani Po dalj šem presledku o bj avlj runo v "Bil t en:u" se znam geodetskih strokovnjakov, ki so končali študij in sipe:r v letih l,969, 1970 in 1971. Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo (FAGG) geodetsko-komunalni oddelek 2. stopnja Niševic Čedo - geodetska smer Mihovec Ivan - komunalna smer l. stopnja Geodetska smer: l. Mlakar Igor 2. Jeglič Erik 2. stopnja Leto 1969 Geodetsko-komunalna smer: l. Adamič Stanislav 2. Žepič Rajko .3. Flajs Miloš 4. Fatur Stanislav Leto 1970 Milišic Božidar - geodetska smer Kobilica Avgust - komunalna smer - 42 - l. stopnja Geodetska smer: l. Zazula Barbara 2. Spon za Brm10 2. stopnja K'rzyk Tomislav - geodetska smer Geodetsko-komunalna smer: 1. Beseničar Jurij 2. Zorko Dušan Leto 1971 Raknr Albin - geodetsko-komunalna smer Beseničar Jurij - geodetsko-komunalna smer l. stopnja Geodetsko-komunalna smer: l. Ferjan Rado 2. Prosen Anton 3. Smolnikar Marija 4. Bužančič Vladimira 5. Mandelj Franc 6. Kozmus Ivan Geodetska. smer - izredni študij l,stopnja. l. Korošec Viljem 2. Kekec Alojz 3. Pušnik Venčeslav 4. Recer Marjan 5. Čermelj Zmago slav 6. Svetik Peter 7. Nečimer Marjan B. Berden Jože 9. Avbelj Jože 10. Žagar Janez 11. Bizjak Tomislav 12. Kolmru1.·Vladimir Gradbena. tehniška šola - geodetski odsek Leto 1969 l. Ankerst Bogdan B. Resnik Janez 2. Arh Emilija 3. Gantar Danica 9. Slapnik Igor 10. Šušteršič Slavko 4. Koder Janko 11. Tonkli Srečko 5. Martinuč Dušan 12. Umek Slavko 6. Miklič Matjaž 13. Usenik Igor 7. Peroša Boris 14. Vidmar Bojan - 43 - Leto 1970 Leto 1971 l. Berden Janez 1. Jamnik Stanislava 2. Carpani Sandra 2. Kelšin Dušan 3. Darovec Vera 3. Kobal Klemen 4. Jakič Dra~an 4. Kopač Bojan 5. Kozlovič Zivko 5. Košir Albin 6. Kukenberg Marko 6. Lampič Franc 7. logar Lado 7. Naglič Cvetka. s. Matevljič Slavko 8. Prelc Boris 9. Meze Aleksander 9. Rupnik Ivanka 10. Pavšič Srečko 10. Turk Marija 11. Rakar Anton 11. Urbanija Marija 12. Tomšič Franc Ivan Golorej TEČAJ ZA GEODETSKO-KARTOGRAFSKE RISARJE Pred kratkim je bil z uspehom zaključen t_ečaj za geodet sko-ka.rtograf ske ri.:. sarje, ki smo ga najavili v Biltenu št. 4/71. Organizacijo tečaja je prevzel Zavod za tehnično izobraževanje Lepi pot 6 - Ljubljana. Potreba po strokovnih kadrih z nižjo strokovno izobrazbo v geodetski dejavno- sti, ki naj kot "priučeni" obvladajo manj zahtevna dela in dosežejo z rutinskim ponavljanjem delovnih faz maksimalne delovne rezultate je vsak dan večja. Mo- dernizacija v geodetski st.roki sili delovne organizacije, da delajo na napra- vah priučeni delavci, brez višjih stopenj strokovne izobrazbe; razvoj sili tu- di občinske geodetske upravne organe, da za rutinska dela zaposlujejo geodetske (ka:rtografske) risarje. Zveza GIG Slovenije je po razgovorih z Geodetsko upravo SRS in z vodilnimi ·uslužbenci geodetskih delovnih organizacij sklenila, da je potrebno organizi- rati šolanje strokovnih kadrov z nižjo izobrazbo (naziv: priučeni delavec). Tečaj je potekal v prostorih geod~tskega oddelka FAGG, kjer so bili na razpo- lago tudi učni pripomočki. Namen tečaja je bil da tečajniki obvladajo geodetsko in kartografsko risanje, pisave ter osnovne računske operacije, ki so potrebne pri risanju; obvladajo - 44 - pisarniška dela pri kartiranju, interpoliranju, izvlačenju, kopiranju itd. Program izobraževanja je bil razdeljen v dva dela: OSNOVNI TEČAJ, za začetnike, ki še nj_so obvladali nikakih risarskih veščin in - SPECIALNI TEČAJ, na katerem so sodelovali risarji, ki so imeli že določeno predznanje in tisti, ki so z uspehom