/Primorski
St. 122 (16.467) leto LV.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja	, *mi "Slovenija' pod Vojskim pri
Idriji, do 7. maja	Trstu, kjer je izšla
ski DNEVNIK v za-
TžNICA FRANCE
'"8
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
OPČINE-Tel. (040)21491
TRST - NABREŽINA SESLJAN-BAZOVICA-DOMJO
ČEDAD - Ul, Riston Z ■	_ >>7_3^’90____
Internet: http/www.primorskUt/ e-mail: redakcija@primorski.it
1500 Ul?	POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI	a
0,77 EVRA ESrnSSSS SREDA, 26. MAJA 1999
Že nekaj dni po umestitvi je novi predsednik republike Carlo Azeglio Ciampi pokazal, da ne bo miroval in da svojega mandata predsednika republike ne tolmači kot notarski posel. Ciampi je poklical na Kvirinal predsednika senata Ni-colo Mancina in poslanske zbornice Luciana Violanteja ter predsednika komisij za ustavna vprašanja obeh domov Massima Villoneja in Antonia Maccanica, da bi z njimi preveril v kakšni farzi je ustavna reforma, nato pa se je ves popoldan o tem vprašanju pogovarjal z liderji političnih strank.
Ciampi je na ta način udejanil enega od glavnih delov svojega ume-stitvenega govora, s katerim je opozoril na nujnost ustavne refome in spremembe tistih pravil igre, ki hromijo hitrost in učinkovitost odločanja državni teles. Že dejstvi, da je Ciampijevo kandidaturo za predsednika republike podprl tudi opozicijski Pol svoboščin in da so umestitvenemu govoru ploskali tako s klopi večine kot s klopi opozicije sta kazali, da bi se dialog o reformi ustave lahko zaCel znova Po dolgem obdobju političnega hladu, ki je sledil Propadu dvodomne ko-Utisije.
Ustavna reforma je bi-ia ena od obvez, ki so jo Uied volilno kampanjo sprejele skoraj vse politične stranke, vendar te obveze z volilci niso znajo spremeniti v osnutek, ki bi bil sprejemljiv za vse. Glavno odgovornost za dosedanji zastoj ima Silvio Berlusconi, ker je Zahteval previsoko ceno JU onemogočil dvodomni komisiji uspešen zaklju-Cek dela, ostalo so prispevale togosti ostalih, Zlasti pa manjših strank. Ciampi je izhajal prav iz 6 volilne obveze in hotel s svojo pobudo spodbuditi pot reform. Zato je Verjetno neutemeljen sUm nekaterih, da je bila ^čerajšnja poteza zaCe-ek drsenja v polpred-sednisko republiko.
Carlo Azeglio Ciampi JJa je potrdil, da kot jjfedsednik republike ne 0 samo notar, aseptični °dnik igre drugih, am-^ak bo ob problemih, ki ^ Uiu zdijo bistveni - in
tavna reforma je ned-. Q®mo eden od teh - tudi sfalec, ki bo skušal s , °iim prispevkom oblivati cimboljšo rešitev.
VOJNA / PO SINOČNJEM SKLEPU ZVEZE NATO
Varno vrnitev Kosovarjev naj bi zajamčilo od 45 do 50 tisoč mož
Srbsko gospodarstvo je na kolenih - Srbi pa dokončujejo etnično čiščenje
BRUSELJ, BEOGRAD -Zveza Nato je vCeraj sklenila, da bo vračanje kosovskih beguncev varovalo od 45 do 50 tisoč vojakov in ne samo 28 tisoč, kot so prvotno predvidevali. Te številke seveda predvidevajo srbski pristanek in ne napad, za katerega bi potrebovali precej številnejše sile. Že res, da so prve dni že tretjega meseca zračnih napadov na Jugoslavijo hudo prizadeli njene cestne, železniške, industrijske, električne in druge infrastrukture, a kot kaže še najmanj vojsko. Po včerajšnjih izjavah, ki so prihajale iz Pentagona, naj bi bila jugoslovanska vojska pred kolapsom. Pentagovim izjavam pa verjamemo toliko kot srbskim, ki navajajo neverjetne številke sestreljenih letal. Bolj verjetne so srbske trditve, da ljudstvo doživlja strašne trenutke, saj je že začelo primanjkovati vsega od elektrike in vode do najosnovnejših) življenjskih potrebščin. Končno je opozicija postala glasnejša in od oblasti zahteva, naj izpolne zahteve G-8. Medtem jugoslovanska vojska ob podpori policije in paravojaških srbskih oddelkov dokončuje etnično čiščenje Kosova in obupance pošilja predvsem v Makedonijo, da bi jo destabilizirala. Medtem se je začela pro-stovolna evakuacija beguncev s Kukesa (na sliki taborišče Saudove Arabije) , ker je kraj preblizu meje.
Na 3. strani
Amatova vrnitev v ekonomski vrh EU v znamenju zahteve po spoštovanju cilja o znižanju deficita
BRUSELJ - Zakladni minister Giuliano Ama-to se je po desetih letih vrnil v svet gospodarskih ministrov Evropske unije (Ecofin) in na prvem neformalnem zasedanju doživel vse prej kot prijeten sprejem. Ecofin namreč od Italije zahteva spoštovanje cilja o dosegi 2-odstotnega deleža javnega primanjkljaja na bruto domači proizvod v letošnjem letu, kot je bil že obljubil Amatov predhodnik Ciampi. Za izpolnitev tega merila ne bodo potrebni korektivni proračunski posegi, ampak bo zadostovala stroga in dosledna proračunska politika, menijo ekonomski ministri, ki tudi pozivajo rimsko vlado, naj znova preveri pokojninsko reformo.
Amato se s kolegi ni ravno strinjal, saj bo imela Italija težave zaradi nižje gospodarske rasti od predvidene, tako da mu je kljub pritisku Francije in Nizozemske uspelo doseči »ublažitev« Ecofinovega priporočila, češ da delež deficita na BDP ob koncu leta ne sme preseči 2,4%.
Na 11. strani
ITALIJA / PRVA POTEZA NOVEGA PREDSEDNIKA
Ciampi spodbudil debato o reformah
RIM - Predsednik republike Carlo Azeglio Ciampi je včeraj poklical na Kvirinal predsednika senata in poslanske zbornice, nato pa se voditelje političnih strank, da bi se z njimi pogovoril o ustavni reformi. O vsebini pogovorov je pronicnilo bolj malo, debata, ki je spremljala predsednikovo potezo, pa kaže, da so stališča še krepko narazen, toda v primerjavi s preteklostjo se je nekaj le spremenilo. Reforma procesa je skoraj nared, kar bi lahko odstranilo glavno čer, ob katero je trčila dvodomna komisija. Ce pa bo ladjica reform lahkjo izplula, bo jasno šele po volitvah, ko se bodo vode nekoliko umirile.
Na 9. strani
SALERNO / NA POGREBU ČETVERICE
Srd je zamenjal bolečino mesta
Celo salernski nadškof v homiliji ni omenil nasilja, ki je krivo za smrt
SALERNO - Pogreb v noči na ponedeljek umrlih štirih navijačev Salernitane, ki so življenje izgubili v požaru, ki so ga podtaknili sami navijači Salernitane, ni bil v čast temu mestu. Bolečina se je prelevila v srd, a ne proti resničnim krivcem. Navijači Salernitane ne poznajo samokritike. Tudi salernski škof se je v svoji homiliji skrbno izognil resničnim vzrokom tragične smrti štirih navijačev, med katerimi sta dva imela komaj 15 let. Že sam prihod pogrebnega sprevoda pred cerkvijo je dal pečat vsemu, saj je pred vozili s krstami pripeljal mercedes lastnika pogrebnega društva, ki je skozi avtomobilsko okno vihral zastavo Salernitane.
Včerajšnji neobičajni pogreb bo nedvomno še stopnjeval polemike, ah je umestno organizirati posebne vlake za navijače. Silvio Berlusconi, ki je tudi predsednik Milana, nasprotuje takim vlakom. Ministrica za šport in kulturo Giovanna Melandri je včeraj izjavila, da je treba osamiti nasilneže in sprejeti strožje kazni. Policija ni kriva za take tragične dogodke, sami klubi bi morah izločiti nasilneže.
Na 9. strani
Slovenska konzulta pn Goriški pokrajini
GORICA - Pokrajinski svet je včeraj začel razpravo o pravilniku Pokrajinske konzulte za slovensko skupnost. Njena ustanovitev je že nekaj let predvidena v statutu Goriške pokrajine, določilo pa je doslej ostalo neuresničeno. Večinska koalicija podpira osnutek, ki konzulti pripisuje široke posvetovalne pristojnosti in pri sestavi upošteva tako naselitveno območje Slovencev kot reprezentativnost slovenskih organizacij. Drugačne poglede ima na ti vprašanji opozicija, predvsem FI, ki je predložila svoj osnutek pravilnika.
Na 10. strani
10 let časopisa Isonzo-Soča
GORICA - V Državni knjižnici v Gorici so pred-sinoči z odprtjem razstave dosedanjih platnic in drugega dokumetarnega gradiva ter predstavitivjo nove, 31. številke proslavili 10. obletnico izhajanja dvojezičnega »časopisa na meji« člsonzo-Soča. Ob urednikih in predstavnikih Združenja prijateljev Isonzo-Soča sta spregovorila ravnatelj knjižnice in pokrajinska odbornica za kulturo. Vsi so poudarili vlogo časopisa pri informiranju, demistificiranju krajevne zgodovine, preseganju meje in spletanju dialoga med Slovenci, Italijani in Furlani.
Na 10. strani
Radio Koper gleda pogumno naprej
KOPER - Radio Koper-Capodistria, ki bo v soboto slavnostno praznoval 50-letnico življenja, se konkretno pripravlja na nove izzive in nove potrebe. Na včerajšnji novinarski konferenci so predstavili nov reportažni avtomobil z najsodobnejšo elektronsko tehniko. Na sobotni prireditvi ho govoril slovenski predsednik Milan
Kučan.
Na 2.strani
Trst se je poslovil od Fulvia Tomizze
TRST - V stolnici Sv. Justa je bila včeraj pogrebna svečanost, s katero so se številni Tržačani poslovili od pisatelja Fulvia Tomizze. Pokopali ga bodo v Materadi v Istri 5. junija.
Na 4. strani
Mihaela Logar obiskala deželno KZ
TRST, GORICA - Deželna Kmečka zveza je imela včeraj v gosteh slovensko državno sekretarko za Slovence v zamejstvu in po svetu Mihaelo Logar. Med srečanji na raznih kmetijah na Tržaškem in Goriškem je prišlo do poglobljene obravnave raznih aspektov kmetijstva v zamejstvu in možnosti reševanja težav, s katerimi se to kmetijstvo sooča.
Na 5. strani
Sreda, 26. maja 1999
MNENJA, ALPE JADRAN
2
Vojne
slike
Med večerno sejo v Gorici je glasove govorcev prekinilo bobnenje vojnih letal, ki so letela proti Srbiji. Mrki glas te prebode, vendar so se vojna v Jugoslaviji in devetletni balkanski pokoli zarezali v evropsko zavest globlje od glasu in televizijske slike. Konkretno lahko ugibamo, koliko nas bo vojna materialno stala. Stranke lahko računajo na politično težo vojne, vendar je opredeljevanje globlje, sledovi nam lezejo pod kožo, čeprav človek mrke misli najraje odganja. Lahko poiskusim zarisati nekaj vtisov.
Zaradi zagovora večkulturne in multietnicne družbe sem bil deležen marsikatere kritike. Moje pisanje so nekateri Slovenci dojeli kot odpovedovanje lastni narodni pripadnosti. V kritikah je bil jasno opazen star spor med Slovenci in Italijani; konflikt, ki je razdvajal nas teritorij več kot stoletje. Predlog, da bi prekoračili spor, so nekateri interpretirali kot predajo in celo kot poklekanje (moje) pred čisto določeno strankarsko logiko. Ob pravici vsakega do kritike, se mi zdi do teh vprašanj potrebna previdnost, saj je pred oCmi vseh jasno, kam lahko pripeljejo zboleli mehanizmi nacije. Moje pojmovanje večkulturne družbe je skuSalo prebiti oklepe kulturne, narodne in etnične konfrontacije, ki se utemeljuje v odklanjanju drugega in v paranoidni sa-mozagledanosti. Vseskozi sem imel pred očmi Širok evropski in tudi ameriški kontekst, za mojim pisanjem pa so bobneli streli iz balkanske vojne. Nacionalistični fundamentalizmi, predsodki, odklon drugega, ideja o etnično Cisti državi so najbolj strupen sadež, ki so ga v Evropi (v širšem smislu besede) ohranili v hladilniku tako, da ob koncu naSega stoletja rojeva krvave vihre, kot jih je ob začetku. Ker je spomin sodobnikov kratek, lahko po televizijskih in Časopisnih reportažah iz Srbije in Kosova bralci in gledalci razbirajo, kaj pomeni etnično sovraštvo. Zamegleni demoni dveh evropskih vojn se vračajo na ekran v sodobni preobleki. Bombniki lahko začrtajo novo mejo, sovraštvo pa izkorenini le globinska kulturna preosnova, ki z razlogi razuma razdere simbole spora in nacionalistične mitologije. Edini učinkovit strel bi bil tisti, ki bi zadel srce nacionalističnega fundamentalizma. To pa ne more biti bomba, ampak dolg razkuževalen proces.
Težave, ob katere trčijo misli in teza o večkulturni družbi, dokazujejo, da nikakor ne smemo misliti, kako smo mi, srednjeevro-pejci imuni pred boleznijo nacionalizma. Včasih leze pod našo kožo v na videz demokratični in tolerantni preobleki. Izhod iz dogm, ki zoprstavljajo en narod proti drugemu, zahteva globinsko odločitev. Vojaške razmeje-valne pregrade so pripo-
Ace Mermoua
moček v sili, sredstvo, da utihne orožje. Trst hrani v spominu podobno izkušnjo. Konec koncev je bila v Trstu zavezniška vojaška uprava pregrada med sprtima stranema, kot so to danes sile OZN v Bosni in kot bodo lahko na Kosovu. Oborožene demarkacijske pregrade nikakor niso bodočnost, ki si jo želimo. Fizično ločujejo sprti strani, sovraštva pa ne okrnejo. Zavestno sem zato zagovarjal drugačno vizijo in vztrajam pri svojem upanju po miru in dialogu. Dogodki utrjujejo mojo voljo, da zagovarjam pošteno in Človeško vredno perspektivo: nedvomno je lepši pisan svet kot enobarven in miniran. Hkrati se mi lepe vizije kažejo kot sanje, ki te opozarjajo, da je resničnost veliko bolj kruta in krvava in da so sanje pogostokrat samo sanje.
V	zvezi z vojno sem bral različna mnenja glede humanitarnega posega. Haber-mas je na primer izpostavil tezo, da bi morale uravnavati humanitarne akcije jasno zapisane in splošno sprejete pravne norme. Ker teh objektivnih in uzakonjenih norm ni, je v slučaju, kot je jugoslovanski, dovolj sklicevanje na moralno načelo, kar v bistvu počne NATO. Slednja se sklicuje na moralno dolžnost, da mednarodna skupnost brani albansko manjšino pred genocidom. Drugi pisci so Ha-bermasu oporekali, da je glede moralnih norm vprašljivo, kdo je poklican, da jih uveljavlja. Kaj bi bilo, ko bi Rusija ali Kitajska v imenu svojih moralnih načel sklenili oboroženo intervencijo? Bi imela isto legitimnost, kot jo ima moralna norma Nata? Ni morda resnica v tem, da obvelja moralni zakon močnejšega, kar pa nima več nic opraviti z moralo? Debata je pomembna. Zal prihaja sredi vojnega dogajanja in izveni kot intelektualistično samozadovoljevanje. Debata ne odgovarja niti na dilemo, ki se mi zdi osnovna. Vemo namreč, kateri so cilji klasične vojne. Zmagi sledi proces, kjer zmagovalec narekuje poražencu svoje pogoje. Ti so lahko ozemeljski, gospodarski, politični itd. Kaj pomeni zmaga v humanitarni vojni? V tem trenutku se cilji prevešajo in si niso enotni, predvsem pa niso jasni navadnim državljanom. Zdi se, da Clinton in Blair ciljata predvsem na Miloševičevo popolno kapitulacijo. Zgodovinsko dejstvo je, da je imel v Srbiji Miloševič' veliko zagovornikov, kot izhaja iz volitev (dvomim, da je bila manipulacija popolna), je užival podporo večine državljanov. Resnična opozicija je v Srbiji drobna lučka. Pomeni torej zmaga kapitulacijo srbskega naroda? Vprašanje je težko kot bombnik.
V	smislu humanitarne vojne se mi zdijo predlogi italijanske vlade razumni. Bistveno bi bilo premirje,
kot bi bila pomembna politična izbira, da bi odigrali osrednjo vlogo Združeni narodi. Jasno je, da bi morala Miloševič in njegova vlada pristati na pogoje. Opcija totalne zmage, ki je cilj klasične vojne, narekuje drugačne izbire. Alternativa premirju in pogajanju je v radikalizaciji vojne, to je v vsesplošnem bombardiranju in v vojaški zasedbi Kosova. V luči popolne zmage bi bilo tudi humanitarno vprašanje drugorazredno. V ozadje bi postavili možnost, da bi moralo na desettisoce Ko-sovarjev prezimiti v šotorih ali na prostem in da bi bile žrtve številnejše. Perspektiva je zelo realistična, saj je večina že izgubila hišo. Predvsem pa je pomembno to, da zmaga, kdor je pričel z bombardiranjem, skratka, Nato. Mednarodna skupnost in predvsem Članice Nata bi si morale razčistiti vprašanje, drugače bo vojna dajala vedno močnejši videz slepe ulice in postala za nas celo rutina. To je za krajevne vojne najslabše. Ze danes se naslovi Časopisov in televizijskih dnevnikov spreminjajo. V prvih tednih vojaških preletov je bila na vseh televizijskih dnevnikih prva vest iz Jugoslavije, danes je lahko na uvodnem mestu že Milan, ki zmaga nogometno prvenstvo ali kaka druga novica. Bolj kot se bo vojna umikala v informacijsko ozadje, nevarnejša bo postala popolna izbira klasične vojne, ki po svoji naravi obravnava smrt ljudi kot rutino. V uradnih poročilih Nata je na primer smrt civilistov že nesreča za statistike, jutri lahko postane nujna izbira, saj se moderne vojne zaključijo s pokolom civilistov (Berlin, Hirošima, itd. itd.).
Mimo teh zapažanj pa sega vojna v temno jedro ljudi in skupnosti. O njej se s težavo pogovarjamo in zato je remocija možna in celo zaželena. Odmevi ostanejo. Kot odmev se izostrijo pozicije, iz temnih globin vstajajo mrliči. Ne vem na primer, Ce je umor odvetnika D‘Anto-neja le po naključju sočasen z vojnimi dogodki. Prevec enostavno se mi zdi trditi, kot je to storil general .Clarc, da so zločin podtaknili Srbi. Vojna pa s svojimi posrednimi in neposrednimi posledicami reže rane tudi med skupnostmi, ki živijo v njeni bližini. Ne verjamem v klasični politični terorizem. Politični spori, mučne odločitve, prihod beguncev, ki ga ni možno kontrolirati in se delno steka v kontakte z najrazličnejšimi mafijami in kriminalom (tako domačim kot tujim), lahko z napetostmi ustvarja pogoje za nove akcije, ki se vežejo z vsemi plastmi podzemlja, ki jim pomeni destabilizacija kruh. Bobnenje bombnikov podžiga temne iluzije...