opravili osnovni tečaj. UČNI NAČRT. OSNOVNEGA TEČAJA(80 ur) je obsegal: - Tehnično risanje, - Tehnična pisava, - Prostoročno risa.nje in skiciranje s praktičnimi vajami. UČNI NAČRT SPECIALNEGA TEČAJA (340 ur) za geodetsko (kartografskega) risarja je pa obsegal sledeče predmete: l„ Nižja geodezija ( s praktično matemat·ih:o) 2. Praktična geodezija (s fotogrametrijo in elektroniko), 3. Tehnično risanje (geodetsko,kartografsko), 4. Tehnične pisave (moderni risarski pripomočki), 5. Izdelava načrtov (hor. in višinska predstava), 6. Upodabljanje reliefa (kotirana projekcija), ?. Kartografija in reprodukcija kart ter načrtov, s. Praktične vaje. V tečaj so se lahko vpisali slušatelji, ki so uspešno končali vsaj osnovno šolo (osemletko) • Šolanje je trajalo od novembra 1971 do maja 1972 leta v popoldanskem času, 3 krat na teden z 20 šolskimi urami. - 45 ~ Matija Klarič STROKOVNI IZPITI IN POUK PRIPRAVNIKOV Strokovni iz',l)}.ti Ureditev strokovnih izpitov v širšem smislu, kamor prištevamo strokovne izpi- te, pouk med pripravništvom in druge oblike izobraževanja zaposlenih delavcev, je pretrpela v povojnem obdobju do danes občutne spremembe, ki so imele svoj vzrok v razvoju družbeno-ekonomskih, v prvi vrsti pa samoupravnih odnosov. Po glavnih značilnostih, ki k8,rakterizirajo posamezna obdobja razvoja strokov- nih izpitov, jih lahko delimo v obdobje izpitov stroke, obdobje izpitov služ- be in v obdobje izpitov upravnih organov, V obdobju izpitov po strokah so za vsako posamezno stroko veljali enotni pred- pisi o strokovnih izpitih za vse ."državne uslužbence" eno stroke, ,ki so bili zaposleni v državnih uradih, ustanovah in podjetjih. V geodetski stroki so bili z uredbo o geodetski stroki (Ur.1. IRS, št. 40/47) predpisani naslednji poklici (nazivi): A) pomožni geodetski risar, geodetski risar, višji geodetski risar, B) geodet'ski pomočnik, nižji geometer, višji geometer, C) nižji geodetski inženir, geodetski inženir, višji geodetski inženir, geodetski svetnik. Nn podlagi te uredbe je predsednik vlade LRS predpisal pravilnik o pripravni- ški službi, strokovnih izpitih in teže.jih uGlužbencev geodetske stroke (Ur. 1, LRS, št. 39/48), kjer so bile podrobneje urejene zadeve glede strokovnih izpitov v geodetski stroki. Leta 1952, tj, v zaoetku decentralizacije državne upravein krepitve delavske- ga, snmoup:ca.vljanja, so izpadli iz enotnega sistema izpitov uslužbenci gospo- darskih podjetij, S temeljno uredbo o nazivih in plačah uslužbencev državnih orgenov (Ur.1. FLRJ št. 14/52 in 4/54), ki je sankcionin1.la družbeno-politič­ ne spremembe na tem področju,se je krog enotnega statusa državnih uslužbencev zožil na uslužbence organov državne oblasti in državne uprave, uslužbence sodišč, javnih tožilstev in državne arbitraž~, uslužbence·v upravni in pisar- niški službi ter na uslužbence v tehnično-strokovnih ustanovah. S temeljno uredbo je '!bil uveden nov plačni sistem (20 plačilnih razredov), za upravne uslužbence so bili pr~dpisani enotni nazivi in pogoji za napredo- vanje ne glede na stroko in vrsto dola, ki ga opravlja uslužbenec, ter je bil predpisan postopek prevedbe na nove nazive in plače. Za tehnično-stro­ kovne uslužbence je zadeve prehoda na nov plačni sistem·predpisal pristojni olon vlade FIRJ v sporazumu s Svetom za zakonodajo in izgradnjo ljudske ob ... lasti vlade FLRJ. •• 1' - 46 - V geodetski službi je bila prevedbe, na nove nazive in plače urejena s p1°avil- nikom o nazivih in plačah uslužbencev geodetske službe ( Ur, l.FLRJ št. 17 /.52), ki g2. je predpisal generalni sekretar vlade FLRJ, novi nazivi pa so bili no.s- lednji: geodetski risar, kartogr2.fski riso,r, geodetski pomočnik, katastrski referent, geometer in geodetski inženir, M2.terija strokovnih izpitov glede na nove nazive je biln normativno urejena l. 1954 - s pravilnikom o strokovni izobrn.zbi usllJ.Žboncev geodetske stroke (Ur.l. FLRJ št. 9/54), ki ga je pred- pisnl držrwni ( zvezni) sekretsr · zc. občo upnwo inproračun in navodilom o gra- divu 'pfogrnma in načina polaganja. strokovnih izpitov uslužbencev geodetske str~lce .(Ur,L FLRJ št. 36/54), ki ga je predpisal direktor Zvezne geodetsko uprave, !zpite po teh progre.mih lahko že štejemo z2. izpite službe. Z8.kon o ja_vnih 1J.službencih (Ui0 .l. FLRJ št, 53/57), ki se je upor2.bljal od leta 1958 naprej, zadrži enotno ureditev delovnih razmerij, financiranja in sploh družbenega položaj D. uslužbencev za vse javne službe, kamor so spadali uslužbenci prt drŽRvnil1 organih in samostojnih zavodih, ki jim je po zakonu poverjena javna službo. ( zdro.vstvo, šolstvo, kult ura, bo.nčništvci, zbornice, pravosodje, državna uprava, dru.Žbene organizacije itd.) Z zakonom o j2.vnih uslužbencih se o_dpravi pojem dekretire.nega drž~vnega usluž- benca in se uvede pojem po jo.vnem razpisu sprejetega (imenovanega) javnega uslužbenca, so pa uvedene še neka ter druge pomembnejše spremembe, lrnt rezul- te,t razvoja samoupravlje.nja, ki se je postopno uveljavljalo tudi v javni službi• Namesto dotedanjih trnh stopenj (vrst) izobmzbe - nižja, srednja in višja strokovna izobrazba, uvede zakon štiri vrste - nižja, srednja, viš;j'a in visoko. izobrazbo. ter temu ustrezno nanovo uredi prevedbo in razvrstitev usluž- bencev vseh vrst in strok javne službe. Pomembna decentralizacija državne uprave je v zakonu izražena z uzakonjenjem "matičnih upravnih organov 11 , s · .. čimer so se podzakonske normativne in druge zadeve usposabljanja kadrov pre- nesle od vladnih oziroma izvršilno.:..političnih organov na upravne - matične - · organe posameznih strok• Z uredbo o zveznih matičnih upravnih organih za· vprašanja strokovne usposobitve ko.drov (Ur, l. FLRJ št. 29/59) je bila dolo- čena za zvezni matični L1pravni organ geodetske službe oziroma stroke zvezna geodetska uprava; medtem ko republiški mdični upravni organi za SR Slovenijo ni .bil imenovan, čeprav je obstajala zn to zakonske mofoost (23.član ZJU). S pooblastilom 11matičnega 11 enotnega urejanja vprašenj usposobitve stl'Okovnih kadrov, kar se sicer ni povsem pokrivalo s tendencami samoupravnega razvoje, v gospodarstvu, so bilo dane upravnim (matičnim) orgmiom ze,htevne na;toge na tem področju, saj so morali, mod ostelim, norme.tivno urejati celo vprašanja pridobitve višje stopnje strokovne izobrnzve v službi(lmr sedaj spada v iz- ~ljučno pristojnost šol), kot pa jo je imol usJ,v.žbenec po šolski i.zo.brazbi. Zadeve usposobitve strokovnih kadrov v geodetski- javni-siužbi (od leta 1958 ne.prej .. ) so bile urejene s p-·0 avilnikom o n2,zivih uslužbenoev geodetske s:I.užbe (Ur..1.