OBČILA / POMEMBNA PRIDOBITEV
Radio Koper je dobil nov reportažni avto
V soboto slavnostna prireditev ob 50-letnici radia Slavnostni govornik bo slovenski predsednik Kučan
KOPER - S sobotnim slavnostnim koncertom v prenovljenem anfiteatru portoroškega Avditorija bodo proslave 50-letnice Radia Koper-Capodistria dosegle vrhunec. Prireditev so simbolično naslovili »Danes oddajamo v barvah«, moto, ki pomeni raznovrstnost in obenem večkulturnost, ki sta stalnici te radijske postaje vse od njenega rojstva. Koncert bodo oblikovali simfoniki RTV Slovenija z dirigentom Markom Munihom in številni pevci, medtem ko bo slavnostni govornik slovenski predsednik Milan Kučan.
Glasbeni del bodo povezovali odlomki iz besedil primorskih in istrskih književnikov. Ob tej priložnosti bo tudi izšel bilten o slovenskem radijskem programu, v katerem bodo predstavljeni vsi pomembnejši podatki o radijski hiši.
Sobotno slavnost so predstavili na včerajšnji novinarski konferenci, na kateri so tudi predstavili javnosti nov reportažni avtomobil, ki pomeni za italijansko in slovensko uredništvo veliko obogatitev. Avto, ki so ga poimenovali »Modri dirkač« (na sliki) , bo omogočal oglašanja s terena in to z najsodobnejšo elektronsko tehniko,
kar bo - kot je dejal odgovorni urednik slovenskega programa Leon Horvatič - še bolj približalo radio svojim poslušalcem na Primorskem in tudi v zamejstvu.
Na srečanju z novinarji, ki ga je vodila Neva Zajc, je nato odgovorni urednik italijanskih programov Bruno Fonda, povedal, da bo radio skušal, še bolj kot doslej, oddajati za italijansko manjšino ter za pisano obmejno stvarnost. Na to zgodovinsko poslanstvo koprskega radia se je navezal njegov direktor Antonio
Rocco, ki je zelo pozitivno ocenil včerajšnje koprsko srečanje delegacij italijanske novinarske zbornice (vodil jo je predsednik Mario Petrina) in Društva novinarjev Slovenije, ki jo je vodil predsednik Branko Maksimovič.
Radio Koper-Capodistria je z letošnjim letom v celoti prešel na digitalno tehniko (računalniški sistem Dalet), ki uvaja nov pristop do že vrsto let ustaljenih tehnoloških postopkov priprave, obdelave in predvajanja radijskega programa.
ŠPETER / V PETEK V DVORANI GORSKE SKUPNOSTI
Mladi, identiteta, prostor' o prihodnosti Benečije
ČEDAD - V petek, 28. maja je ob 20. uri na programu zanimiv posvet, ki ga organizirata Slovenski raziskovalni inštitut in združenje Evgen Blankin pod pokroviteljstvom Gorske skupnosti Nadiških dolin. Posvet bo potekal v dvorani občinskega sveta v Spetru in že njegov naslov pove, da gre za izredno aktualno problematiko Benečije: "Mladi, identiteta, prostor".
Izhodišče za posvet je predstavitev knjige raziskovalca SLORI Riharda Ruttarja, ”1 diplomati della Sla-via“ (knjiga bo pozneje izšla tudi v slovenskem jeziku), ki vsebuje podatke raziskave med diplomiranci iz Nadiških dolin. Pred predstavitvijo smo se o delu pogovorili s samim avtorjem.
Je to znanstvena ali poljudna publikacija?
” Na to sem bil pri izvedbi ankete in pisanju knjige še posebno pozoren. Ne bi bilo koristno, Ce bi šla ta knjiga v roke le maloštevilnih raziskovalcev. Pomembno je, da jo dobijo in berejo naši ljudje, zaradi njene aktualne vsebine. Zato sem pisal v Čimbolj enostavnem in razumljivem slogu. Metodološko pa je bila raziskava izvedena po znanstvenih kriterijih".
Za kaj pravzaprav gre?
"Raziskava temelji na vprašalniku in poglobitvi demografskih podatkov v letih od 1975 do vključno 1996. Iskali smo vse diplomirance iz sedmih občin Nadiških dolin, ki so končali študij na višjih srednjih šolah v omenjenem razdobju dvajsetih let. To so ljudje, ki so danes stari od 19 do 41 let".
Koliko pa ste jih našli?
"Skupno 627, od katerih smo uspeli kontaktirati 407, kar je približno 60 odstotkov. To daje raziskavi veliko verodostojnost, Ce pomislimo, da je navadno že 25-odstotni vzorec zelo veliko".
Kakšna vprašanja pa so bila na anketni poli?
"Bilo jih je kar precej, od tega, kje so diplomiranci zaposleni ali koliko Časa potrebujejo do delovnega mesta, do tega ali so odšli drugam, ali so ostali v domačih krajih. Potem so bila vprašanja o odnosu do identitete, jezika in kulture, do narečja, do šolanja in tako dalje".
Kakšen cilj ste si zadali s to raziskavo?
"Želeli smo si ustvariti sliko o tem vitalnem in izobraženem delu naše skupnosti ter poiskati odgovore na mnoga vprašanja, ki so pogojevala naše življenje v teh letih".
Pa vam je uspelo?
"Rekel bi, da so rezultati zelo zanimivi. Recimo, naj povem kot primer, da sem bil sam prepričan, da so diplomiranci prvi odšli iz dolin. Pa ni tako. Sodeč po odstotkih so odhajali v manjšem številu od drugih kategorij".
So odgovori beneških diplomirancev potrditev tega, kar je bilo o Benečiji znano že doslej?
"Mislim, da gre za potrditev dejstva, da je položaj Nadiških dolin kompleksen, zlasti kar se tiče vprašanja identitete. Poskušali smo dobiti tudi odgovor na vprašanje, ali sta slovenski jezik in kultura uporabna in funkcionalna, glede na moderne potrebe".
Ste ta odgovor dobili?
”Vse kaže na to, da je glede na proces širitve Evrope že samo preprosto znanje našega narečja kljuC do znanja mnogih jezikov. Ta meja je vedno man) meja in je tudi vse manj manihejska, češ, vse slabo je na oni strani, vse dobro pa pri nas, kot se je pojmovalo dolga desetletja. Ta podatek iz raziskave je bil zame pozitivno presenečenje".
Omenili ste, da ima raziskava tudi prikaz demografskega stanja.
”To je boleCa plat tudi teh dvajsetih let. Od let® 1975 do 1996 se je število prebivalstva v Nadiških dolinah zmanjšalo za 2462 ljudi. Od števila 912-smo bili ob koncu leta 96 na številki 6661. To j6 tako, kot da bi hkrati odmanjkali občini S p eter m Dreka v celoti".
Je tolikšen padec še vedno pripisati emigraciji-
"Sploh ne, emigracija ima pri tem le 14-odstotm delež. Ostalih 86 odstotkov pa je razlika med umr limi in rojenimi".
Izhajajo iz raziskave tudi kakšni pozitivni poK zatelji?
"Gotovo je pozitivno to, da še vedno obstaja moc občutek identitete, ki je vezana na teritorij. Negl6^ na vse težave je močna prisotnost narečja tudi m mladimi. Seveda je vse močnejša tudi prisotnost 8 venskega jezika, za kar gre zasluga dvojezični šoli •
Glede identitete, na kaj so posebej opozorili i sledki raziskave?	[U
"Iz raziskave izhaja, da se vprašani BeneCa^ opredeljujejo za Slovence, le da pri tem dodajo sp cifiko, da so iz Nadiških dolin, kar potrjuje, da identiteta močno vezana na teritorij".
Kaj pričakujete od posveta?	... ^
”To bo dobra priložnost za pogovor o vprašanjih-neposredno zadevajo perspektive naših krajev.	.g
Na posvetu bodo uvodoma spregovorili	.
strokovnjaki. Ravnatelj Slorija SusiC, ki je rfzlSteri-sledil vseskozi, sociolog Tellia, ki bo govoril o toriju ter njegovih specifičnostih in raziskoV IRES Blasutig, naš rojak, ki bo obravnaval jeZ' ra-no identiteto mladih. Prepričan sem, da bo ra P va zelo zanimiva za vse naše ljudi".	p U.
ZRJ-NATO / PO SKLEPU ATLANTSKEGA ZAVEZNIŠTVA
Varnostne in mirovne sile na Kosovu naj bi štele od 45 do 50 tisoč vojakov
Medtem se tako Annan kot Černomirdin trudita za diplomatsko rešitev balkanskega spopada
Španski premier Aznar s Solano in predsednikom vojaškega odbora Venturonijem (AP)
BRUSELJ, BEOGRAD -Članice Nato so se včeraj odločile, da bodo sile za zagotavljanje varnosti pri vračanju beguncev na Kosovo namesto sprva načrtovanih 28.000 štele od 45.000 do 50.000 članov. Odločitev je na predlog	vojaških
strokovnjakov sprejel Severnoatlantski svet.
Glavnino sil, »ki bodo »rnele težko nalogo ustvarjanja in zagotavljanja varnosti«, bodo po načrtih predstavljali vojaki Natovih Članic, vendar pa je po besedah tiskovnega predstavnika Jamieja Sheaja sodelovanje odprto tudi partnerskim državam. Trenutno je v Makedoniji nameščenih
16.000	pripadnikov zavezniških sil, 7.000 pa jih je v Albaniji. Preden bo Nato v ti dve državi namestil dodatne sile, bosta vladi v Tirani in Skopju morali dati svoje soglasje.
Po načrtih bodo varnostne sile na Kosovu nameščene po končanih Natovih letalskih napadih na ZR Jugoslavijo, torej potem, ko bo Beograd sprejel pet zahtev, ki mu jih je postavilo zavezništvo. Med zahtevami je tudi namestitev varnostnih sil v pokrajini, ki se je izkazala za najbolj sporno, saj ZRJ za zdaj ne pristaja na zavezniške enote na svojem ozemlju.
Odločitev za povečanje varnostnih sil je Nato sprejel zaradi spremenjenih okoliščin na Kosovu, so razložili na zavezništvu. Prvotni načrti, ki so predvidevali 28.000-član-ske enote, so bili potrjeni pred zavezniškim posredovanjem proti ZRJ, varnostne razmere pa so se po napadih in po množičnem begu kosovskih Albancev iz pokrajine dramatično spremenile.
Načrte o okrepljenih varnostnih silah - »Kfor plus« - je Severnoatlantski svet sprejel po t.i. »tihi proceduri«. Ker nobena članica zavezništva ni nasprotovala, načrti veljajo za potrjene. Natančno število vojakov bodo določila vojaška telesa, ki bodo v bližnji prihodnosti sklicala konferenco o sestavi sil. Vojaško vodstvo bo državam predstavilo potrebe, države pa ponudbo.
Zavezniške kopenske enote naj bi na Kosovo torej načeloma odšle po sklenjenem mirovnem sporazumu, vendar pa vse več zavezniških držav ne izključuje možnosti, da bi bile v pokrajini nameščene še preden bo Beograd pristal na vse pogoje: ustavil nasilje, umaknil sile s Kosova, pristal na vračanje beguncev, na namestitev mednarodnih varnostnih enot v pokrajini in na po-
litično reševanje kosovskega vprašanja.
Vse možnosti so še vedno na mizi, vendar hkrati opozarjajo, da v tem trenutku strategije zračnih napadov, ki naj bi Beograd prisilila k izpolnitvi postavljenih zahtev, ne nameravajo spremeniti.
S tem se je včeraj strinjal tudi španski premier Aznar, ki se je sestal z generalnim sekretarjem Solano. Ob zračnih napadih pa je Aznar ocenil, da bo moral Nato preučiti tudi druge možnosti, če se bo izkazalo za potrebno. Tudi generalni sekretar zavezništva je dejal, da bodo preučili vse možnosti, če bo to potrebno. Pomisleke proti pošiljanju kopenskih enot na Kosovo pred mirovnim sporazumom pa je izrazilo že nekaj članic zveze Nato. V prvi vrsti Nemčija in Italija, pa tudi Grčija in Češka.
Generalni sekretar OZN Kofi Annan pa je v
Stockholmu napovedal, da bodo pogajanja in vrnitev beguncev na Kosovo dolgotrajna zadeva. Vsekakor je Annan vztrajal, da morajo imeti Združeni narodi ključno vlogo pri iskanju politične rešitve kosovske krize. Annan se bo danes z obema odposlancima za Balkan, Švedom Carlom Bildtom in Slovakom Eduardom Kukanom, sestal z ruskim zunanjim ministrom Igorjem Ivanovom.
Medtem je že včeraj v Moskvo prispel namestnik ameriške sekretarke S trobe Talbott, ki bo danes o kosovski krizi razpravljal s posebnim ruskim odposlancem Cerno-mirdinom in s finskim predsednikom Ahtisaa-rijem. Jutri naj bi Cerno-mirdin odpotoval v Beograd, tokrat naj bi ga spremljal predsednik Ah-tisaari, ker je vsem jasno, da so ključi mirne rešitve kosovske krize v Beogradu. (STA/CR)
F VATIKAN / ZNAMKA	
Papežev poziv vsem, da je vedno čas za mir	
J	det Valicano	
VATIKAN - Vatikan je izdal znamko, ki je posvečena kosovski tragediji. Na njej je napis: Papež je z ljudstvom, ki trpi, in vse roti: vedno je čas miru.« Slika prikazuje kolono izgnanih Kosovarjev, ki se po tračnicah približuje mejnemu prehodu Blace.	
Srbija brez vode in elektrike
BRUSELJ, BEOGRAD - Zavezniška letala so po Natovem poročanju v minulih 24 urah med drugim bombardirala predsedniško vilo v Dobanovcih, notranje ministrstvo v Beogradu, v jugoslovanski prestolnici so zadela tudi pretvornik električne energije. Nato je napade izvedel tudi na letališči pri Batajnici in pri Sjenici, v Novem Sadu pa je meril na skladišče goriva. Zaradi slabega vremena je bila silovitost napadov na položaje jugoslovanskih sil na Kosovu nekoliko manjša, vendar je Nato kljub temu poročal o uspešnosti bombardiranj. Glede na zavezništvo so Natova letala v pokrajini bombardirala več kosov težkega orožja, več vojaških vozil, vojaški radar in logistično oporišče.
Zaradi izpadov elektrike in vode v Srbiji, ki so posledica Natovih napadov na elektro-napeljave v ZRJ, je neposredno prizadetih več kot 50.000 bolnikov, je opozorila srbska ministrica za zdravstvo Leposava Miličevič. Po besedah srbske ministrice je približno 9.500 bolnikov v sobah za oživljanje ali na polinten-zivni negi, tisoč bolnikov čaka na operacijo, 300 dojenčkov je v inkubatorjih, medtem ko 2000 bolnikov z okvaro ledvic potrebuje redne dialize. Ministrica je še povedala, da se je v beograjski kliniki za prezgodaj rojene otroke po začetku napadov smrtnost povečala za osem odstotkov.
Natov predstavnik za tisk Jamie Shea pa je včeraj poudaril, da so se otroci izgnanih kosovskih Albancev »rodili brez inkubatorjev, brez elektrike, brez zdravniške oskrbe, brez vode in brez strehe nad glavo«. Shea je še dodal, da Miloševič razpolaga s številnimi električnimi agregati in je samo od njega odvisno, če jih nameni vojski ali pa šolam in bolnišnicam.
Madtem so viri iz Pentagona včeraj navedli, da je jugoslovanska vojska pred zlomom, saj je postala nepremična tarča. Medtem ko je število vojaških sil na Kosovu naraslo z nekdanjih 40 na 55 tisoč vojakov, pa je bila njihova mobilnost izredno prizadeta, saj so izgubili ogromno tankov, oklopnih transporterjev in drugih prevoznih sredstev.
Da je položaj izredno težak, priča tudi vest, da je večina srbskih opozicijskih strank od oblasti zahtevala, naj sprejmejo načrt skupine sedmih industrijsko najbolj razvitih držav na svetu in Rusije. Najglasnejša je pri tem Dindičeva Demokratska stranka.
EKSODUS / PO TRDITVAH UNHCR
KOSOVO / STRAHOTE ETNIČNEGA ČIŠČENJA
Sibske oblasti sedaj načrtno izganjajo preostale Kosovarje
Begunci v Italijo s pomočjo orgonizironego kriminolo
SKOPJE, KUKES, RIM - Kot je sPorocilo makedonsko notranje ministrstvo je v zadnjih 24 urah prišlo v JJJžavo 12 tisoč kosovskih beguncev.
elevizija je poročala, da 6.000 be-i^ttcev čaka na izgon, na nikogaršni J‘tnlji med Makedonijo in Jugosla-V|l° Pa je nekaj tisoč Kosovarjev.
^ Novi valovi iz Kosova izgnanih pgttncev so bili »metodično organi-tfani v Beogradu« in se nanašajo na Se kosovske Albance. To je med <®rajsnjo tiskovno konferenco v nKoPju navedel predstavnik Unhcr °d Redmon. Po njegovem je to D uji Poskus izgona Kosovarjev iz oQkrajine. Ni prvič, da Unhcr govori u načrtovanih izgonih, tokrat pa se je ^mond namenoma zaustavil na ategiji, ki jo izvajajo z nasiljem in z Ziljami, a tudi iz finančnih intere-s, • »Sedaj izganjajo vse, vključno s Ost • ®imi osebami, ki v glavnem • a)ajo na svojih domovih v naj-
razmerah samo, da ne bi od-
n>li- Trenutni izgoni so dobro rtovani. Vlaki in avtobusi, ki
peljejo begunce na mejo, prihajajo iz različnih krajev pokrajine, vozovnica pa stane od 20 do 50 nemških mark. To je trgovska operacija, ki zahteva priprave,« je zaključil Redmond. Do sedaj je v Makedonijo prispelo 247 kosovskih izgnancev, od teh jih je trenutno v taboriščih 96.500.
V albanskem obmejnem Kukesu pa se je včeraj dopoldne začela »organizirana evakuacija« beguncev. Za sedaj je odšlo le 200 oseb, medtem ko jih v Kukesu ostaja skoraj 90 tisoč. Odgovorni za koordinacijo OZN Staffan Demistura je prepričan, da bodo prej ali slej prepričali tudi ostale, naj »prostovoljno« zapustijo zaradi bližine meje prenevaren Kukes, med drugim bo poleti tu začelo primanjkovati vode. Demistura upa, da bodo včeraj iz taborišča Kukes 2 evakuirani begunci svoje sonarodnjake seznanili o prav tako sprejemljivih življenjskih razmerah v južni Albaniji.
Na jugu pa so Kosovarji lažji plen albanskega organiziranega krimina-
la, ki za denar prevaža begunce v Italijo. Prejšnjo noč so na apulijski obali italijanske varnostne sile prestregle več kot 250 beguncev, v glavnem Kosovarjev. Kakih 150 so jih prestregli na območju med Otrantom, Porto Bradiscom in Santo Cesareom, drugih 100 pa pri Otrantu. Drugo skupino 23 oseb pa so prestregli po dolgem zasledovanju gumenjaka. Krmarja gumenjaka sta v morje vrgla nekaj beguncev v upanju, da bo to zaustavilo zasledovanje. To pa jim ni uspelo, saj so plavajoče policisti rešili, obenem pa zaustavili gumenjak. Včeraj popoldne pa je iz Črne gore v Monopoli prispelo plovilo, ki je imelo na krovu kakih 90 Kosovarjev.
Ob ilegalnih prihodih pa oblasti ugotavljajo, da se vse več Kosovarjev z lažnimi dokumenti poslužuje trajektov, ki iz Albanije prihajajo v Italijo. Prejšnjo noč so tako zaustavili 150 Kosovarjev, ki so zaprosili za politično zatočišče.