· FLRJ št. 6/58) s pravilnikom o :strolrnviii izobrazbi. uslužbencev geodet- $ke službe (Ur, L FLRJ št, 21/60) iri s programi strokovnih in posebnih izpi- tov uslužbencev geodetske službe iz leta 1960, kar je vse'predpisai direktor Zvezne geodetske uprave. - 47 - Nazivi uslužbencev geodetske službe v tej ureditvi so bili: 1) kartografski risar, geodetski risar in pomožni katastrski referent; 2) geometer in katastrski referent; 3) geodet; 4) geodetski inženir. Predpisani posebni izpiti za priznanje strokovne izobrazbe višjo stopnje so v določenih pogojih delovnega mesta opravljenega strok. izpita in uspehov pri delu dopuščali pridobitev srec'lnje izobrazbe za ke,tastrskega referenta in po- možnega katastrskega referenta ter višje strokovne izobrazbe za geometra, Strokovni izpiti upravnih organov Ureditev zadev usposabljanje, strokovnih kadrov za časa 11 državnih 11 in tudi ob uvedbi "javnih" uslužbencev je izločala uslužbence javnih služb iz enotnega družbeno-ekonomskega sistema, ker jim ni priznala pravic samoupravljanja na podlagi dohodka in delitve po delu. Zato so bile nujne temeljitejše spre- membe, ki naj bi delovnim ljudem v javnih službah zagotovile v bistvu enak družbeno-ekonomski položaj, kot so ga že imeli delovni ljudje v gospodarstvu. Vsled tega se je začel postopoma uvajati sistem delitve dohodka po delu tudi v javnih službah in sicer najprej v vseh družbenih in drugih javnih službah. Proces uvajanja samoupravljanja pri državnih organih - po načelih dohodka in delitvi po delu - se je začel leta 1961, ko se je novi sistem ze,čel preiz- kuše,ti p;ri nekaterih (določenih) upravnih organih, enak družbeno-ekonomski položaj kot delovni ljudje v gospodQrstvu pa je bil zagotovljen delavcem v državnih organih z ustavo leta 1963. Dejansko realizacijo ustavnih določil po, je doživel ta sistem z zveznim splošnim zakonom o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih orgo.nih in z zveznim temeljnim zakonom o sredstvih za delo upravnih organov, ki sta bilo. sprejeta konec lota 1964; ter z republiškim zakonom o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih v SRS (Ur,l. SRS št. 20/65). Republiški zoJcon o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih v SRS ukinja sistem strokovnih izpitov po zakonu o javnih uslužbencih ter podza- konsko ureja to vprašanje enotno samo za upravne orgone (Uredba o sprejema- nju pripravnikov na delo, o pripravniški dobi, o strokovnih izpitih in o drugih oblikah strokovnega izobraževanja delavcev v upravnih organih v SR Sloveniji - Ur.l. SRS št. 5/68), vsled cesar smo te vrste izpitov uvodoma imenovali izpito upravnih organov. Ostala normativna mnterija, izdano. na podlagi uredbe obstoja iz poslovnika o opravljanju strokovnega izpito, delavcev v upravnih organih v SRS (Ur.1. SRS št. 19/69), programa za splošni del strokovnega izpitr.i, za delavce z visoko ali višjo in za srednjo strokovno izobrazbo (Ur.l, SRS št. 19/69) ter iz pro- grama za posebni del strokovnega izpita za delavce geode,tske službe (akt Geodetske uprave SRS št. 132-8/7-69 z dne 20.1.1970). -48 - Strokovni izpit se opravlja pred republiško izpitno komisijo, ki jo imenuje republiški sekretar za prav0sodje in občo upravo. Strokovni izpit je pismetn in usten. Ustni strokovni izpit obsega-splošni in posebni del. Za posebni del strokovnega izpito. predlagajo člane izpitne komisije predstoj- niki ustreznih republiških upravnih organov. Pismeni in ustni izpit opravlja kandidat praviloma istega dne. 8 Izpraševanje kandidatF. :i.z posame:z.nega predmeta sme trajti največ ,30 minut~ Ustni izpit je javen~ Program za splošni del strokovnega izpita za delavce z visoko ali višjo in srednjo izo_brazbo obsega naslednje predmete: 1, ustavno ureditev SFRJ in SRS, 2, ureditev državne upravo, ,3, gospodarski sistem SFRJ, 4. javne finance, 5. delovno pravo in socialno zavarovanje, 6, upro,vni postoJ?ek in upravni spor •. Za srednjo izobrazbo so zahteve zmanjšane na poznavanje temeljniµ načel in osnov. Program za posebni del