Novi dokazi o grozotah
in mučeniih na Kosovu
#
To ne potrjujejo samo na svobodo izpuščene žrtve, temveč tudi funkcionarji OZN, ki so bili na Kosovu
NEW YORK - Visoki komisariat za begunce OZN (Unhcr) in druge humanitarne agencije, poleg preštevanja beguncev, ki znova v povečanem številu s Kosova prihajajo v Makedonijo in Albanijo, zbirajo vse več dokazov o zločinih jugoslovanskih enot na Kosovu. Unhcr je zbral pričevanja skupine 100 moških, ki so prišli v Albanijo in pripovedovali o pretepanju, mučenju in drugih »prijemih«, ki so jih uporabljali jugoslovanski oboroženci.
Vidno shirani albanski moški so zatrjevali, da so bili zajeti sredi aprila v Kosovski Mitroviči, nato so bili zaprti v Smrekovnici, skupaj s približno 3.000 sotrpini. V prvih 50 urah po zajetju niso dobili hrane, potem pa le kruh in vodo. Vrstila so se vsakodnevna zaslišanja s pretepi in mučenji, pretepali pa naj bi jih tudi medtem, ko so jedli. Jugoslovanski pazniki naj bi jih nekaj uporabili tudi za žive ščite na fronti. V soboto zjutraj so pazniki prebrali njihova imena in vsi so bili prepričani, da jih bodo postrelili. Namesto tega so jih prignali do meje in izgnali s Kosova. Svetovni
program za prehrano (WFP) izraža bojazen, da preostali zaporniki trpijo zaradi hude podhranjenosti, saj so izpuščeni »srečniki« priznali, da je bilo vse, kar so dobili, 200 gramov kruha na dan.
Mednarodne organizacije menijo, da si jugoslovanska stran pospešeno prizadeva izgnati čimveč Albancev, sodeč po vnovičnem naraščanju števila prehodov meja z Makedonijo in Albanijo. Ob koncu tedna je mejo prestopilo 18.000 ljudi. Jugoslovanske trditve, da na Kosovu ni etničnega čiščenja, pa je zanikal podsekretar za humanitarne zadeve OZN Sergio Vieira de Mello, ki je v Podgorici dejal, da je njegova skupina, sestavljena iz predstavnikov različnih agencij OZN, videla dovolj dokazov etničnega čiščenja. De Mello je dejal, da jim v nasprotju z dogovorom niso pustili svobode gibanja, vendar je bilo tudi z daljave moč videti opustošene hiše in izpraznjene vasi. Pogovori s pregnanci so prinesli nova pričevanja o pokolih in grozotah. Sergio de Mello bo z misijo jutri odpotoval v Beograd. (STA)
ZGONIK / PRIPRAVE NA VOLITVE
SV. JUST / POGREBNA SVEČANOST
Mirko Sardo na čelu pomlajene liste Skupaj
V zavezništvu so LD, SKR, SIK, LS in tudi neodvisni
Kontinuiteta z dosedanjimi upravami in pomladitev kandidatne liste. To sta temeljni značilnosti zgoniskega zavezništva »Skupaj-Insieme«, ki za župana predlaga 36-letnega Mirka Sarda, doma iz BriSCikov, a stanujočega v Samatorci, uradnika v zavarovalniškem sektorju in do pred kratkim predsednika SK Kras. Zanj je to prva upravna oziroma politična izkušnja, kar velja tudi za glavnino kandidatov njegove liste.
Lista »Skupaj-Insieme«, ki jo je Sardo predstavil na včerajšnji novinarski konferenci v Zgoniku, je sad sodelovanja Levih demokratov, SKP, Stranke italijanskih in slovenskih komunistov, Ljudske stranke in nekaterih neodvisnih. Iz vrst LD izhajajo Ladi Budin, Neva in Lucijan Milič, Alenka Obad in Sergio Persoglia, Komunistični prenovi pripadata Deborah Stegel in Alexander Počkaj, SIK Bruno Pegan in Franko Volk, neodvisnega Pola Cesena je predlagala Ljudska stranka, medtem ko se dosedanji podžupan Rado Milič in Christian Briscich predstavljata vo-lilcem kot neodvisna kandidata. Devet kandidatov je slovenske narodnosti, dva pa italijanske.
Sardo je med ključne točke svojega
programa omenil uravnovešeni urbanistični razvoj občine v okviru nastajajočega Kraškega parka, pri čemer bo treba stremeti po ohranjevanju ravnovesja med potrebami prebivalstva in naravnim kraškim okoljem. V procesu združevanja Evrope bo v primeru izvolitve podpiral kulturo miru, sožitja in medsebojnega spoznavanja med živečima skupnostima.
Lista Skupaj-Insieme si bo prizadevala za izboljšanje vseh uslug in občinskih storitev tudi v perspektivi novih oblik sodelovanje posebno s sosednjo Občino Repentabor. S tem v zvezi sta Zgonik in Repentabor sklenili že celo vrsto konvencij, zadnja po vrsti pa je konvencija za skupne otroške jasli. Na področju javnih del velja omeniti zaključek metani-zacije občinskega ozemlja, dopolnitev oziroma razširitev javne razsvetljave. Posebno pozornost bodo Sardo in somišljeniki posvetili obrtni coni, za katero je bil že izdelan podrobnostni urbanistični načrt, sedaj pa je na vrsti urbanizacija.
Lista Skupaj-Insieme se bo občanom predstavila v sredo, 2.6. v Domu Briščiki, dan kasneje pa v občinski knjižnici v Saležu. Obe srečanji bosta ob 20.30.
IGlavnina predstavnikov liste Skupaj z županskim kandidatom Mirkom Sardom
Danes shod LD z Eleno Paciotti
Volilna kampanja za junijske evropske volitve prehaja počasi v živo. Danes pride v naše mesto nekdanja predsednica vsedržavnega združenja sodnikov Elena Paciotti, nosilka kandidatne liste LD v našem volilnem okrožju. Paciot-tijeva, ki jo bo predstavil pokrajinski tajnik Spa-daro, bo govorila ob 16.uri v dvorani Euro-star železniške postaje, ob 19.30 pa se bo v Samatorci pri Goljevih srečala s slovenskimi županskimi kandidati.
Ob 10.uri bo v kavarni Tommaseo tradicionalno srečanje žensk, ki kandidirajo na bližnjih volitvah. Navzočnost na srečanju, ki ga bo vodila Ester Pacor, so napovedale Elena Paciotti (LD), Bruna Tam (Demokrati), Antonietta Vascon (For-za Italia) in Bruna Zorzi-ni Spetič (SIK).
V Trst bo danes dospel tudi nekdanji slavni nogometaš Paolo Rossi, ki za Strasbourg kandidira na listi Nacionalnega zavezništva. Rossi bo imel volilna shoda ob 17.30 v Miljah ter ob 18.15 na Goldonijevem trgu. Od vsedržavnih voditeljev strank je prisotnost v Trstu medtem potrdil predsednik Stranke italijanskih komunistov Armando Cossutta, ki bo v našem mestu v petek zvečer. Dan kasneje (v soboto) pa bo mesto gostilo vse najvidnejše voditelje Demokratov.
NOVICE
Makedonec pomagal rojakom čez mejo
Na Fernetičih so. finančni stražniki pred dnevi izsledili pet makedonskih pribežnikov, ki so skrivaj prekoračili slovensko italijansko mejo ter se skušali poskriti med tovornjaki, parkiranimi na tamkajšnjem tovornem postajališču. Kmalu zatem so izsledili še enega makedonskega državljana, za katerega se je izkazalo, da je vodnik, ki se skušal pomagati rojakom, da so ilegalno prestopili mejo. Za »uslugo« mu je moral vsak pribežnik plačati po tiso mark.
Vodnika so aretirali in ga odpeljali v zapor, pri-bežnike pa so predali obmejni policiji, ki je poskrbela za njihov izgon iz Italije.
Telefonsko govorilnico zamenjal za pisoar
Pred nekaj dnevi je izvidnica mestnih redarjev prispela na Trg pri Sv. Jakobu, da bi opravila izvide o prometni nesreči, v kateri sta bila soudeležena dva avtomobila. Med delom se je redarjema približal pešec in ju opozoril na nedostojno vedenje moškega, ki je bližnjo javno telefonsko govorilnico zamenjal za pisoar. Kljub popoldanski uri - bilo je ob 14.30 - ga je imel moški že kar precej pod kapo in ni hotel povedati redarjema, kdo sploh je. Hotel je celo pobegniti, a noge so bile očitno preveč otežene s popitim alkoholom, da bi mu poskus uspel. Tako si je dal duška z neponovljivimi besedami, ki pa sta jih redarja vestno zabeležila v poročilo o incidentu, ki bo 50-letnega M.S.-ja privedel na sodišče. Tam se bo moral zagovarjati pred obtožbami pijančevanja, nedostojnih dejanj in upiranja javnemu funkcionarju.
ZDRAVSTVO / PROTEST |-
Jutri stavka zdravnikov za boljše zdravstvo
Skupščina zdravnikov bolnišniškega podjetja, ki pripadajo sindikatu ANAAO ASSOMED, se povsem strinjajo z jutrišnjo vsedržavno stavko zdravnikov v bol-nišniških ustanovah. Zdravniki v bolnišnicah bodo - po svojih možnostih - sodelovali pri stavki, seveda pa bodo storili vse potrebno, da ne bi povzročili porabnikom zdravniških in bolnišniških uslug dodatnih nevšečnosti.
Zdravniki v bolnišnicah zahtevajo spremembo predloga zakonskega odloka o tako imenovani racionalizaciji vsedržavnega zdravstvenega sistema, s katerim želi ministrstvo za zdravstvo še bolj oklestiti prispevke za javno zdravstvo, pa čeprav spada Italija med evropske države z najmanjšimi izdatki za zdravstvo. Zdravstvena podjetja vodijo me-
nežerji, ki jih izbirajo po političnem ključu brez resne selekcije, medtem ko je zdravnikom v veliki večini skoraj popolnoma onemogočeno, da bi zasedli vodilne urpav-ne položaje.
Skupščina zdrav-nikov-voditeljev ANAAO ASSOMED je nadalje izrazila veliko zaskrbljenost o bodočnosti tržaških bolnišnic, ker je deželna vlada zahtevala, naj bolnišniško podjetje v prihodnjem letu in leta 2001 zniža stroške za 11 do 12 milijard lir letno. To bi lahko dosegli le z zaprtjem nekaterih bolnišniških oddelkov in vpisom kakih 300 uslužbencev v sezname mobilnosti. Zdravniki pozivajo pohtične sile naj spremenijo prvotni načrt, sicer bodo porabniki spet zelo hudo prizadeti na področju, ki je zanje življenjskega pomena.
Tržaško slovo od Fulvia Tomizze
Spoštljiv a rezerviran obred v stolnici sv. Justa »Uradne« italijanske kulture ni bilo...
V Trstu so se včeraj poslovili od istrsko-tržaškega pisatelja Fulvia Tomizze. V stolnici sv. Justa so se ob njegovih najdražjih, ženi Lauri, hčerki Franci, mami Margheriti in bratu Ne-riu, zbrali številni prijatelji, italijanski, slovenski in hrvaški, predstavniki političnih oblasti, mnogo Zupanov istrske regije, predvsem pa njegovi bralci in bralke. Žensk je bilo več, saj je sam pisatelj nekoč ugotavljal, da so prav ženske tiste, ki največ berejo pripovedna dela, taka, o ženskih likih, kot je bila Franziska, ali tragičnih, kot sta bila mladoporočenca iz Ul. Rossetti, kot jih je pisal umetnik iz Materade. Zadaj so obredu sledili dijaki 2. D razreda italijanske šole Galilei, ki jih je profesorica napotila na umetnikov pogreb. Drugih
mladih skupin ni bilo v cerkvi, kar je izzvalo ogorčen komentar pesnika Miroslava Košute: »Italijanske in slovenske šole so izgubile priložnost zbližanja s kulturo...«
Med predstavniki oblasti se je v krsto prijatelja zazrl tudi državni sekretar na slovenskem zunanjem ministrstvu Franco Juri. Prispel je kot prijatelj (»Sem takorekoč eden od duhovnih sinov Fulvia Tomizze«, je izjavil novinarjem), a tudi kot zastopnik slovenske vlade. Slovenija se je pred nekaj meseci v Ljubljani oddolžila Tomizzi za vse njegovo delo na področju zbliževanja dveh kultur, italijanske in slovenske, ko je pisatelja sprejel predsednik republike Milan Kučan.
V homiliji se je župnik in Tomizzov prijatelj, literarni kritik Pietro Zo-vatto, spomnil pisatelje-
vega opusa, njegove stroge moralne drže in njegovih prizadevanj za boljše razumevanje med sosedi. Prisluhnili so mu številni člani krožka Istria in Skupine 85, s katerimi je Tomizza sodeloval. Pokojnikov brat Nerio je prebral eno samcato, a zato toliko bolj pomenljivo prošnjo. Zaželel je tisto, za kar je pisatelj živel in pisal: da bi v teh obmejnih krajih premostili ločevanja in zaživeli složno.
Potem ko je krsto pokropil tržaški škof Evgen Ravignani, so pisatelje posmrtne ostanke ponesli iz cerkve v zadnji objem njegovih ljudi. Med tistimi, ki so ji sledili, je bil tudi gledališki igralec Lino Toffolo. Prispel je iz Benetk in v beneškem narečju povedal, kako je spoznal To-mizzo v začetku šestdesetih let, ko je nastopal v takratnem tržaškem Avditoriju. »Takoj sva se ujela in se domenila, da bova skupaj pripravila gledališko postavitev Haškovega Dobrega vojaka Svejka. Nato pa sva odlašala in odlašala, kot ponavadi odlašamo z upanjem, da bomo začrtano nekoč vendarle uresničili. A mnogokrat se zgodi, da nas čas življenja neizprosno prehiti, kot je prehitel Tomizzo.«
Mali, sivolasi, prisrčni Toffolo je bil edini znani »tuj« obraz, ki je včeraj dopoldne spremljal slovo od Tomizze v stolnici sv. Justa. Uradne italijanske literature, pisateljev, pesnikov in založnikov, ni bilo na spregled. Tudi na zadnjem koraku je uradna italijanska kultura pu' stila Fulvio Tomizz0 samega. Tako je pevec dveh, treh etnij in dveh duhov, latinskega in slovanskega, kot kultni' ni samohodec krenil v
pogrebnem avtomobil
proti rodni Istri. Poko' pali ga bodo v sobot0’ 5. junija, v domači M3 teradi.
ŠOLSTVO / POBUDA
Manifestacija učencev in dijakov za mir in sožitje
»Naredimo mir« je naslov pobude, ki jo je Odbor za mir in sožitje priredil za učence osnovnih šol in za dijae srednjih šol. Manifestacija bo danes na Trgu sv. Antona, začela pa se bo ob 9. uri. Otroci bodo s pomočjo animatorjev po skupinah ustvarili vrsto likov, zatem pa se bodo udeležili skupne igre s padalom. Nato bodo krenili na nabrežje pred sedež luške kapitanije, od koder se bodo sprehodili še do vrta na Trgu Hortis, kjer se bo prireditev zaključila.
Jutri v Devinu pisatelj Carmine Abate
Pisatelj Carmine Abate, avtor knjige »La moto di Scandenberg« bo protagonist pobude »Novi dialogi«, ki jo v jutri, 27. maja prirejata Krožek 1991 in Krožek Istria v sodelovanju z občino Devin Nabrežina. Večera, ki se bo.pričel ob 20.15 v starem skladišču soli v Devinu, se bodo udeležili, poleg avtorja, tudi Paolo Rumiz, novinar dnevnika »La Repubblica«, Patrizia Vascotto in Michele Gangale. Igralec Giacomo An-derle bo navzočim recitiral nekaj strani iz knjige »La moto di Scandenberg« ob glasbeni spremljavi Luciana Olzerja.
Carmine Abate se je rodil v vasi Carfizzi, vasi albanskega porekla v Kalabriji. Trenutno živi in deluje v Trentu. Med njegova pretekla dela spadajo zbirka povesti »II muro dei muri«, roman »II ballo tondo« in sociološka raziskava »I Germanesi«, ki obravnava zgodovino in življenje kalabrijske skupnosti in njenih izseljencev, napisana v sodelovanju z Meike Behrmann in z uvodno besedo Norberta Eliasa.
p PREFEKTURA / PROTI TERORIZMU n
Poostriti nadzor in povečati javno varnost
Seja Odbora za javni red
Tudi v Trstu je treba poostriti javno varnost in nadzor, da ne bi bili vec priCa vandalskim akcijam in izpadom terorističnega kova. Tako so menili na včerajšnjem srečanju na tržaški prefekturi, kjer se je sestal pokrajinski odbor za red in javno varnost, ki mu predseduje tržaški prefekt Michele De Feis.
O načinih, kako preventivno zajeziti teroristično nevarnost, so razpravljali tržaški župan Riccardo Illy,*podkve-stor Antonio Pezzano, pokrajinski poveljnik karabinjerjev polkovnik Mario Basile in poveljnik pokrajinskega sedeža finančne straže podpolkovnik Almeris
Valvason. Med srečanjem so podrobno analizirali vprašanje javne varnosti po zadnjih kriminalnih dejanjih, za katera so si prevzela očetovstvo teroristične organizacije.
Gre predvsem za napad z molotovko na sedež vojaških pirotehnikov v Trstu. Odbor je ugotovil, da so varnostni organi po umoru konzu-letna ministrstva za delo Massima D’Antona, vsekakor poostrili nadzor in okrepili preiskovalno dejavnost, da bi preprečili morebitne druge teroristične izpade.
Odločeno pa je bilo, da bodo preglede na pokrajinskem ozemlju opravljali tudi v nočnih urah.
DEŽELA / PREVOZI_____________
Izvršilni načrt za odsek hitre ceste Lakotišče-Rabojez
Deželna uprava je izdala nalog za pripravo izvršilnega načrta za odsek hitre ceste od LakotiSča do mejnega prihoda pri Rabojezu. Novico je sporočil deželni odbornik za prevoze Valter Santarosa, potem ko je deželna vlada prejela ugodno mnenje ministra za kulturne dobrine Giovanne Melandri o usklajenosti cestne proge z okoljem. Podobno povoljno mnenje je svojcas izdal že prejšnji minister Edo Ronchi.
Odsek od Lakotišča do Rabojeza bo meril štiri kilometre. Ko bo cesta zgrajena, bo bistveno pospešila promet v smeri proti Sloveniji in iz slovenske obale v Italijo. Gradnja bo poverjena italijanskemu vsedržavnemu podjetju AN AS, dela pa bodo stala okvirno 145 milijard lir. Dežela je z raznimi državnimi Prispevki že zagotovila kritje vseh stroškov.
Potem, ko bo dograjen odsek Lakotišče-Rabojez, bo treba dokončati le še odsek hitre ceste °d Katinare do Dražce. O tistem odseku je bilo doslej mnogo govora, izdelani so bili že načrti, ki predvidevajo, da bo trasa stekla v dveh predorih, dela pa se niso še začela.
DSI / PREDSTAVITEV KNJIGE ČRTIC
Z Dragom Štoko »Po prehojeni poti«
Delo in njenega avtorja predstavil Saša Martelanc - Nekaj odlomkov prebral Livij Valenčič
V ponedeljek, 24. t.m., se je v Peterlinovi dvorani na tradicionalnem tedenskem večeru Društva slovenskih izobražencev v Trstu zbralo res veliko ljudi. Predstavili so namreč zbirko spominskih črtic odvetnika ter političnega in kulturnega delavca dr. Draga Stoke z naslovom Po prehojeni poti. Knjiga je izšla letos pri založbi Mladika, tiskana pa je bila v tiskarni Graphart.
Na ponedeljkovem večeru je ob prisotnosti avtorja in po uvodnem pozdravu predsednika DSI Sergija Pahorja o delu - ki je prva Stokova literarno obdelana memoarska literatura - spregovoril časnikar Saša Martelanc. Knjiga Po prehojeni poti vsebuje 35 črtic, v katerih se avtor spominja svojega otroštva, vojnih in povojnih let na rodnem Kontovelu, vaške stvarnosti,vki je danes ni več, študentskih let, kulturnega udejstvovanja, prvih stikov z matično domovino, vojaščine, pa še stikov z znamenitimi slovenskimi osebnostmi v zamejstvu, s prijatelji in dragimi osebami vse do danes. Avtor, je še dejal Martelanc, je skoraj v celoti zamolčal dvajsetletno obdobje, ko je zastopal Slovensko skupnost v deželnem svetu Furlanije - Julijske krajine, vsekakor pa so značilnosti njegove knjige odprto srce, poštenost in vedrina.
Nekaj odlomkov iz knjige je prebral Livij Valenčič, spregovoril pa je tudi
avtor sam. V pogovoru z občinstvom, med katerim je bilo večje število sorodnikov in prijateljev, je dejal, da je vedno rad pisal, zlasti pa mu je ležala oblika črtice. Zaradi političnega udejstvovanja, je nehal pisati, za pero pa je poprijel, ko se je zaradi življenjskih izkušenj znašel sam, v izredno kriznem obdobju. Pri tem se mora za pomoč pri prebroditvi krize zahvaliti zlasti pisateljema Alojzu Rebuli in Borisu Pahorju. Odločil se je, da opiše svet, ki ga sedaj ni več, se pravi nekdanjo vaško stvarnost, navdušenje za slovensko pesem in besedo ob osvoboditvi ob koncu druge svetovne vojne, razkol zaradi resolucije informbiroja leta 1948 itd. Lažje opisuje dogodke, ki so časovno bolj oddaljeni, saj je treba vsemu dati čas, ki je najboljši sodnik in zdravnik. Stoka je tudi dejal, da je imel srečo, da je na svoji življenjski poti srečal izedno veliko dobrih ljudi in zares malo takih, ki bi mu zares želeli slabo.
Na predstavitvi je bil tudi govor o objavi Stokovih spominov na leta političnega delovanja. Za tako literarno zvrst, je dejal avtor, pa oblika črtice ni primerna, skušal pa se bo otresti tudi. čustvenosti.
Na koncu naj še omenimo, da bo tisti, ki si bo hotel kupiti knjigo Po prehojeni poti, moral zanjo odšteti 24.000 lir. (iž)
NOVICE
Danes bo zasedal odbor za mir in za sožitje
Na svojem sedežu v Ul.Valdirivo 30 se bo danes ob IS.uri sestal odbor za mir in za sožitje, ki je bil v prejšnjih dneh pobudnik številnih shodov in prireditev za mir v ZRJ. Na današnji seji, ki je odprta javnosti, bo tekla beseda o novih akcijah in tudi o možnosti, da bi na Goldonijevem trgu obnovili stalno pobudo za mir. Njen pobudnik je bilo Združenje blaženih graditeljev miru.
Na koprski TV danes oddaja o težavah Glasbene matice
Koprska televizija (italijanski program) bo današnjo oddajo iz ciklusa »Meridiani« posvetila finančni krizi Glasbene matice. Oddaja, ki jo vodi Maurizio Bekar, bo na sporedu ob 21.uri, ponovili pa jo bodo jutri ob 17.uri.
V	televizijskem studiu bodo o krizi GM debatirali predsednik Drago Stoka, ravnatelj Bogdan Kralj in Ravel Kodrič, ki bo zastopal pedagoge. Po telefonu se bodo oglasili deželni odbornik za kulturo Franco Franzutti, državna sekretarka za Slovence po svetu Mihaela Logar, poročevalec zaščitnega zakona poslanec Domenico Maselli ter predsednik glasbenega centra Emil Komel Martin Srebrnič.
V	nedeljo na Proseku muzikal Makarovičeve
V	Kulturnem domu na Proseku se v nedeljo popoldne obeta svojevrstna prireditev, in sicer muzikal Svetlane Makarovič Show strahov, ki ga bo izvedel amaterski oder Jaka Stoka. Za režijo je poskrbela Suzi Bandi, glasba je delo Toma Hmeljaka, medtem ko je Ivana Ban poskrbela za koreografijo. Prireditev, ki se bo začela ob IS.uri, bo potekala pod pokroviteljstvom zahod-nokraškega rajonskega sveta in Zveze slovenskih kulturnih društev.
Nabrežina: zdravstveni okraj bo tri tedne ostal zaprt
Zdravstveno podjetje sporoča, da je zaradi preu-reditvenih del na sedežu zdravstvenega okraja v Nabrežini prišlo do nekaterih sprememb pri zdravstveni oskrbi na zahodnem Krasu. V Križu bo še naprej redno poslovala ambulanta na hišni številki 274 (tel. 040-220361) z običajnimi urniki, vse upravne posle pa bodo začasno opravljali na sedežu zdravstvene službe na Opčinah (Proseška Ul. 28- telefon 040-2158143. Nabrežinski zdravstveni okraj bo zaprt tri tedne. Do 29.maja bodo izvide opravljali na Opčinah in v mestnem sedežu v Ul.Ghiberti, od 31.maja dalje pa v nabrežinskem sanatoriju Pineta del Carso. Vse informacije nudijo na tel. Številkah 040-200429 in 040-200131.
Župan llly danes v Umagu
Tržaški župan Illy in podžupan Damiani bosta danes gosta Občine Umag. Obisk, ki sodi v okvir sodelovanja med obema občinama, predvideva vrsto srečanj s predstavniki upravnih, političnih, gospodarskih in kulturnih dejavnikov. Srečanje bo tudi priložnost za poglobitev čezmejnega sodelovanja ter stikov na raznih področjih.
OBRAVNAVA ZAMEJSKEGA KMETIJSTVA
TRI STROKOVNA SREČANJA
Mihaela Logar na obisku pri KZ
Državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in P° svetu Mihaela Logar je oila včeraj v gosteh pri doželni Kmečki zvezi. Srečanje se je začelo na vrtnariji deželnega pred-Sednika KZ Alojza Debeli-s^> se nadaljevalo na kme-11)1 Danila Lupinca v Praprotu, kjer si je Logarjeva ogledala tudi klet Edija ^anteta, ter se sklenilo na ^oriskem, na kmetiji lanka Radikona. Ugledno gostjo so sprejeli in spremljali poleg deželnega Prodsednika Debelisa tudi Podpredsednika Robi Ota J1 Silvano Ferluga, tajnik or Bukavec in vodja rokovne službe KZ dr. ario Gregorič. Na Go-kem se je predstavništ-o pridružil deželni pod-Predsednik in pokrajinski jjedsednik Kmečke zveze s,ao Humar, medtem ko v., oda na srečanju v Lu-mčevi domačiji prisotna dip Predsednik SKGZ Ru-0(Uavsič in predsednik k* Sergij Pahor.
Predstavniki Kmečke zveze so Logarjevi prikazali stanje, značilnosti, probleme in perspektive zamejskega kmetijstva, ki se poleg splošnih težav sooča tudi s specifičnimi težavami zlasti birokratskega značaja ter izrazili
potrebo po večji pomoči s strani matične domovine, upoštevajoč vlogo tako na področju razvoja kmetijstva kot zaščite teritorija, ki jo KZ izpolnjuje zlasti v narodnostnem pogledu. Logarjeva je poudarila, da se dobro zaveda vseh
težav, ki pa jih Slovenija ne more gmotno reševati zaradi problemov, s katerimi se tudi sama spopada, lahko pa politično podpre programe, zlasti tiste, ki zadevajo čezmejno sodelovanje in imajo podporo EU.
Alga Klamath - neizčrpen vir energije
Danes bo o tem govor v Nabrežini, v petek po na Opčinah in v Trstu
Današnji življenjski stil, stres, onesnaženo okolje in predvsem prehrana, ki vsebuje vedno manj hranilnih snovi, vse to so pogoj degenerativnih bolezni, ki so tipične za današnji čas. Zato je osnovnega pomena, da si ljudje skušajo okrepiti vitalnost in imunski sistem organizma, predvsem skozi čimbolj popolno prehrano, bogato z minerali, vitamini, aminokislinami in nekaterimi maščobami.
Alga Klamath je edina užitna zeleno-modra mikroalga, ki raste spontano v popolnoma naravnem okolju neosnaže-nega jezera Upper Klamath v Oregonu v ZDA. Področje leži zunaj katerih koli človeških posegov v deželi ugaslih ognjenikov, od koder so vode skozi tisočletja nanašale v jezero vulkanske snovi. Zato vsebuje danes to jezero največjo količino mineralov na svetu in v tem okolju se je mikroalga Klamath razvijala skozi tisočletja do današnje zrelosti. Med vsemi zeleno-modrimi mik-roalgami, ki so med osnovnimi graditelji življenja na svetu zaradi kisika, ki ga oddajajo v atmosfero, je ta alga najbolje razvita.
Zaradi svojih naravnih značilnosti je hranilna moč te alge res izvrstna. Vsebuje visok odstotek klorofila in je popolnoma vegetalna, vsebuje pa tudi žlahtne beljakovine in aminokisline v
idealnem razmerju za pravilno asimilacijo. Število vitaminov je kompletno in uravnovešeno z dvema značilnosti-ma: ima zelo visoko količino in dobro kakovost vitamina B12 in betakaroti-na. Alga vsebuje poleg tega še kompletno število mineralov in oligoele-mentov. Človeško telo asimilira algo skoraj v celoti, do 97 %. Glavne koristi pa so: trajna energija brez nihanja, povečana vitalnost, boljši spomin in koncentracija, večja toleranca do stresa, boljše urejanje teže in apetita, izboljšanje tonusa kože, las in nohtov, uravnava prebave in izločanja, poživitev krvnega obtoka in predvsem okrepitev obrambnega sistema. Naravni sistem obrambe in boljši energetski pogoji vrnejo organizmu tudi večjo moč pri premagovanju morebitnih bolezni.
Med uporabniki alge Klamath lahko naštejemo vesoljske pilote in predvsem športnike vseh panog, saj so najboljša in najbolj naravna alternativa proti dopingu.
O vsem tem bodo govorili strokovnjaki na treh srečanjih: danes, 26. maja ob 20.30 v Občinski knjižnici v Nabrežini, v petek, 28. maja pa najprej ob 18. uri v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah in ob 20.30 na sedežu Združenja obrtnikov, Ul. Cicerone 9 v Trstu.	L.F.
NIŽJA SREDNJA ŠOLA S. GREGORČIČA
Obujanje spomina na letošnjo Evrošolo
Predvajali so tudi video o srečanju
OD PETKA DO NEDELJE
35. razstava vin in drugih kmetijskih pridelkov v Zgoniku
Vrsto spremnih športnih in kulturnih prireditev
Od petka, 28. maja, do nedelje, 30. maja, bo na velikem preurejenem prireditvenem prostoru pred občinsko hišo v Zgoniku vsakoletna razstava vin in drugih kmetijskih pridelkov, tokrat že 35. po vrsti. Prazniki vina, kot na kratko pravimo tem prireditvam, ki potekajo po vseh naših občinah, so kajpak zlasti priložnost za užitek in razvedrilo, a če nekoliko podrobneje pogledamo v bistvo teh pobud, odkrijemo, da se v njih zrcali obračun celoletnega kmečkega dela na občinskih tleh, začenši seveda z vinogradništvom, ki je glavna in najbolj razvita kmetijska panoga v tržaški okolici. Vinogradniki ob tej priložnosti pokažejo, kaj so pridelali v zadnji jeseni, obiskovalci pa pridelek ku-
Ob zaključku prejšnjega tedna so se v Trubarjevi dvorani dolinske nižje srednje šole zbrali vsi, ki so tako ali drugače sodelovali pri letošnji izvedbi Evrošole. Kot dobro vemo, se je konec aprila skupina dolinskih dijakov ob spremstvu ravnatelja Emila Boleta in prof. Fulvie Premolin udeležila srečanja manjšinskih šol evropske skupnosti na Škotskem: izkušnja je bila seveda predvsem bogata in izredna za tiste, ki so potovanje, prijateljsko srečanje in vse spremne prireditve doživeli v prvi osebi. K uresničitvi pobude pa so bistveno pripomogli še vsi, ki so nastajanju stali ob strani. Tako so se kot posebni gostje z dijaki in njihovimi starši zbrali na petkovem srečanju tudi predstavniki organizacij in podjetij, ki so Evrošolo gmotno podprli, v prvi vrsti Zadružna kraška banka in krajevna občinska uprava. Uvodoma je zbrane nagovoril ravnatelj nižje srednje šole Simon Gregorčič, ki je v svojem posegu povzel potek dogajanja in občutke, ki so ga spremljali. Skupaj so si nato ogledali priložnostni video posnetek, ki ga je z besedami še dopolnila prof. Premolinova. Ob zaključku pa so se z osveženimi spomini na nedavno potovanje v Evropo manjšin zadržali še ob družabnosti.
Obvestilo SSŠ
Sindikat slovenske šole obvešča, da je Deželni šolski urad dne 28. aprila 1999 objavil razpis rednega natečaja, po naslovih in izpitih, za stolice in dosego habilitacije za poučevanje na slovesnkih nižjih in višjih srednjih šolah. Prošnje sprejema Deželni šolski urad, trg. Sv. Antona, 6. do petka, 28. maja 1999. Informacije nudimo v uradu SSS ul. Carducci 8. v četrtek, od 16. do 17.30. (Tel./fax 040 370301).
OB VEDREM RAZPOLOŽENJU
Križani na izletu po Gorenjski
Obisk Škofje Loke, Dražgoš, Krope in Bleda
Mesec maj je pravi čas za izlete, bodisi v naravo, kot za ogled mest, z vsemi kulturnimi in zgodovinskimi znamenitostmi, skratka, izlet v naše prelepe kraje Slovenije.
V nedeljo, 16. t.m., se je vesela družba zbrala pri kriškem spomeniku padlih v NOV in z avtobusom krenila proti meji s Slovenijo. V vedrem razpoloženju, ki ga je poživila pridna in simpatična spremljevalka Nevenka, smo se najprej za kratek čas ustavili na enem izmed počivališč na avtocesti ter nato nadaljevali pot do Škofje Loke. Tu nas je pričakal izkušen vodič, z lepim gorenjskim nasmehom in nam razkazal stari del tega mesteca, ki ima bogato in razvejano preteklost z bogato kulturno dediščino. Pot nas je nato vodila naprej, po krasnem gorenjskem naravnem parku, vse do Dražgoš, kjer stoji znameniti spomenik padlim v drugi svetovni vojni. Po enominutnem molku smo na ta spomenik - simbol upora slovenskega naroda proti okupatorju - položili venec in počastili spomin na vse padle. Ura je bila že krepko čez poldne, pri-
merna torej za kosilo, ki je bilo res okusno. Dobremu apetitu je seveda botroval tudi čist in svež zrak, ki ga na Gorenjskem res ne manjka, tako da smo iz prijaznega gostišča odšli, kot se temu pravi, »siti in napiti«, pa še dobre volje ni manjkalo.
Po krajši vožnji smo prispeli v Kropo, del naše zgodovine, ki priča o trdem življenju rokodelcev v prejšnjih stoletjih. Ta kovaško-mdar-ski kraj se ponaša z zelo lepim in zanimivim mu-
zejem. Sonce se je že nagibalo proti zahodu, ko smo se podali še na Bled, kjer smo se za krajši čas ustavili ter si ogledali lepote tega bisera.
Polni lepih in nepozabnih vtisov smo končno ubrali pot proti domu. V avtobusu je bilo razpoloženje res enkratno, lepa pesem nas je spremljala vse do konca tega res lepega in nepozabnega izleta. Razšli smo se s prepričanjem, da bi bilo treba take pobude večkrat ponoviti. B.K.L.
pijo in ocenjujejo. Se prej oceni posamezne vzorce posebna komisija ter na koncu, kot pri vsakem tekmovanju, razglasi in nagradi najboljše vinogradnike.
Letos bodo obiskovalci lahko pokušali med 16 vzorci namiznega belega vina, 12 vzorci terana in kar 12 vzorci sortiranega vina (vitovska, chardon-nay, glera). Poleg vinskega pridelka želijo prireditelji - t.j. zgoniška občinska uprava ob sodelovanju krajevnih dmštev in samih kmetovalcev - prikazati tudi drugo kmetijsko proizvodnjo v občini. Tako bo po pozitivni izkušnji prejšnjega leta tudi letošnja razstava obsegala tudi čebelarske in cvetličarske pridelke. Prve bo razstavljal Bogdan Castel-lani, druge pa Valter Orel iz Devinščine.
Otvoritev razstave bo v petek, 28. maja, ob 19. uri s priložnostnim nagovorom županje Tamare Blažina, ki bo spregovorila o pomenu prireditve in perspektivah kmetijstva v občini. Celotno prireditev bo nato označevala vrsta spremnih pobud, začenši z večerno plesno zabavo, za katero bodo poskrbeli priljubljeni ansambli zabavne glasbe. V petek se bomo lahko zavrteli ob zveokih Adrie kvinteta, v soboto bo na vrsti Zamejski kvintet, v nedeljo pa Kraški kvintet.
Kot običajno bodo prireditev dopolnjevali športni turnirji in kulturne točke. V soboto bo že v dopoldanskih urah stekel mednarodni balinarski turnir SK Kras za 26. pokal Krasa, popoldne in zvečer pa bodo kvalifikacijske in finalne tekme v moškem in ženskem rokometu za 5. pokal Krasa.
Kar zadeva kulturno ponudbo, pa velja posebej omeniti razstavo likovnih izdelkov in fotografskih posnetkov o naravi, ki so jih pod mentorstvom umetnice Magde Tavčar pripravili otroci iz vrtca in osnovnih šol zgoniške občine v organizaciji KRD Dom Briščiki. Naj še povemo, da bo v nedeljo ob 19.30 koncert Igorja Spetiča na diatonično harmoniko, nakar bo nagrajevanje omenjenih otroških likovnih in fotografskih del ter nagrajevanje vinogradnikov.
Izlet aktivistov v Trnovski gozd
Zveza vojnih invalidov prireja skupno z združenjem aktivostov NOB, Društvom slovenskih upokojencev in v sodelovanju Krut-a, v nedeljo, 30. t.m., enodnevni avtobusni izlet. Čez Kras jih bo pot popeljala najprej v Štanjel na ogled Spacalove stalne galerije, nato pa v Vipavsko dolino. Nekaj časa se bodo zaustavili v znanem kmečkem turizmu v Gočah z ogledom znamenitosti kraja, potem pa nadaljevali pot na Trnovo in od tam v osrčje Trnovskega gozda, partizanske Lokve, kjer bodo imeli kosilo v znamen gostišču VVinkler.
Na Trnovem se bodo seznanili s potekom bitke partizanskih enot s pripadniki fašistične X. Mas januarja 1945 in ob tej priložnosti položili venec na spo-
menik žrtvam narodnoosvobodilnega boja. Na Lokvah pa bodo pri spomeniku ob cesti pri vhodu v vas počastili spomin na komandanta XXX. divizije, Ivana Turšiča - Iztoka, ki je tam padel julija 1944.
Za izlet je vladalo med člani priredi-teljskih organizacij veliko zanimanje, saj je bilo prijavljenih mnogo več kot za en sam avtobus. Zato bodo omenjene organizacije skušale na jesen prirediti še en enodnevni izlet družbenega značaja.