strokovnega izpita za. delavce geodetske službe obsega, ne glede na vrsto izobrazbe, naslednje predmete: 1, delovanje geodetske službe, 2. izmeritev zemljišč, 3. zemljiški kata:;iter, 4. kataster komunalnih naprav, regionalno in uro®sko geodetsko dokumentacijo,. Za katastrsko-knjigo.vodstvene delavce se zahteva okvirno poznavanje izpitne snovi v skrčenem obsegu - kakor pač ustreza potrebam delovnega mesta. Podrobnejši pregled izpitne snovi lahko dobijo kandiddi pri Geodetski upravi SRS, Z uvedbo izpitov upravnih organov so prešla skoraj na normativna in ostala regulativna o-pravila v zvezi z usposabljanjem kadrov v upravnih organih od"ma- tičnih11organov posameznih služb na republiški sekretariat za pravosodje in · občo upravo, ki odslej neposredno tudi izvaja izpite za delavce z visoko,, viš- jo in srednjo izobrazbo, vseh republiških in občinskih 'upravnih organov. V_iz- pitnem programu tega "upravnega" izpita, prevladuje usmerjenost \r splošno- upravno smer, posebni (strokovni) del izpita pa je zadržal preizkus strokov- nosti samo v mejah potreb delovnega mesta, za katerega se_k.:ndidat usposablja. V geodetski službi so "upravni" izpiti prinesli občutno poenostavitev poteka izpitov, odprave. zamudnih teuenskih praktičnih izpitnih nalog, ki so v prej- šnjih 11 stro~ovno-šolsld.h" izpitih, preveč časovno dimenzionirale trajanje izpitov, pa pomeni obenem tudi veliko razbremenitev kandidatov. Povečana -5o- 1. OiffiO·ŽNICA Zveze geodetskih inženirjev in geometrov Jugoslavije Sodobna geodezija se je kot mnogo drugih vej telmike in praktičnih ved, osvo- bodila ozkih strokovnih okvirjev in vključila v najrazličnejše oblike življe- nja človeka in čl•oveštva. Izginile so meje stroke in možnost koriščenja naših podatkov. To, kakor tudi splošni napredek znanosti in telmike je spodbudilo razvoj geo- detske telmike do te mere, da so se odprle nove neslutene možnosti za zbira- nje, obdelavo, hranjenje in koriščenje podatkov, katere nudimo znanosti, planiranju in gospodarstvu, zlasti pa za danes v vsem svetu pereče prostor- sko in regionalno planiranje in inventarizacijo prostora. Sodobne ideje, telmika, njeno koriščenje in upravljanje z njo nezadržno prodi- ra v našo deželo. Za vse to moramo biti pripravljeni pri odločitvah: kaj na- baviti, kako uporabljati in komu zaupati rokovanje z neobičajnimi napravami. To pomeni, da se moramo nujno pripraviti programsko, organizacijsko in kadrov- sko.,. Da bi spoznali, kje smo v tem pogledu v Jugoslaviji, republiki in občini, kaj hočemo sedaj in v prihodnosti in kaj je treba podvzeti, da .ostvarimo to, kar že'.Hmo in v skladu s sklepi IV. kongresa geodetskih inženirjev in geometrov Jugoslavije. Zveza organizira: POSVETOVANJE O AVTOMATIZACIJI V GEODEZIJI z naslednjo tematik;(): l. Stopnja avtomatizacije in računske tehnike v svetu in smeri nadaljnjega razvoja 2. Avtomatizacija procesov v geodeziji: - izmeri in zbiranju podatkov, - katastru, - fotogrametriji, - inženirski geodeziji, - merjenju višin v nivelmanu, - izmeri komunalnih objektov, - zbiranju podatkov za inventarizacijo - računanju, prostora, - kartiranju, - kartografiji, - reprodukciji, dokumentaciji in hranjenju (arhiviranju) datkov, informacijskih sistemih, - digitalnih modelih, - projektiranju, - raziskovanju. podatkov, katastru, banki po- -49- splošno-upravna zahtevnost novega izpitn, ki dejansko obstaja, je namreč kom- penzirana z organizirenim strokovnim poukom pripravnikov, lci g-a ima kandidat pred izpitom na razpolago, Strokovni pouk pripravnikov Strokovni pouk pripravnikov je bil predviden v vseh dosedo.njih inačicah stro- kovnih izpitov, posebno važen pa je ustrezen strokovni pouk za teJaničnegc stro- kovnjaka, ki za upravno delo v organu ni prinesel potrebnega znanja ·že iz šole. Sedaj veljavni režim strokovnih (upravnih) izpitov ni zahteven po obsegu iz- pita, kot je bil to primer v sistemu državnih in javnih uslužbencev, ko je bil izpit sestavljen iz 3 delov (praktični, pismeni in ustni izpit) pač pa je zuhteven zaradi svoje izrazite splošno-upravne usmerjenosti in to tembolj, ker prinaša družbeno-politični razvoj pogostne spremembe prav v teh discipli- n~. . Zavedajoč se pomembnosti strokovnege pouka pripravnikov v danih pogojih, sta republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo tel' Qeodetska uprava SRS poskrbel8, ze. organizirani strokov.n.i pouk kandidE1,tov tako iz splošnega, kakor tudi iz posebnega dela strokovnega izpita. Iz splošnega dela izpita imnj o kandidati te,ko možnost organizirnne pri prave na izpit - na intenzivnem (2 tedenskem) seminarju za pripravo nn strokovne i~pi- te - pri Višji uprnvni šoli•v Ljubljani. Iz posebnega dela izpita pa si· ·kandidati lahko obogatijo znanje s praktičnim (8 tedenskim) poukom pri izbrMih geodetskih delovnih organizacijah - Geodet- skem zavodu SRS Ljubljana, Ljubljanskem geodetskem biroju ter Inštitutu za geodezijo in fotogmmetrijo FAGG v LjL1bljoni. Orgnnizatorji pouka si prizadevajo, in do sedo.j so v tem uspevali, da ,si pouka iz splošnega in posebnega dela izpita neprekinjeno sledita drug za drugim, kar je pomembno posebno 'ze kandidate, ki so v službi izven Ljubljane. Organizirani pouk se izvo.je. po potrebi - enkrat nli dveJrrat letno in sicer v pomladanskem in jesenskem roku, Seminarski pouk iz posebnega delo, izpita je ločen za kandidate z visoko in višjo izobrazbo in ločen za kandidate s srednjo izobrazbo. Po novem izpitnem programu so bile dosedaj deležne pripravniškega pouka iz posebnega dela izpita že tri skupine (generacije). Ocene o uspešnosti dose- danjega pouka so z obeh strani zelo pozitivne, za lmr gre priznenje in zahva- la predvsem prizadetim geodetskim delovnim organizacijam, ki z veliko mero prizadevnosti ter v lastni režiji nudijo svojim mladim stru1ovskim tovnrišem tako izdatno pomoč. v k Ceprav prizadeti upravni organi težko prenesejo cca 10 tedenso odsotnost strokovnjaka, je venda.rle v redu in prav, da pripravniku omogočijo učinkovit organizirani pripravniški pouk, do katerega ime. končno tudi pravico, in je to v prid poznejši večji uspešnosti pri delu. -·51- 3. Sredstva avtomatizacije: - mali namizni računalniki, - obdelava na velikih računalnikih, - drugi avtomati. 4. Plansko usklajevanje konfiguracije računalnikov, kakor tudi drugih avtoma- tov v Jugoslaviji in njihova nabava. 5. Usposabljanje kadrov in strokovna literatura. 6. Informacijski sistemi v geodetski službi. 7. Geodetska dejavnost v splošnih informacijskih sistemih in povezave z drugi- mi strokami in službami na področju avtomatske obdelave podatkov. P.osvetovanje bo 23. in 240 novembra v Vrnjački Banji. 25.nobembra bo jubi- lejna skupščina ob priliki 20-letnice obstoja in dela Zveze. Referate je treba prijaviti dol.junija, a predhodne prijave za udeležbo na tem velikem in nadvse koristnem zboru jugoslovanskih geodetov pa poslati do l. septembra 1972 na naslov: Savez geodetskih inženirjev in geometrov Jugosla- vije - Kneza Miloša 9 - 11000 Beograd. Končne prijave bomo poslali z 2. okrožnico. Organizacijski odbor ' f f ff \ ,,, KNJI 2NICA FGG