V mesecu juniju bodo še razna srečanja s predstavniki sorodnih organizacij v R. Sloveniji v okviru že utrjenega sodelovanja.
j.k.
VCERAJ-DANES
Danes, SREDA,
26.	maja 1999 DRAGICA
Sonce vzide ob 5.23 in zatone ob 20.40 -Dolžina dneva 15.17 -Luna vzide ob 16.51 in zatone ob 3.53
Jutri, ČETRTEK,
27.	maja 1999
AVGUŠTIN
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 19 stopinj, zračni tlak 1019,1 mb ustaljen, veter 6 km ha uro zahodnik, vlaga 70-od-stotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 18,7 stopinje.
E E LEKARNE
Od ponedeljka, 24. do sobote, 29. maja 1999
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Borzni trg 12 (tel. 040 367967), Ul. Mascagni 2 (tel. 040 820002).
Opčine - Nanoški trg 3/2 (tel. 040 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Borzni trg 12, Ul. Mascagni 2, UL Rossetti 33.
Opčine - Nanoški trg 3/2 (tel. 040 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Ul. Rossetti 33 (tel. 040 633080).
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita.
Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111.
Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040 3995053 in 040 3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in četrtkih tudi od 14. di 17. ure.
Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure.
KINO
ARISTON - 17.15, 19.40, 22.05 »Pola X«, r. Leos Carax, i. Catherine Deneuve, Giullaume De-pardieu, Katerina Golu-beva. Prepovedan mladini pod 18. letom.
EXCELSIOR - 18.05, 20.10, 22.15 »Harem suare« r. Serzan Ozpe-tek, i. Marie Gillain, Alex Descas, Lucia Bo-se.
EXCELSIOR AZZUR-RA - 17.50, 21.00 »II barbiere di Siberia«, i. Nikita Mikhalkov, i. Ju-lia Ormond, Richard Harris.
AMBASCIATORI -
17.30,	19.45,	22.10
»Matrbc«, i. Keanu Ree-ves.
GIOTTO MULTISA-
LA 1 (Ulica Giotto 8) -
17.00,	18.40, 20.25, 22.15 »In dreams«, i. Annette Bening, Stephen Rea.
GIOTTO MULTISA-LA 2 - 16.45, 18.20, 20.15, 22.15 »Segreti«, i. Jessica Lange, Michel-le Pfeiffer.
NAZIONALE 1	-
16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Terapia e pallot-tole«, i. Robert De Niro, Billy Cristal.
NAZIONALE 2	-
16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Incubo finale«, i. Danny Cannon, Jennifer Love Hevvitt. Prepovedan mladini pod 14. letom.
NAZIONALE 3	-
16.00,	18.00, 20.05, 22.15 »Shakespeare in love«, r. John Madden, i. Gwyneth Paltrovv, Joseph Fiennes.
NAZIONALE 4	-
16.30,	18.20	20.15,
22.15 »Piovuta dal cie-lo«, i. Sandra Bullock, Ben Affleck.
MIGNON - 16.00 -22.00 »Sono pronta per tutti«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 17.45, 19.55, 22.10 »A prima vista«, i. Val Kilmer, Mira Sorvino.
ALCIONE - 18.00,
20.00,	22.00 »Lulu on the bridge«, r. Paul Au-ster, i. Harvey Keitel, Mira Sorvino, VVillem Dafoe.
E3 ČESTITKE
Laro in Mitjo je osrečil prvorojenec IGOR. Srečnima staršema čestitamo, IGORJU pa želimo vse naj, naj... Elisabetta, Mitja, Nataša in Marino.
H ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVEN-SKE SOLE obvešča, da je na tržaškem šolskem skrbništvu razobešen seznam sledečih izčrpanih lestvic: 013A Kemija in kemijska tehnologija, 020A Mehanske vede, 034A Elektronika, 035A Laboratorij mikrobiološke tehnologije in lestvice za podporni pouk za prizadete dijake. Rok za vključitev v omenjene lestvice zapade 30. junija 1999, istega dne zapade tudi
rok za predstavitev prošenj za poučevanje glasbenega instrumenta
na Nižji srednji šoli Sv. Cirila in Metoda v Trstu.
DTTZG Žiga Zois namerava v šolskem letu 2000/01, poskusno uvesti večerni pouk na oddelku za knjigovodje. ^ ta namen želi zavod predhodno ugotoviti, Ce v našem prostoru sploh, obstaja potreba po ustanovitvi omenjenega večernega tečaja in če o bilo za to tudi dovolj interesentov. Večerna šola
bi bila namenjena tv stim, ki so v preteklos i opustili študij na kate
rikoli višji srednji 8° 1
in ki bi radi sedaj dipl° mirali na oddelku z knjigovodje kot tudi * stim, ki so zaposleni J ki zaradi tega ne more) ^ obiskovati rednega Jutranjega pouka. Inte sente vabimo, da do ' junija 1999 kontaktna^ tajništvo zavoda, iu cer vsak dan, od 9-13. ure na J 040/567144 ali 54356-
W

BmcLM® Blegoš©!
Marko Sosič
BALERINA,
BALERINA
v interpretaciji Lučke Počkaj priredba romana in režija Branko Završan danes, 26. maja, ob 19. uri
v Občinskem gledališču F. Prešeren v BOLJUNCU

Narodna in študijska knjižnica v Trstu
NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU
Nevenka Troha
KOMU TRST
Slovenci in Italijani med dvema državama
Predstavitev bo danes, 26. maja 1999, ob 19. uri
v čitalnici Narodne in študijske knjižnice v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/1.
Obenem bo zgodovinar JURIJ PEROVSEK predstavil svoje delo
SLOVENSKA OSAMOSVOJITEV V LETU 1918
tj PRIREDITVE
SKD JOŽE RAPOTEC -
Prebeneg, v okviru 20-let-nice društva, vabi v petek, 28. maja 1999 ob 20.30 na KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA BREG, ki bo na vaškem »placu« Pri LL pi v Prebenegu.
UCENCI IN UČITELJICE osnovne šole Albert Sirk iz Križa ponosno obveščamo, da praznujemo letos 30-letnico poimenovanja šole. Obletnico bomo proslavili v sodelovanju z vaškimi društvi in z otvoritvijo razstave del vaških umetnikov, v petek, 28. maja, ob 20. uri, ter v nedeljo, 30. maja, ob 18. uri z zaključno prireditvijo v sodelovanju z otroškim vrtcem. Obe prireditvi bosta v Kulturnem domu Albert Sirk. Prisrčno vabljeni!
GLASBENA SOLA PIHALNEGA ORKESTRA RlCMANJE vabi na
zaključno produkcijo v soboto, 29. maja, °b 20. uri, v Babni hiši -Ricmanje. Mladi gojenci se bodo predstavili v komornih skupinah. Sodelujejo: cicibani, trobilna skupina in mladinski Pihalni orkester.
MoPZ VASILIJ MIRK Prosek-Kontovel v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev vabi na 27. srečanje štirih pevskih zborov, ki bo v soboto, 29. ttmja ob 20. uri v Kultur-nem domu na Proseku.
koncertna pobuda ROJAN vabi na KONCERT, ki bo v nedeljo, 30. maja v cerkvi v Rojanu ob ■17. uri. Nastopili bodo: za-msjska organista Andrej pegan in Stefano Bembi, rirnoz Malavašič organi-st-diplomat na Akademiji Za glasbo v Ljubljani, sopranistki Tamara Stanese m Nataša Gregori, Gojenka lasbene matice v Trstu alentina Bembi - viola . a sporedu bo tudi prva
izvedba Psalma št. 113, ki ga je za orgle in dva soprana uglasbil Andrej Pegan.
SDD JAKA STOKA Pro-sek-Konotovel v sodel-vanju z ZSKD in RAJONSKIM SVETOM ZA ZAHODNI KRAS vabi na premiero mladinskega muzikala Svetlane Makarovič SHOW STRAHOV v nedeljo, 30. maja, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku (režija Suzi Bandi, glasba Tom Hmeljak, ples Ivana Ban).
VSEDRŽAVNO ZDRUŽENJE PARTIZANOV ANPI in MLADINSKI KROŽEK S PRO-SEKA-KONTOVELA pod pokroviteljstvom pokrajinskih združenj VZPI-ANPI ANED in ANPPIA prirejata proslavo ob 55. obletnici obešanja desetih talcev na travniku blizu proseške železniške postaje, v nedeljo, 30. maja ob 11. uri. Slavnostna govornika: tovariš Mario Mattioli -podpredsednk pokrajinskega odbora ANPI iz Pordenona in elan vsedržavnega sveta ANPI in tovarišica Nadja Debenjak -Solnica in podpredsednica Deželnega zavoda za pedagoško raziskovanje in eksperimentiranje. Sodelovali bodo Godbeno društvo Prosek, MoPZ Vasilij Mirk in Amaterski oder Jaka Stoka s Proseka-Kontovela. Napovedoval bo Matjaž Rustja.
KLUB PRIJATELJSTVA
vabi v soboto, 29. maja na izlet v sečoveljske soline, muzej soli, Piran in Portorož. Informacije dobite v novi knjigarni Fortunato, Ul. Valdirivo 23/C, in na tel. št. 040-43194 ali 040-639949 v večernih urah.
PRIMOTOR KLUB vabi vse člane in prijatelje v nedeljo, 30. maja na motociklistični izlet v Benečijo. Za vpisnino in informacije tel. 0335-5268055 (Mitja).
PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC prireja v nedeljo, 6. junija 1999 izlet v Furlanijo (Oglej, Villa Vicentina). Zabavali nas bodo Veseli godci. Podrobnejše- informacije dobite v klubu ali na tel. št. 040-228050. Vabljeni tudi nečlani.
KRUT prireja /-'dnevno križarjenje od 22. do 29. septembra, v Španijo in Maroko. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka, Ul. Cice-rone 8, tel. 040-360072, od 9. do 13. in od 14.30 do 17.30.
H3 OBVESTILA
ŽUPNIJA SV. ROKA V NABREŽINI vabi danes, 26. maja ob 20.30 v župnijsko dvorano na redno mesečno konferenco na temo: VERSKE VREDNOTE V DRUŽINI - DANES. Predavala bo prof. Mirjam Bratina Pahor. Sledi razgovor in družabnost z lepimi diapozitivi. Vabljeni!
KD IVAN GRBEC obvešča, da bo razstava Narodna noša v Skednju na ogled še danes, 26. maja od 10. do 12. in od 16. do 20. ure ter jutri, 27. maja od 16. do 20. ure v društveni dvorani, Skedenjska ul. 124.
ALGA KLAMATH,
neizčrpen vir naravne energije - predstavitev v Občinski knjižnici v Nabrežini, danes, 26. maja, ob 20.30; dvorana Zadružne kraške banke na Opčinah, v petek, 28. maja, ob 18. uri; Združenje obrtnikov- Ul. Cicerone 9. Vljudni vabljeni!
OBČINA DOLINA razpisuje javno selekcijo samo za naslove za dodelitev štirih poklicnih nalogov »animatorja« v občinskem poletnem centru od 5. do 30. julija 1999. Kandidati morajo imeti opravljeno višjo srednjo šolo in obvladati slovenščino. Rok za predložitev prošenj zapade jutri v četrtek, 27. maja tl., ob 12. uri. Razpis selekcije z obrazcem za prošnjo je na razpolago v občinskem tajništvu v uradnih urah.
KROŽEK ’91 in DRUŠTVO ISTRIA pod pokroviteljstvom in v sodelovanju z Občino De-vin-Nabrežina vabita na literarni večer s predstavitvijo knjige »La moto di Scanderberg« avtorja Car-mineja Abateja, ki bo potekal v Skladišču soli (ob karabinjerski postaji, sedež združenja Musiči Ar-tis) v Devinu, jutri, v četrtek, 27. maja z začetkom ob 20.15.
SKUPINA 85 in SLOVENSKI KLUB prirejata jutri, v četrtek, 27. maja, ob 18. uri v dvorani knjigarne Minerva (Ul. S. Ni-colo 20) pogovor na temo POZNAMO KULTURO SOSEDOV? O naložbah v medsebojno spoznavanje na kulturnem področju bodo govorili državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije Franco Juri,
predstavnika Tržiškega kulturnega združenja Tiziane Pizzamiglio in Aleksandra Devetak ter predsednica Slovenskega kluba	Bogomila
Kravos.Vljudno vabljeni!
35. RAZSTAVA VIN IN DRUGIH KMETIJSKIH PRIDELKOV - ZGONIK -
28.,	29. in 30. maja 1999. V petek, 28. maja ob 19. uri otvoritev Razstave vin, od 20.30 do 1. ure ples z ansamblom Adria kvintet. Sobota, 29. maja ob 9. uri mednarodni balinarski turnir SK Kras za XXVI. pokal Krasa (finale ob 18. uri), ob 16. uri mednarodni turnir v moškem in ženskem rokometu za V. pokal Krasa, ob 18. uri odprtje kioskov, ob 19. uri finalna tekma v ženskem rokometu v SKC v Zgoniku, ob 20. uri finalna tekma v moškem rokometu v SKC v Zgoniku, od
20.30	do 1. ure ples z ansamblom Zamejski kvintet. Nedelja, 30. maja ob
16.	uri odprtje kioskov, ob
19.30	koncert Igorja Spetiča na diatonično harmoniko, ob 20. uri nagrajevanje likovnih izdelkov in fotografskih posnetkov o naravi otrok iz vrtca in osnovnih šol zgoniške občine v organizaciji KRD Dom Briščiki, nagrajevanje vinogradnikov, od 20.30 do 24. ure ples z ansamblom Kraški kvintet.
PRAZNIK ČEŠENJ 1999 - spored: v petek, 28. maja ob 17. ui odprtje kioskov; od 20.30 do 24.30 ples z ansamblom Happy day; v soboto, 29. maja ob
17.	uri odprtje kioskov, od
20.30	do 24.30 ples z Sh-samblom Status symbol; v nedeljo, 30. maja ob 15. uri koncert Pihalnega orkestra s Proseka, od
20.30	do 24.30 ples z ansamblom Zamejski kvintet; v ponedeljek, 31. maja ob 17. uri odprtje kioskov, od 20.30 do 24.30 ples z ansamblom Zamejski kvintet.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
Trst-Gorica-Videm sklicuje II. kongres in 33. redni občni zbor v soboto, 29. maja 1999 v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah (Ul. Ricreatorio 1) ob
13.30	v prvem in ob 14. uri v drugem sklicanju.
Pozor, pozor! ZADRUŽNI CENTER ZA SOCIALNO DEJAVNOST prireja v soboto, 29. maja, zadnjo sobotno zabavo. Obiskal nas bo čarodej Ghibli. Čakamo te na sedežu TPK Sirena, ob 15. uri. Pridi!
OBČNI ZBOR KOSO-VELOVCEV - Odbor skupnosti borcev 19. SNOUB Srečka Kosovela vabi vse borce in svojce na OBČNI ZBOR, ki bo 29. maja, ob 10.uri v veliki sejni občinski dvorani v Sežani.
KULTURNI VEČERI ob priliki razstave KO BO CVETEL LAN na dvorišču sedeža Konzorcija vin Kras v Repnu: v soboto, 29. maja, ob 20.30 predvajanje posnetkov prvih Kraških ohceti (1968, 1969, 1971). Vljudno vabljeni!
KRIŠKA SRENJA obvešča člane, da so na razpolago dovoljenja za odvoz z lastnimi prevoznimi sredstvi posekanih drvi na Babci. Informacije pri odbornikih.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v
Trstu vabi v ponedeljek, 31. maja ob 20.30 v Peterlinovo dvorano v Donizettijevi ulici št. 3 na okroglo mizo in pogovor z avtorjem ob izidu tržaško-ar-gentinskega romana pisatelja Zorka Simčiča »Človek na obeh straneh stene«. Poleg avtorja bodo na kulturnem večeru sodelovali še uredniki in literarni zgodovinarji dr. Jože Pogačnik, prof. France Pibernik in dr. Janez Dular.
SKD LIPA organizira fotografski natečaj na temo
Majski sprehod po Bazovici. Fotografije bomo sprejemali 1., 2. in 3. junija, od 19. do 21. ure, na sedežu društva v Bazov-skem domu. Vsak udeleženec lahko odda največ štiri posnetke za vsako kategorijo (barvna in črnobela tehnika). Za informacije tel. št. 040-226505 in 040-226659.
KD FRAN VENTURINI
vabi člane in prijatelje, da bi pomagali pri pripravi prostora za šagro. Dela potekajo vsak dan.
PD SLOVENEC Boršt-Zabrežec priredi 29. PRAZNIK VINA v parku Hribenca v Zabrežcu. V petek, 4. junija, ob 19. uri zaključek športnega dne osnovnošolskih otrok didaktičnega ravnateljstva v Dolini, zvečer ples z ansamblom Zamejski kvintet. V soboto, 5. junija zvečer ples z ansamblom Status symbol. V nedeljo, 6. junija ob 18. uri koncert Godbenega društva Nabrežina, zvečer ples z ansamblom Status symbol. Vse tri dni bo razstava vin domačih vinogradnikov.
DIJAKI IN PROFESORJI klasične vzporednice liceja F. Prešeren vabijo na ZGODOVINSKO RAZSTAVO OB 50-LETNICI SLOVENSKE KLASIČNE GIMNAZIJE V TRSTU. Ogled bo možen do 5. junija, vsak dan, od 10.30 do 12.30, v torek in petek tudi od 17.30 od 19.30.
ITALIJANSKA OSNOVNA SOLA V ŽAVLJAH obvešča, da bo razstava o 25. letih delovanja odkar je bil uveden celodnevni pouk, odprta do 10. junija z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka od 16. do 17. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. ure.
SKLAD MITJA CUK
vpisuje otroke v POLETNA SREDISCA: 1. poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku, od 2. do 14. avgusta od 8. do 17. ure; 2. poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah od 16. do 27. avgusta od 8. do 17. ure; 3. poletno varstvo od 28. junija do 4. septembra od 8. do 13. ure. Poskrbljen prevoz s trga Oberdan. Informacije: Opčine, Narodna ulica 77, v dopoldanskih urah (tel. 040-212289).
ORATORIJ 1999 ALI VESELI ŽIV ŽAV - Kje? V Marijanišču na Opčinah. Kdaj? PRVI TEDEN od ponedeljka, 5. do petka, 9. julija; DRUGI TEDEN od ponedeljka, 12. do petka, 16. julija. Program bo potekal od 9. ure do 16.30. Za koga? Za otroke iz osnovne šole. Program: zgodba, ki se pripoveduje preko vsega delovanja; delavnice, petje, ples, pogovor, čas za ustvarjalnost, trenutki zbranosti, doživetja molitev, izleti itd. Prijavnica: telefonska tajnica 040-211113 ali 0335-8186940. Ostala obvestila ob prijavi.
ZADRUŽNI CENTER ZA SOCIALNO DEJAVNOST prireja poletni center ob morju za vse osnovnošolske Otroke. Poletni center bo od 23. avgusta do 3. septembra, na sedežu TPK Sirena v Barkovljah. Čakajo vas jadralni in ribiški tečaj, izleti, ekskurzije in zagotovljena zabava. Za informacije in prijave: Zadružni center za socialno dejavnost, Ul. Cicerone 8, tel.: 040-360324, vsak dan razen sobote, od 10. do 12. ure.
MALI OGLASI
tel. 040 7786333
UVOZNO-IZVOZNO
podjetje na Goriškem išče tajnika/tajnico z znanjem slovenskega, srbohrvaškega, angleškega in po možnosti ruskega jezika in z večletno prakso pri vodenju knjigovodstva. Pisne ponudbe z navedbo ■ »curriculuma« poslati na
OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
Obveščamo Vas, da sprejemamo
OSMRTNICE, UOKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in na splošno vsa obvestila
na uredništvu Primorskega dnevnika, v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu na št. 040-7786333
^URNIKOM:
od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure
Servizi aizendali, Peric Adriano, Ul. S. Michele 334 - 34170 Gorica.
ZELO UGODNO PRO-
DAM kompletno kuhinjsko pohištvo (kuhinjska omara se lahko razstavi). Informacije na tel. št. 040-
421412.
V NAJEM DAJEMO 2
sobi (40 kv.m.) namenjeni za poslovne urade. Za informacije poklicati na tel. št. 040-300826, od 9. do 12. ure.
OMARO v orehovem lesu dim 300 x 60 x 265 cm z dvemi zunanjimi zrcali, notranjimi policami, v odličnem stanju, pro-
dam. Tel. 040-575145 ali 350150.
OMARO z dvemi drsnimi vrati v lakirani beli barvi, dim. 175 x 65 x 260 cm v odličnem stanju, prodam. Tel. 040-575145 ali 3650150.
ZARADI SELITVE prodam pralni stroj Elettroze-ta rabljen 6 mesecev, za
250.000	lir, nov ležalnik za plažo iz aluminija za
40.000	lir, videokasete Re-corder - SLV-E130 AE UHS Sony stare 5 mesecev za 350.000. Tel. št. 040-212055.
GIULIETTA 2000, letnik ’85, sivo-metalizirane barve, 100.000 prev. km, dobro ohranjen, vedno v garaži, prodam za 3 milijone lir. Tel. 040-416132.
NA KOKOSI smo našli ključe. Lastnik jih lahko dvigne v uradnih urah pri telefonski centrali na Občini Dolina.
PRODAM trtne sadike sorte refošk in cabernet-sauvignon. Tel.: 0335-5275619 ali 040-226445.
PRODAM pomivalni stroj candy electronic v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Tel. 040-417735 v večernih urah.
18-LETNI FANT z do-
bro voljo do dela, išče katerokoli zaposlitev, tudi part-time. Tel. 040-327016.
PRODAM nezazidljivi njivi (1834 in 1550 kv.m) v borštanskem bregu. Tel. št. 040-228016, od 18. do
19. ure.
ISCEM kakršnokoli delo: pospravljanje, čiščenje, likanje. Poklicati v večernih urah na tel. št.
0038667-755356.
PRODAM nov scooter aprilia 50 po zelo ugodni ceni. Tel 040-225297.
ZARADI SELITVE prodam rabljeno pohištvo: veliko omaro s petimi vrati ter kompletno kuhinjo. Informacije na tel. 040-421412.
LOGOPED je na razpolago ob sredah in četrtkih na Skladu Mitja Cuk -Opčine. Tel. 040-212289.
PSIHOLOG v okviru svetovalnice za vzgojne in razvojne probleme sprejema na Skladu Mitja Cuk -Opčine ob petkih. Tel. 040-212289.
OSMICO imajo pri Goljevih, v Samatorci št. 20.
OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu.
OSMICO imajo »pri Batkovih«, Repen št. 32.
V	MAVHINJAH imata osmico Franc in Tomaž Fabec. Vabljeni vsi ljubitelji dobre kapljice.
V	SALEŽU št. 61 ima osmico Jožko Škrk.
V	MEDJE VASI ima osmico VValter.
V	PRAPROTU je odprt agriturizem Lupine ob petkih, sobotah, nedeljah in ponedeljkih. Tel.: 040-200848.
OSTROUSKA, Zagradec l/ima odprt agriturizem ob petkih, sobotah in nedeljah. Toči belo in črno vino in nudi domač prigrizek.
PRISPEVKI
V spomin na preljubega prijatelja Rajka Pipana darujejo prijatelji iz Zgonika
300.000	lir za občinsko knjižnico v Saležu - Odde-
lek Car srednjega vzhoda.
Ob priliki postavitve maja daruje N.N. 10.000 lir za SKD Slavec.
V	spomin na prijatelja Mirka Frandoliča darujeta Zlata in Mirko Ferfolja
50.000	lir za popravilo društvenega sedeža SKD Barkovlje.
V	spomin na Liano Kriščak darujeta Danica in Lidija 100.000 lir za popravilo društvenega sedeža SKD Barkovlje.
V	spomin na Mirka Frandoliča darujeta Nereo in Štefka Veljak 50.000 lir za popravilo društvenega sedeža SKD Barkovlje.
V	spomin na prijatelja Mirka Frandoliča darujeta Zlata in Mirko Ferfolja
50.000	lir za popravilo društvenega sedeža SKD Barkovlje.
V	spomin na Liano Kriščak darujeta Danica in Lidija 100.000 lir za popravilo društvenega sedeža SKD Barkovlje.
V	spomin na Mirka Frandoliča darujeta Nereo in Štefka Veljak 50.000 lir za popravilo društvenega sedeža SKD Barkovlje.
V	spomin na prijatelja Mirka Frandoliča daruje družina Mikolj 100.000 lir za GOS 1. maj 1945 v Zgoniku.
V	spomin na Severino Crisma darujeta brat Giordano in nečakinja Donatella 150.000 lir za CRO Aviano.
V	spomin na Sofijo Cossutta darujejo sestrične 20.000 lir (ostanek od nakupa cvetja) za kriški spomenik padlim.
V	spomin na g. Staneta Raztresna darujejo starši 1. in 2. razreda GOS Albin Bubnič iz Milj
120.000	lir za šolo.
V	spomin na Valerijo Škabar vd. Sosič darujejo brat Mirko in sestri Marta in Milka z družinami
150.000	lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na Valerijo Škabar vd. Sosič darujeta Armida in Savo 50.000
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 040 7786300) in.preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 040 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure.
lir za Sklad Mitja Cuk.
Jože Sturman (Slavko) iz Izole daruje 120.000 lir za TPPZ Finko Tomažič.
Albert Derganc daruje
100.000	lir za TPPZ Pinko Tomažič.
V	spomin na starše darujejo Tea, Boris in Edi Košuta 500.000 lir za knjigo »Križani v boju za svobodo«.
V	spomin na dragega Virgilia Mora darujejo žena Vida, hčeri in zeta
100.000	lir za Godbeno društvo Nabrežina.
t
Preminila je naša draga
Katarina Cralli vd. Grison
Žalostno vest sporočajo hčerki Ani s Klavdijem in Vilma z Ralom, vnuki Katja z Andrejem, Jana s Frankom, Carlo s Tiziano ter pravnučka Jan in Katarina
Prisrčno se zahvaljujemo dr. Živku Lupincu in gospe Pini za nudeno pomoč.
Pogreb bo jutri, v četrtek, 27. maja, ob 10.40 iz mrtvašnice v Ul. Costa-lunga na pokopališče pri Sv. Ani.
Trst, 26. maja 1999
KNJIGA VAŠKI GOZD / PREDSTAVILI SO JO OB LETOŠNJI MAJENCI
Vpogled na gozdove nad Dolino z zgodovinskega in naravoslovnega vidika
Knjigo si je zamislil gozdni čuvaj Diego Masiello, s katerim je tesno sodelovala Damjana Ota
V okviru spremnih prireditev ob Majenci je bila v sredo, 5. maja, v dvorani kulturnega doma društva »Valentin Vodnik« v Dolini, predstavitev knjige »Vaški gozd, naravoslovni in zgodovinski vpogled na gozdove nad Dolino«, ki jo je izdalo Športno in kulturno združenje gozdnih služb Furlanije julijske krajine pod pokroviteljstvom Okrajnega gozdarskega nadzorništva v Trstu, Občine Dolina in Odborništa za okolje tržaške pokrajine ter ob finančni podpori družbe SIOT in Zadružne kraške banke.
Knjigo si je zamislil in dal zanjo pobudo Diego Masiello, gozdni čuvaj na postaji v Dolini, ki je v zadnjih 10 letih pripravil več podobnih knjig na tematiko gozdov naše pokrajine ter slikanico za otroke »Barve narave«. Pri urejanju knjige je sodelovala domačinka dr. Damjana Ota, ki je zapo-
slena kot gozdni čuvaj pri Deželni ustanovi za parke in deželne gozdove v Vidmu. Knjiga, ki obsega 104 strani, _ je izšla v slovenski in italijanski izdaji, za prevode pa sta poskrbela profesorici Erika Junc in Katja Kalc ter dr. Damijana Ota.
Na predstavitvenem večeru v Dolini je sodeloval domači moški pevski zbor »Valentin Vodnik«, ki ga vodi Ignacij Ota. Uvodna pozdrava sta imela predsednik kulturnega društva Valentin Vodnik Dejan Kozina in dolinski žu- : pan Boris Pangerc. Za njimi je o knjigi na kratko spregovoril ravnatelj Okrajnega gozdnega nadzorništva v Trstu : Aldo Cavani in oba urednika.Diego Masiello in Damijana Ota. Pevski zbor je nato odpel pesmi Montanara v italijanščini in Stelutis alpinis v fur-lanščini, podrobno predstavitev vsebine knjige in kritično misel, pa je podal Lojze Abram.
Večdnevno praznovanje letošnje Majence v Dolini je obogatil tudi izredni kulturni dogodek: predstavitev knjige »Vaški gozd« - v italijanski izdaji »II bosco del paese« -za izid katere je dalo pobudo in se potegovalo Športno in kulturno združenje gozdnih služb Furlanije-Julijske krajine. Za celotno vaško skupnost v Dolini, pa tudi za vse slovenski kulturni prostor predstavlja knjiga »Vaški gozd« veliko pridobitev. Gre pravzaprav za zbornik, ki izpod peresa raznih avtorjev, obravnava različne aspekte vaškega gozda v obsežni kompleksnosti naravoslovnih, geoloških, naravovarstvenih, etnoloških in zgodovinskih tem in argumentov. Knjiga je vsebinsko zapletena celota, ki se v prvi vrsti odraža v različnih konceptih avtorjev v obravnavi posameznih tematik o
tistem zelenem področju, ki se dviga nad Dolino do grebena Malega Krasa in čez. Gre za hvalevredno in prepotrebno delo za širjenje spoznavanja, ljubezni in spoštovanja te majhne stvarnosti omejenega ozemlja tržaške pokrajine. Prav iz tega razloga bi bilo zaželjeno, da bi tej publikaciji sledile še podobne s strani drugih krajevnih javnih ustanov za ovrednotenje našega tržaškega Krasa - v svoji raznolikosti in posebnostih edinstven na svetu -ki bi ga bilo treba s primerno publicizacijo ohranjati in skrbno čuvati.
Že v predstavitvi »Vaškega gozda« na prvih straneh knjige prevzame bralca poetična nota Borisa Pangerca v podoživljanju tiste z otroškimi spomini povezane ljubezni do čarobnosti gozda, v katerem se avtor prepoznava in ki je neločljivi del človeka in
njegovega bivanjskega prostora.
Opis lege dolinskega vaškega gozda v uvodu, v katerem razni avtorji navajajo podatke o prvih človeških naselitvah že pred 8000 leti, kasnejše zgodovinsko dogajanje, od postavljanja gradišč in izkoriščanja gozda v rimski dobi, barbarskih in kasnejših turških roparskih vpadov, obdobje fevdalizma, od sporov med tržaško Občino, Benečani in avstrijskimi nadvojvodi, do današnjih dni, daje Diegu Masiellu, glavnemu pobudniku za izid knjige, pobudo za podrobno razpravo o razvoju gozdov od srednjega veka do šestdesetih let tega stoletja, zlasti v opisovanju zgod in nezgod dolinskega vaškega gozda, o katerem sega prvi zapis- v leto 1423. Gozd je prešel kasneje v last raznih gospostev, ki so na različne
EVROPSKI LITERARNI FENOMEN
Zoe Jenny v Sloveniji
Mlada pisateljica bo predstavila svojo knjigo Soba s cvetnim prahom
V slovenskem prevodu Slava Serca je v zbirki Najst pri Cankarjevi založbi izšel roman švicarske pisateljice Zoe Jenny z naslovom Soba s cvetnim prahom. Knjigo bo te dni po Sloveniji predstavljala sama avtorica. Prvo srečanje je bilo na sporedu že včeraj dopoldne v klubu K4 v Ljubljani.
Roman Soba s cvetnim prahom je nemudoma po objavi navdušil nemško govoreče bralce, kasneje pa celo Evropo. Letos spomladi je v angleškem prevodu izšel še v Združenih državah, kjer so 25-letno Jenny poimenovala "evropski literarni fenomen".
Za roman je pisateljica leta 1997 prejela tri nagrade, namreč štipendijo 3SAT na tekmovanju Ingeborg Bach-mann v Celovcu, nagrado sklada Juergen-Ponto
ter književno nagrado Aspekte.
Zoe Jenny je doma v Baslu. Leta 1993 je začela objavljati kratke zgodbe v literarnih revijah v Švici, Nemčiji in Avstriji, s prvencem Soba s cvetnim prahom pa se je v trenutku pridružila najodmevnejšim avtorjem 90. let. Roman pripoveduje o najstnici Jo in njenem svetu. Jo otroštvo preživlja pri očetu, ne preveč uspešnem tiskarju in založniku, z osemnajstimi leti odide k materi, kjer ostane dlje, kot je nameravala, saj se mati po tragični smrti drugega moža zapre v njegov atelje in ga posuje s cvetnim prahom. Jo vztraja, dokler se mati iz otopelosti ne prebudi nazaj v življenje. Do pristnejšega stika med njima vseeno ne pride, saj si mati takoj najde novega ljubimca in odide
z njim. Vse je postavljeno v majhne vsakdanjosti, kaotičnosti, ki so v medčloveških odnosih bolj ali manj običajne. Svet, v katerem se giblje dekle, je mračen, opazovanja protagonistke pa natančna, vendar nikoli brez hrepenenja in upanja. Ravnodušnost okolja je kriva, da čuti nekakšen temeljni strah.
Program bivanja pisateljice Jenny za danes, 26. maja, predvideva srečanje na pedagoški fakulteti v Mariboru, v četrtek pa najprej avtoričino branje na filozofski fakulteti v Ljubljani in opoldne srečanje s slovenskimi kolegi v društvu slovenskih pisateljev. Obisk v Sloveniji bo Zoe Jenny sklenila z literarnim večerom v četrtek ob 22. uri v jazz klubu Gaj o v Ljubljani. Pogovarjala se bo z Vesno Kondrič Horvat.
' (STA)
načine izkoriščali to bogastvo, predvsem Benečani za svoje pomorske gradnje in tako povzročili ogromno škodo ter spremenili gozdnato ozemlje v pusto kraško gmajno, ki jo prebivalstvo označuje kot grižo. Tisto domače prebivalstvo, ki je od pamti-veka racionalno izkoriščalo gozdne površine za svoje domače in kmetijske potrebe in še dandanes polaga skrb v ohranitev gozdnega bogastva s spoštovanjem pravil in določil vaške srenje. Sele sredi 19. stoletja je avstrijska uprava pokazala večje zanimanje za obstoječo stvarnost ter nakazala smernice in postopke pogozdovanja in ohranjevanja gozdov, vključno dolinskega, pri čemer pogrešamo avtorjevo omembo bistvenega doprinosa Josefa Ressla pri pogozdovanju Krasa, navaja pa kasnejše pogozditvene posege raznih avstrijskih prej in potem italijanskih gozdnih ustanov.
Zaključuje opis razvoja dolinskega gozda Loris Buda z navedbo vseh po-gozditvenih posegov do današnjih dni. Damijana Ota pa v kratkem zapisu predstavlja srenjo in njeno dejavnost pri razporejanju izkoriščanja gozda in sečnje za potrebe vaščanov na dodeljenih gozdnih površinah.
Koristen in zanimiv je v knjigi skupni sestavek Bogomire Slavec, Ana-rože Slavec, Ignacija Ote in Borisa Pangerca o ledinskih imenih na pobočju Malega Krasa, ki vsi pričajo o izrazito slovenskem korenu, v dokaz stoletne naseljenosti slovenskega življa, kar bi zahte-
valo primerno in poglobljeno etimološko raziskavo.
Podroben je opis avtorjev Paola Benedettija, Franca Bersana in Marca Valecica o rastlinski raznolikosti gozdov nad Dolino na pusti apnenčasti, oziroma vlažni flišasti podlagi, ki omogočata specifične danosti, od avtohtonega kraškega goš-čavja do alepskega bora in božjega drevca, ki ga av-torjoznačujejo kot enega najbolj motilnih elementov botaničnega onesnaženja Evrope.
K temu podrobnemu opisu rastlinske stvarnosti spadata še študija o suku-lentnem rastlinstvu Mas-similiana Sauleta in obde-
lava tematike o gobah Franca Bersana, ki v bistvu tvorita celotni obseg izključne obravnave rastlinstva na gozdnih področjih Malega Krasa nad Dolino, tudi o izkoriščanju posameznih rastlin v terapevtske namene in za proizvodnjo medu, o čemer v tej knjigi piše Celestin Canziani.
Sledi podrobna in poglobljena predstavitev živalskega prebivalstva v dolinsldh gozdovih izpod peresa Damijane Ota. Avtorica osredotoča svojo pozornost na sesalce, ptiče in nevretenčarje in opisuje določene živalske posebnosti, ki pri nepoučenem vzbujajo začudenje, kot na primer ve-
SOTSI-A
ZADRUŽNA OAkA 4ANKA
VAŠKI GOZD
ZGODOVINSKO-NARAVOSLOVNI VPOGLEDI NA GOZDOVE NAD DOLINO
TOURS / ZBOROVSKO TEKMOVANJE
Zgodovinski uspeh APZ Tone Tomšič v Franciji
Na pravkar končanem 28. zborovskem tekmovanju v francoskem Toursu je Akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane dosegel zgodovinski uspeh in v izjemno močni konkurenci 22 zborov v kategoriji mešanih zborov dosegel prvo mesto, v kategoriji prostega programa pa drugo mesto. APZ Tone Tomšič študentske organizacije ljubljanske univerze se je obenem skupaj z zbori iz Pittsburgha, Uppsale in Pariza kvalificiral v tekmovanje za veliko nagrado mesta Tours.
Zborovsko tekmovanje v Toursu je potekalo od 20. do 24. maja. Poleg ljubljanskih pevcev se ga je udeležilo še 21 zborov iz Združenih držav, Švedske, Ukrajine, Italije, Francije, Madžarske, Bolgarije, Španije, Armenije in še nekaj držav. .
Izjemno zahtevno publiko - v njej je bilo videti tudi skladatelja Javierja Busto, francoskega ministra za kulturo, predsednika glasbenega programa britanske postaje BBC in druge ugledne goste -ter mednarodno žirijo je APZ Tone Tomšič prepričal s svojim zaključnim nastopom. Z veliko nagrado so se "tomšičevci" prebili med najpomebmenjše svetovne zbore.
Predstavniki APZ-ja so še sporočili, da najzahtevnejša tekmovalna preizkušnja čaka zbor prihodnje leto v španski Tolosi, kjer bo tekmovanje za veliko nagrado Evrope in kjer se bodo ljubljanski pevci pomerili s preostalimi letošnjimi petimi dobitniki velikih nagrad, na tekmovanjih v Arezzu, Tolosi, Varni, Debrecenu in Seghizziju.
(STA)
liko število vrst ptic roparic, ki domujejo na tem področju. Otinemu opisu se pridružujejo erpetofav-nološka opazovanja Maria Bur lina o življenju živali v podrasrju, o dvoživkah in kačah na Malem Krasu in v spodnjih, vlažnejših predelih, zlasti ob toku Glinščice.
Fabio Bosso in Sandro Rota obravnavata geološki aspekt celotnega področja, ki sega na planoto onstran grebena Malega Krasa, preko meje s Slovenijo do daljne Čičarije. Gre za poseben svet, ki ob bujnem rastlinstvu nad Dolino razkriva previsna apnenčasta skalovja z očitnimi plastmi kamnin, nastalimi v davnih geoloških dobah.
V tej knjigi je bil prepotreben tudi pregled kraškega vodovja, ki ga je prispeval Stojan Sancin. Njegov je podroben, znanstveni opis opazovanj in raziskav o vodnih izvirih, podzemskih bazenih in vodotokih, ki napajajo razne vodne vire v Dolini in Boljuncu.
Vsebino knjige bogati še paleontološki aspekt. Nedavno odkritje jame, v kateri so našli ostanke okostnjakov jamskih
medvedov v opisu Gio-vannija Boschiana, je dalo povod za študije o živi jenskih in vremenskih pogojih v ledeniških dobah.
Zgodovinskega pomena sta dokumentarna sestavka o tipologiji peči za pridobivanje apna Rugge-ra Calligarisa in Tiziane Pascolutti ter o slabo plačanem delu v kamno-iomih, kjer so tolkli in odvažali »betudo« Borisa Pangerca. Planinskega značaja pa je zapis o sprehodu po stezah Malega Krasa Fabia Fabrisa.
V knjigi »Vaški gozd« je še opis socerbske planote nad Dolino v vseh njenih aspektih: geološkem, klimatskem, rastlinskem, gozdnem in tudi turističnem, sodelavke Andreje Pokar. Turistični aspekt je pravzaprav vabilo na obisk v vaseh Beka, Ocizla, Petrinje in Socerb, na oglede raznih jam in votlin ter na krajše in daljše pohode.
Zgodovina socerbske utrdbe in socerbske gosposke s dveh sestavkih Maurizia Radacicha zaključujeta privlačno branje, ki ga ponuja knjiga. V tem zgodovinskem kontekstu iz davnih do današnjih dni avtor navaja tudi razne lastnike socerbskega gospostva, od Ravbarja v 16. stoletju, do Montecuccolijev v prejšnjem stoletju. Sestavka dopolnjujeta še kratek opis dogajanja na Socerbskem gradu v zadnjih letih.
Tu je treba omeniti še Ignacija Oto, zapisovalca ljudskega reka o »Železniku« in Staneta Žerjala, avtorja zaključne pesnitve v knjigi »Stezica bela«.
Knjiga »Vaški gozd« se v svoji kompleksnosti in raznolikosti specifične tematike vsebine uvršča med tista pomembna dela, ki ne smejo manjkati na nobeni knjižni polici, ker predstavlja edinstven zgodovinsko naravoslovni dokument o dani stvarnosti na celotnem ozemlju dolinske občine. Le škoda, da uredniška razporeditev, oziroma tematska impaginacija posameznih prispevkov, zahval in reklamnih vložkov, kvari grafično in estetsko obliko publikacije.
Vsekakor vsa pohvala gre zamisli, pobudi in prizadevnosti raznih avtorjev, kvalificiranih izvedencev in sodelavcev, ki so se posvetili temeljnim raziskavam za pripravo, sestavo in izid te knjige>
ki je izšla v slovenskem
in italijanskem jeziku.
Opremljena z dokaj p0-polno fotografsko in grafiC' no dokumentacijo, bo knji' ga »Vaški gozd« nedvomno v veliki meri prispevala k bogatitvi poznavanja okolja, ki ga predstavlja do-finski gozd in ovrednotenjn
ozemlja in krajev v katerih živimo, bodisi z naravoslovnega kot zgodovinskega in ne nazadnje tudi etnološkega vidika.
Lojze Abram
PREDSEDSTVO REPUBLIKE
Ciampi skuša spodbuditi ustavne reforme
Srečanje s predsednikoma senata in zbornice ter liderji
RIM - Nekaj dni ^T^^r^rmi. Tri pa so Vel-upiestitvi na Kvirinalu ironij e vem mnenju je predsednik vlade Car- vprašanja, od razpleta lo Azeglio Ciampi že katerih bo jasno, ali bo prešel v akcijo. Včeraj je mogoče uresničiti povabil na kosilo pred- ustavno reformo. Gre za sednika senata Nicolo federalizem, neposred-Mancina in poslanske no izvolitev predsed-zbornice Luciana Vio- nika dežele in problem lanteja ter predsednika pravosodja, o katerem komisij za ustavna se bo moral kmalu iz-vprašanja. obeh domov reči parlament. Massima Villoneja in Ciampijeva poteza je Antonia Maccanica, s	izzvala tudi nekaj kri-
katerimi je pregledal, do	tik in sum o protago-
kam je prišel parlament	nizmu, ki .presega pri-
v vprašanju ustavnih	stojnosti predsednika
reform. Takoj nato se je	republike. Tako se je
predsednik republike	Maura Cossutta vpraša-
sešel tudi z voditelji	la, ali ne gre sklep v
strank, kar je vzbudilo	smeri predsedniške re-
precej razburjenja v	publike, Tiziana Paren-
nekaterih poslanskih	ti je menila, da bi bilo
krogih.	sporočilo parlamentu
Sogovorniki predsed-	veliko ustreznejše sred-
nika republike so bili	stvo, pa tudi Federico
zelo rezervirani o vče-	Orlando je ocenil, da bi
rajšnjih pogovorih. » V	šef države ne smel pre-
bistvu smo pregledali	več neposrendo pose-
sedanje stanje na po- gati v politiko, dročju reform,« je pove- Mimo teh kritik pa je dal predsednik poslan-	Ciampijeva pobuda spet
ske zbornice Luciano	pokazala, da so stranke
Violante. Izrazil je tudi	razdvojene tako glede
upanje, da bo sedanja	vsebine reform (pred-
faza, v kateri je zelo ja-	sedniška ali parlamen-
sno, kaj naj združuje	tarna republika) kot tudi
večino in opozicijo, in	glede poti, ki naj cmokaj naj ju ločuje, trajala	goči reforme. Nekateri
še dolgo časa. Predsed-	(med njimi zlasti prednik senata Nicola Man-	stavniki Pola svoboščin)
cino je dejal, da so refor-	so se ogrevali za oživi-
me nujne in stranke mo-	tev dvodomne komisije,
rajo napeti vse sile zato,	medtem ko ji zlasti Cos-
da zadostijo obvezi z	sutta odločno naspro-
voHlci. Tudi VValter Vel-	tuje. Prav tako ni sogla-
troni je bil zelo zadržan	sja o tem, ali naj se par-
glede srečanja s pred-	lament loti reform po-
sednikom republike.	stopno ali pa celoviteje.
Dejal je le, da bo Ciampi	Ob pm izbiri parlament
garant vseh političnih	tvega fragmentarnost, če
sil, jamstvo tako za veči-	izbere drugo pot pa se
no kot za opozicijo, obe-	lahko zgodi - kot se je že
nem pa, kot je povedal	večkrat - da se podere
v umestitvenem govoru,	celotna struktura, če po-
dati svoj prispevek pusti ena sama kocka.
SALERNO / NEZASLIŠANO
Do izgredov tudi med pogrebom
Škof ni omenil nasilja, ki je bilo krivo za smrt četverice - Nedopustno je dolžiiti policiste
SALERNO - Bolečina vsega mesta je k večnemu počitku pospremila^ štiri mladeniče, ki so življenje izgubili v »tistem prekletem predoru«. To ni bila umirjena bolečena, čustva so bili na robu srda, upora proti tragični usodi in celo proti varnostnim silam, ki niso bile sposobne preprečiti tragedije. To je bil srd, ki se ni v nobenem primeru spremenil v zahtevo po kaznovanju odgovornih za tragedijo, ki se je skoraj izrodil v pretep tako v cerkvi kot v napadih na policiste in fotografe pred cerkvijo.
V prenatrpani katedrali so se odvijali prizori slepega obupa, mučno tuljenje prijateljev in svojcev, nepotešeni jok prijateljev. Salernski nadškof Gerardo Pierro je v svoji homiliji, v kateri ni bilo nobene omembe nasilja, zaradi katerega je umrla četverica, spregovoril o tragediji, ki je prizadela vse mesto. Salerno se je poklonil svojim mrtvim že v zgodnjih jutranjih urah, ko se je več sto mladih začelo zbirati pred katedralo. Čakanje je trajalo do 14.30, ko so prišla vozila s štirimi krstami, pred njimi pa mercedes lastnika pogrebnega društva, ki je obenem eden od voditeljev krajevnih navijačev, ki je z avtomobila vihral klubsko zastavo Salernitane.
Potem ko so krste postavili pred oltar je žalost dosegla svoj višek, z neustavljivim jokom, tuljenjem, marsikoga pa je obšla slabost. Mestni redarji so le s težavo preprečili pretep, ker so nekateri s silo hoteli zasesti prva mesta. Ko se je začela maša, se je položaj umiril. To pa se ni dogajalo pred cerkvijo, kjer so na transparentu napisali: »Sramota, deset policistov za 1500 navijačev.«
Salerno se ni izkazal, kar bo gotovo še stopnjevalo polemike. Krivi za smrt četverice seveda niso policisti, temveč tisti pijani in razjarjeni navijači, ki so dali duška svojemu ogorčenju, ker je njihova ekipa izpadla iz A lige. Včeraj se je oglasil tudi Silvio Berlusconi, vodja gibanja Forza Italia in predsednik Milana. On bi ukinil posebne vlake za navijače in bi preprečil vstop na nogometna igrišča tistim navijačem, ki so že v preteklosti pokazali svojo nasilnost.
Seveda je položaj skrajno zapleten, a ga je treba na kak način rešiti, seveda ne s policijsko represijo, ker varnostne sile rabimo drugje in ne med nogometnimi tekmami. Predvsem je treba osamiti nasilneže in sprejeti strožje kazni, je včeraj izjavila ministrica za kulturo in šport Giovanna Melandri.
NOVICE
Danes proglasitev izida referenduma
RIM - Kasacijsko sodišče bo danes zelo verjetno proglasilo dokončni izid referenduma o volilnih pravilih. Referendum ni bil sklepčen, ker ni glasovala absolutna večina vohlnih upravičencev. Prejšnji teden so kasacijski sodniki odložih za teden dni proglasitev izida, ker so menili, da je potrebna dodatna poglobitev. Za to so se odločiti na osnovi zahteve odbora za referendum, ki je opozarjal na vrsto nepravilnosti. Med temi je omenjal, da niso biti črtani iz seznama upravičencev nekateri pokojni, neapeljska občina pa naj bi poslala z zamudo obvestila o referendumu volilcem, ki živijo v tujini.
Po neuradnih novicah so kasacijski sodniki v tem tednu skupaj z izvedenci Istata spet pregledati izide in nekoliko popravili odstotek udeležencev, vendar tudi v tem primeru udeležba ni pregla praga sklepčnosti 50 odstotkov.
K vprašanju se je včeraj povrnil tudi odbor za refe-rendrun, ki se je med drugim skliceval tudi na število upravičencev na tujem. Na spletni strani notranjega ministrstva naj bi bilo zapisano, da živi na tujem 2.303.000 upravičencev, za kvorum pa naj bi upoštevali število 2.648.000 upravičencev. Razlika ni zanemarljiva, saj je po podatkih Istata za sklepčnost manjkalo samo 150.000 votilcev. Prav zaradi tega predstavniki odbora zahtevajo, naj kasacijsko sodišče analitično in ne samo sintetično poglobi problem.
Fini in Segni napovedujeta referendum proti javnemu finansiranju strank
RIM - Poslanska zbornica bo danes začela z razpravo o zakonu o javnem finansiranju političnih strank, ki ga je pred nedavnim odobril senat. Gre za zelo sporen zakon, ki je izzval ostro nasprotovanje nekaterih strank, med katerimi je tudi NZ. Predsednik NZ Gianfranco Fini in Mario Segni, ki sta se za evropske volitve povezala v koalicijo, sta včeraj napovedala, da bosta predlagala referendum za odpravo zakona, če ga bo parlament sprejel. Povedala sta, da imata že pripravljeno referendumsko vprašanje, ki ga bosta vložila na kasacijsko sodišče dan po morebitni odobritvi zakona, takoj nato pa bosta začela z zbiranjem podpisov. Fini je napovedal, da bo del sredstevv, ki bi jih stranka morebiti dobila iz javnih sredstev, namenil ferendumu, drugi del pa za podpiranje pobud volunterstva in solidarnosti.
Rop v glavni rimski pošti
RDM - Vsaj trije banditi so včeraj zjutraj vlomiti v enega od osrednjih sedežev rimske pošte v Ul. Ta-ranto in se polastili več kot pol milijarde tir v gotovini. Eden od banditov je stražil pred uradom, dva pa sta z orožjem v roki prisila prisotne, da so legli na tla. Bandita sta nato s kladivom razbila varnostno steklo blagajne, v katerem je bilo okoli 550 milijonov tir za plače osebja.
Takoj po ropu so se razširile govorice, da so banditi pustili v uradu letak Rdečih brigad, izkazalo pa se je, da novica ni osnovana. Med begom je eden od banditov izgubil pištolo, šlo pa je za plastično igračo.
TERORIZEM / PREISKAVA O UMORU PROF. MASSIMA D'ANTONE
BOLOGNA / VČERAJ PREDSTAVITEV
Rdeča nit kontinuitete vodi v Toskano
Vrsta provokacij in sumljivih letakov - V Bologni aretirana pripadnica upornih anarhistov
Vlak Demokratov odpeljal
V dobrih dveh tednih bo vlak obiskal 76 krajev- Trst prva postaja
RIM - Medtem ko preiskovalci nadaljujejo z analizo zbranega dokaznega gradiva in iskanjem novih indicev skušajo priti na sled teroristom, ki so prejšnji teden ubili odvetnika Massima D’Antono, se v Italiji nadaljuje val izzivalnih dejanj. Težko je reči, ali sodijo vsa ta izzivanja, letaki in napisne akcije v načrt novih Rdečih brigad ali pa gre v marsikaterem primeru za neslano Salo, ki vsekakor prispeva k stopnjevanju napetosti.
Tako so včeraj uredništvu časopisne agencije Ansa v Perugii Poslali letak z nesimetrično peterokrako zvezdo in podpisom Rdečih brigad. Z letakom avtorji grozijo predvsem raznim funkcionarjem italijanske javne uprave, ki bi lahko bili prihodnje tarče napada. Preiskovalci primerjajo Jetak s tistim, s katerim so si novi origadisti prilastili odgovornost Za umor prof. D’Antone. Razlike s° precejšnje, tako da sumijo, da avtorji niso brigadisti.
Neslano šalo so neznanci upri-z°rili tudi v rimskem znanstvenem liceju Montessori. Na dvo-rišču so našli zavoj s siglo RB, ki
bi lahko bil tudi pisemska bomba. Izkazalo se je, da je bil strah neumesten, ker v zavoju ni bilo ničesar. Slo je očitno za neslano šalo, toda provokacija je huda, saj je licej Montessori v zračni črti oddaljen samo 100 metrov od kraja, kjer je bil ubit prof. Bontona in je v isti ULici, kjer so stari brigadisti pred leti ranili v noge prof. Gina Giugnija.
V Bologni pa so preiskovalci, ki raziskujejo serijo atentatov proti sedežel Levih demokratov, preiskali anarhistični krožek v Ul. Paglietta, ki naj bi sodil v okvir takoimenovane uporniške anarhije. V sedežu so našli posodo z vnetljivo tekočino in dokumente, ki so jih ocenili kot »zelo zanimive«. Policistom je vstop v sedež skušalo preprečiti dekle, ki je bilo aretirano, izza ovojnice pa je policistom grozil z nožem mlajši moški. Neznanec je pobegnil skozi zasilni izhod, medtem ko so policisti vdirali v sedež. Od krožka v Ul. Paglietta se je že večkrat ogradila italijanska anarhistična zveza Fai.
Kar zadeva specifično umor prof. D'Antone pa preiskovalci na
osnovi dosedaj zbranega gradiva in informacij domnevajo, da gre za dokaj majhno teroristično skupino, ki naj bi združevala kakih 20 oseb. Vojaško naj ne bi bila zelo močna, vendar naj bi bila trdno odločena, da doseže cilje, ki si jih je zadala.
Teroristična skupina naj bi bila teritorialno razdeljena na tri sekcije: ena naj bi bila v Rimu, druga v Firencah, tretja pa na Severovzhodu. Največjo pozornost preiskovalci sedaj posvečajo florentinski sekciji, ker so bili doma iz Toskane brigadisti, ki so bili aretirani pred nekaj leti v Parizu. In v Toskano vodi tudi nit kontinuitete, ki naj bi jo mogoče razbrati iz sporočila.
Poleg starih »navdihovalcev« pa naj bi v novih Rdečih brigadah tudi mlajši in nesumljivi ljudje, ki so prevzeti revolucionarno dediščino nekdanjih brigadistov, vendar so v precejšnji meri spremenili način ilegalnega dela. Kaže, da novi brigadisti na primer nimajo nekega sedeža, ker se je prav odkritje nekaterih skrivališč bilo za stare brigadiste hud udarec.
BOLOGNA - V dveh tednih bo prevozil 5.600 kilometrov in se bo ustavil v 76 krajih. Romano Prodi je včeraj zjutraj v Bologni prisostvoval oblikovanju vlaka (telefo-to Ap) , ki bo s simbolom oslička eden glavnih adutov volilne kampanje Demokratov za evropske volitve. Vlak bo odpeljal v soboto iz Trsta, svojo volilno propagandno pot pa bo končal 10. junija v Milanu.
Romano Prodi je včeraj ob prestavitvi vlaka, na katerem bo samo občasno, ko mu bodo to dovoljevale njegove obveznosti predsednika evropske komisije, poudaril, da je cilj vlaka Demokratov obnovitev Oljke. Ta cilj pa bo mogoče doseči, je menil Prodi, samo če bodo Demokrati dosegli jasen uspeh na evropskih volitvah.
Romano Prodi je bil v svojem izvajanju pomirljiv in spravljiv s so-
potniki leve sredine. Dejal, da je njegov cilj obnovitev Oljke in po 14. juniju se bo moral dialog v levi sredini nadaljevati. Po oceni Demokratov se mora levosredinsko zavezništvo okrepiti s prispevkom nove sile, ki naj ima vlogo katalizatorja in tolmača potreb širših slojev. »Če ob sili, ki predstavlja socialistično tradicijo, ni sile, ki je nosilec drugih vrednot, ne
bo mogoče oživiti take Oljke, ki bi lahko zmagala tudi na prihodnjih volitvah,« je dejal Prodi in poudaril, da se z Levbimi demokrati noče porepira-ti, ampak sodelovati.
Vlak Demokratov ima 4 vagone. Dva sta potniška vagona, enega so prirediti v preš center z 22 sedeži, v zadnjem je prtljažnik. Na vlaku se bodo zvrstiti vsi najvidnejši kandidati Demokratov.
GORICA
Sreda, 26. maja 1999
POKRAJINSKI SVET / NA VČERAJŠNJI SEJI
Končno razprava o slovenski konzulti
Večina podpira osnutek komisije za statut Fl za omejitev pristojnosti in drugačno sestavo
GORICA / 10-LETN1CA ISONZO-SOCA
Dvojezični časopis, ki infbimira in zbližuje
V Državni knjižnici so odprli razstavo vseh dosedanjih platnic in predstavili 31. številko
Pokrajinski svet je včeraj končno začel razpravo o osnutku pravilnika Pokrajinske konzulte za slovensko skupnost. Ta posvetovalni organ je že vrsto let predviden po 86. členu statuta Pokrajine, ki pa doslej ni bil uresničen. Prejšnji upravi je manjkala politična volja, v tem mandatu se je postopek končno začel, četudi je bilo delo statutarne komisije zelo zamudno zaradi dokaj profiliranih političnih stališč.
■ O tem je spregovoril predsednik komisije Ri-chiardi (FI), ki je povedal, da je komisija novembra lani spričo nasprotujočih si stališč obtičala pri mrtvi točki. Razrešitev spornih vprašanj so želeli prepustiti razpravi v pokrajinskem svetu, nakar je marca odločno posegel predsednik Brandolin in pozval komisijo, naj skuša najti kompromis. Delno so to dosegli, z odstopanjem ene in druge strani, kot je
povedal svetovalec Oljke-SSk Grinovero. Forza Ita-lia pa se kljub vsemu ni strinjala z vsemi točkami, tako da je na včerajšnjo sejo prišla s svojim osnutkom, ki se po besedah Richiardija 80-odstot-no ujema s skupnim besedilom, v nekaterih točkah pa se odločno razlikuje. Izboljševalne amandmaje je k skupnemu besedilu predložil tudi svetovalec SIK Primožič v dogovoru z drugimi svetovalci Oljke in SKP, ki naj bi jih torej podprli.
Dogovorjene točke pravilnika, o katerih obstaja široko soglasje, označujejo konzulto kot posvetovalni organ pokrajinske uprave, opredeljujejo njene pristojnosti, način delovanja, glasovalne postopke itd. Razhajanja zadevajo v glavnem dvoje vprašanj: pristojnosti konzulte in njeno sestavo. FI hoče pristojnosti omejiti na kultur-no-jezikovno področje, medtem ko so v skupnem
besedilu komisije navedena tudi gospodarska in ekonomska vprašanja. Slovenska svetovalca sta Richiardiju še pred začetkom obravnave posamičnih členov dala vedeti, da manjšina ne more sprejeti getizacije v neko zgolj folklorno dimenzijo, saj živi in je aktivna na vseh področjih družbenega življenja.
Glede sestave skupni osnutek določa 15-član-sko konzulto. Po enega predstavnika bi imenovale občine z zgodovinsko in organizirano prisotnostjo Slovencev (Doberdob, Steverjan, Sovodnje, Ronke, Zagraj, Tržič, Dolenje, Krmin, Gorica), Sindikat slovenske šole, SGKZ in SSO, 3 pa pokrajinski svet. FI nasprotuje vnaprejšnji opredelitvi občin s slovensko prisotnostjo, zato naj bi pokrajinski svet imenoval 7 predstavnikov; konzulta bi štela 11 članov: po enega bi predlagali SSS, SKGZ, SSO in tudi SGPS. Slednja organizacija po mnenju večine ni reprezentativna in je, na razliko od SGKZ in SSO, ki imata za seboj množično družbeno stvarnost, bolj izraz političnih opredelitev posameznikov kot pa prisotnosti v manjšinski civilni družbi. Primožič, ki je z amandmajem k osnutku komisije prav zaradi njune razčlenjenosti predlagal po 2 predstavnika SKGZ in SSO, je zato predlagal, naj opozicija, če ga že hoče v konzulti, izvoli predstavnika SGPS kot enega od treh, ki jih voli pokrajinski svet.
O nadaljevanju razprave, ki je še v teku, bomo poročali jutri.
Predstavniki sindikatov najemnikov Sunia-Cgil, Si-cet-Cisl, Uniat-Uil, zveze Confedilizia in Združenja malih lastnikov ter deželne ustanove za pravico do študija Erdisu (za univerzitetne študente) so včeraj na goriškem županstvu podpisali dogovor (na sliki - foto Bumbaca) o ti. olajšanih najemninah po določilih zakona št. 431/98. Podpisu je prisostvoval občinski odbornik Luigi Coana, ki je posredoval v pogajanjih in izrazil veliko zadovoljstvo, ker je Gorica menda prvo mesto v Italiji, kjer so dosegli tak dogovor, ki naj bi prispeval k revitalizaciji tržišča.
Predstavniki najemnikov in lastnikov so se dogovorili o zneskih najemnin za ti. tipizirane pogodbe, ki dajejo podpisnikom pravico do fiskalnih ugodnosti. Za celo občino so predvideli enotno območje, kjer bodo letne najemnine lahko nihale od najmanj 20 tisoč do naj-
V ponedeljek so pod stebriščem Državne knjižnice in na njenem notranjem travnatem dvorišču proslavili 10. obletnico izhajanja časopisa Isonzo-Soča. Prireditev so pripravili uprava knjižnice, uredniki “časopisa na meji” in člani Združenja prijateljev Isonzo-Soča.
O pomenu same pobude in desetletnega izhajanja so spregovorili ravnatelj knjižnice Marco Menato, odbornica za kulturo v pokrajinski upravi Maria Masau Dan, Carlo Michelutti in Aldo Rupel za imenovano Združenje ter Dario Stasi in Karlo Černič v imenu uredniškega odbora. Vsi so, sicer v različnih odtenkih, obrazložili ali poudarili vlogo časopisa in njegov vpliv na goriško in tudi širšo stvarnost ter odmevnost. Posebej je bila omenjena doslej pravzaprav najvidnejša in v času najpronicljivejša mesniče-na pobuda postavitve spo-
več 120 tisoč lir na kvadratni meter (upoštevajo se tudi garaže, kleti, terase itd.). Za stanovanje 100 kv. metrov površine bo mesečna najemnina lahko znašala od 170 tisoč do največ milijona lir. Praviloma bodo pogodbe triletne', če pa bodo daljše, se za vsako dodatno leto pas nihanja poviša za 10%. Iste vrednosti a krajši rok trajanja so predvideli za najemninske pogodbe za univerzi-
minske plošče tolminskim puntarjem na Travniku, a' tudi zavzemanje za odpravo mreže pri Severni postaji, opozarjanje na ureditev Koma, demi-stificiranje nekaterih dogodkov v mestni zgodovini in hkrati ovrednotenje njenih “neuradnih” trenutkov, “skrivnostnost” poitalijančenih priimkov, kompleksnost in bogastvo dvojezičnega doživljanja prostora in mnogo dragega-
Poleg samega obstoja in izjemnosti dvojezičnega publiciranja je največja vrednost desetletnega vztrajanja verjetno prav v omogočanju soočanja in informiranja italijanskih bralcev o vprašanjih in pojavih, ki jim jih ne posreduje nobena druga oblika vzgoje ali oza-veščanja. V taki ali drugačni obliki so skoraj vsi govorniki posredovali mnenje, da načenja dvojezični časopis vprašanja in vsebine, s katerimi se je
tetne študente, ki bodo praviloma veljale samo za 6 mesecev, za vsak dodatni semester pa se pas nihanja poviša za 10%.
Na občini bodo ustanovili tudi opazovalnico stanovanjskega tržišča, ki bo preverjala razmere in predlagala potrebne ukrepe. Usklajeval jo bo odbornik Coana, ob njem bodo predstavniki najemnikov in lastnikov, sodelovali pa bodo tudi z IACP.
potrebno pravočasno soočati in jih razčleniti prav zato, da ne pride do zaostrovanj na stičišču in ob prepletanju jezikov, kultur in zgodovinskih izročil, kar predstavlja zelo vnetljivo snov, ki se ji v preteklosti nismo znali uravnovešeno izogniti, ponekod pa to napačno “urejajo” tudi v sedanjosti.
Poleg nove, 31. številke Isonzo-Soča si je zadovoljivo število udeležencev lahko ogledalo tudi priložnostno razstavo vseh dosedanjih platnic, številnih člankov, nekaterih arhivskih dokumentov in posnetkov. Sodelavec in slikar Franco Dugo je razstavil nekaj originalov portretov, ki so izšli v časopisu. Na razpolago pa je bil in ostaja priložnostni poster s preslikavo vseh platnic, kar Združenje - prijateljev Isonzo-Soča prodaja za nabirko, ki bo služila ureditvi sploh prvega samostojnega sedeža Združenja in uredništva.
KINO
GORICA
VITTORIA 1 17.30-
20.00-	22.20 »The matrbc«. L Keanu Reeves in Carie-Anne Moss.
VITTORIA 3 18.15-20.15-22.10 »In dreams«. Rež. Neil Jordan. I. Annet-te Bening in Aidan Quinn. CORSO Rdeča dvorana:
17.45-	20.00-22.15 »Tera-pia e pallottole«. I. Robert De Niro in Billy Cristall.
Modra dvorana: 17.30-
19.45-	22.00 »Piovuta dal cielo«. I. Sandra Bullock.
Rumena dvorana: 18.00-
20.00-	22.15 »II corpo deli’ anima«. R. Salvatore Pisci-celli. Prep. ml. pod 18. letom.
TRZIC
EKCELSIOR 18.15-20.15-22.10 »Terapia e pallottole«. I. Robert De Niro in Billy Cristall.
[ ] LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
S. ANTONIO, Ul. Romana 147, tel. 40497.
ti PRIREDITVE
KD SKALA - GABRJE vabi na Koncert na borjaču v soboto, 12.junija, ob 20.45 na prireditvenem prostora v Gabrjah. Nastopata moški pevski zbor Skala in mešani zbor Rdeča zvezda iz Saleža.
V KATOLIŠKI KNJIGARNI bo v petek, 28. maja, ob
18.	uri predstavitev zadnjih treh knjig Krožka za družbena vprašanja Virgil Scek: Vida Valenčič - Evropa narodov, Ivo Jevnikar - Slovenija in manjšine in Mihca Kacin VVohinz - Lavrenčič, Podgornik in Stanger v parlamentu. O novih delih bodo sprego-vorih avtorji.
OBVESTILA
SKD KREMENJAK IZ JA-MELJ vabi člane na redni občni zbor društva v petek, 28. maja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v dragem sklicanju v prostorih gostilne Pahor v Jamljah.
KD SOVODNJE vabi člane na letni občni zbor v Kulturnem domu v Sovodnjah jutri, 27. maja, ob 20.30 v dragem sklicanju.
V DIJAŠKEM DOMU bo od 14.6. do 23.7. in nato še od 30.8. do 10.9. SLOVENSKO POLETNO SREDISCE. Odprto bo od ponedeljka do petka od 7.30 do 14.30. Otroci bodo ob igri, delu in športnih dejavnostih preživeli nepozabne dni. Za otroke iz sovodenjske in do-berdobske občine bo urejen prevoz. Prijave (število mest je omejeno) v Dijaškem domu tel. 0481/533495.
DRUŠTVO KRVODAJALCEV SOVODNJE prireja pod pokroviteljstvom občine Sovodnje in Zadružne kreditne banke v Sovodnjah ter v sodelovanju z društvi, šolskimi ter župnijskimi ustanovami baklado v soboto, 29. maja, na Peči. Odhod ob 20. uri s kotalkališča, kjer bo tudi cilj. Nastopili bodo tudi kotalkarji društva Vipava.
MePZ O. ŽUPANČIČA bo v nedeljo, 30. maja, nastopil na 18. deželni pevski reviji združenja USCI na videmskem gradu. Zagotovljen avtobusni prevoz tudi za vse interesente. Prijave: Ivana (tel 0481/21057) in Katja (0481/21475).
PD STANDREZ prireja ob Prazniku špargljev fotografski natečaj Podobe štan-dreških ljudi. Prispevke je treba oddati med 19. in 21. uro v soboto, 29. maja. Podrobnosti pri Dimitriju Brajniku, tel. 0481/21090.
s_______________IZLETI
SEKCIJA UPOKOJENCEV SPI CGIL IZ DOBERDOBA prireja izlet na jezera Maggiore, Lugano in O rta
23.,	24. in 25. junija 1999-Vpisovanje pri Mih.
SPDG obvešča, da na sedežu danes od 11. do 12. in jutri od 19. do 20. ure vpisujejo za avtobusni izlet na Koroško, ki bo 13. junija ob srečanju planincev.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV sporoča, da bo 8-dnevni avtobusni izlet v Miinchen, Niim-berg, Hamburg, Oslo in K0" benhavn od sobote, 10. juhja dalje. Prijave do konca ju nija na sedežu društva (° sredah od 10. do 11. ure) ah pri poverjenikih.
POGREBI
DANES iz Tržiča: 10.45. Redenta Dellapicca por. ve~ corti iz splošne bolnišnic na glavno pokopališče.
NOVICE
Zdravniki bodo jutri stavkali
Jutri je napovedana vsedržavna stavka zdravnikov. Goriška zdravstvena ustanova sporoča, da bodo kljub temu zagotovili občanom vso potrebno zdravstveno oskrbo. V bolnišnicah bo zagotovljena nujna pomoč tako v ambulantah kot za bolnike v oddelkih. Načelnika dveh zdravstvenih okrožij v pokrajini bosta zagotovila delovanje vseh nujnih služb v ambulantah. Stavkah bodo tudi družinski zdravniki in pediatri. Ambulante utegnejo biti zaradi tega zaprte, vendar bodo zdravniki morali biti kljub temu telefonsko dosegljivi za posege v sili.
Zbornik o dveh Goricah
Zbornik o prihodnosti Gorice in Nove Gorice ter območij ob meji (»Gorizia e Nova Gorica e le aree di confine italo-slovene«), ki ga je pripravil Inštitut za mednarodno sociologijo (ISIG) bodo jutri ob 19.30 predstavili v konferenčni dvorani hotela Per-la v Novi Gorici. Na predstavitvi sodelujeta Alberto Gasparini in Moreno Žago, ki sta soavtorja in urednika ter mag. Lucijan Vuga.
Prošnje za habilitacijo v vrtcih
Šolsko skrbništvo opozarja na zapadlost roka za predstavitev prošenj za habilitacijo za poučevanje v državnih otroških vrtcih ter za uvrstitev v stalež. Natečaj je na podlagi naslovov in izpitov. Rok za vložitev prošenj poteče 27. maja. Datum pisnega izpita bo objavljen v prilogi Ur. lista 12. oktobra.
Lažni bombni alarm v Gorici
Psihoza bombnega atentata je včeraj okrog 13. ure povzročila lažni alarm v Ul. sv. Klare. Oče učenke v tamkajšnji nunski šoli je zaradi sumljive vrečke poklical pohcijo. Posegh so izvedenci s posebnim robotom (na sliki - foto Bumbaca), na srečo pa se je izkazalo, da ni šlo za bombo in da je strah bil odveč.
Tržič: ranjeno Ičtetno dekle
V prometni nesreči v Tržiču se je včeraj ob 11.30 ranila 16-letna S. P. iz Devina. V dekle, ki se je peljala z motornim kolesom, je trčil honda civic, ki ga je upravljal 40-letni Mario Pin iz Starancana. V tržiški bolnišnici so ranjenki ugotovili zlom stegnenice. Zdravila se bo vsaj mesec dni.
GORICA / MENDA SMO PRVO MESTO V ITALIJI
Podpisali dogovor o najemninah
Določili najnižje in najvišje zneske za ti. tJpizirane pogodbe
Vaš bančni partner
v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev.
12
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
H ECOFIN / PO 10 LETIH VRNITEV MINISTRA AMATA n
EU poziva Italijo, naj spoštuje sprejete cilje
Zavrnjeno zahteva Rima po »mehki liniji« glede deleža deficita na BDP, ki ne sme preseči 2%
ANTITRUST / LETNO POROČILO
Za Tesaura v Italiji še vedno premalo tržne konkurence
Protekcionizem hromi razvoj in delo
BRUSELJ - S sveta finančnih ministrov Evropske unije (Ecofin) je včeraj Italija prejela sicer pričakovano, a zelo resno opozorilo: da mora spoštovati Ciampijevo obljubo o dosegi največ 2-odstotnega deleža javnega primanjkljaja na BDP (bruto domači proizvod) že v letošnjem letu. Novi zakladni minister Giuliano Amato, ki je prvič zastopal Rim na tem rednem neformalnem srečanju gospodarskih ministrov, opozorila seveda ni sprejel z navdušenjem: »Dosege tega cilja ni mogoče zajamčiti, kajti vse bo odvisno od gospodarske rasti. Za zdaj signali kažejo na pojemanje rasti, zato ne morem dajati garancije. Delež našega deficita na BDP se bo v drugem polletju gibal med 2, 3% in 2, 4%,« je pribil. Na Amatov komentar je nemudoma odgovoril evropski komisar Yves de Silguy, ki je dejal, da ni potreben dodatni proračunski manever, ampak zadostuje strogost: »Italija lahko doseže začrtani cilj samo z rigoroznim in discipliniranim vodenjem sedanjega proračuna.«
Vrnitev Amata, ki ga že 10 let ni bilo na Ecofinu, torej ni bila najbolj po-
srečena, saj se je moral novi minister braniti pritiska Francije in Nizozemske, ki sta zahtevali spoštovanje Ciam-pijeve obljube o gibanju deficita na BDP: 2-odstotni delež v letošnjem letu, 1, 5-odstotni leta 2000 in 1-odstotni leta 2001. Ali z drugimi besedami: EU odločno zavrača zahtevo Italije po »mehkejši liniji« in potrjuje, da kljub nižji gospodarski rasti ni razlogov, zaradi katerih Rimu ne bi uspelo doseči zastavljenega cilja. Ecofin ponuja tudi podroben recept: zmanjšanje izdatkov za asistenco v prid večjega vlaganja v usposabljanje in revizija zakonodaje o delovni zaščiti. Povrhu so ministri za Italijo sprejeli priporočila, naj zmanjša državno pomoč podjetjem, liberalizira avtocestne in železniške storitve, uskladi rast plač s produktivnostjo in naj poenostavi postopke za ustanavljanje novih podjetij. Posebno poglavje pa je namenjeno pokojninski dinamiki, ki »daje kar nekaj razlogov za zaskrbljenost« in bi zato kazalo čimprej preveriti učinkovanje reforme.
Na sliki AP: minister Amato (desno) s francoskim kolegom Strauss-Khanom (skrajno levo)
RIM - Ključ gospodarskega razvoja in zaposlenosti je konkurenca, pretirani protekcionizem pa nam lahko ustavi zagon in izniči žrtve, ki so bile narejene za evro. Predsednik antitrusta Giuseppe Tesau-ro se ni skril za figov list na včerajšnji letni skupščini organa za nadzor nad konkurenco. »Imamo skupni trg, zato si ni več mogoče predstavljati, da bi imeli čuvaje na mejah. Kakršenkoli protekcionizem bi se izkazal za iluzornega in bi imel dvojni negativni učinek: zapoznel bi razvoj in izničil vse tisto, kar smo vložili za dosego evra,« je dejal.
Nižja stopnja rasti bruto domačega proizvoda in zaposlenosti v Italiji glede na ostale evropske partnerje sta po Tesaurovem mnenju posledica »strogosti monetarne in davčne politike, ki sta potrebni za dosego oziroma spoštovanje maastrichtskih meril«. Tudi v prihodnosti »ne bo več mogoče računati na vrnitev k starim makroekonomskim politikam, kajti potrebni so liberalizirani trgi, brez neutemeljenega javnega nadzorovanja, in učinkovito delovanje javnih institucij«. »Cilje razvoja in rasti,« je še zapisano v Tesaurovem poročilu, »bo mogoče doseči le s sprejemom konkurenčnega soočanja in z izrabljanjem priložnosti, ki iz tega izhajajo.«
Ne da bi neposredno navajal zadevo Telecom-
OECD: Italija naj pospeši pokojninsko reformo
PARIZ - Italija mora reformirati pokojninski sistem, in to enkrat za zmeraj, tako da ga bo lahko vzdrževala na srednji rok, ko bodo prišli njeni skrbstveni računi pod pritisk. Tako pravijo ekonomsti OECD (Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj), ki tudi menijo, da bi bilo pametno, če bi Italija nadaljevala pot, ki jo je začrtala komisija Onofri in torej prešla v doglednem Času na sistem pokojnin na osnovi prispevkov za vse državljane, namesto da razmišlja o solidarnostnem Prispevku za najnižje pokojnine.' Pred svojim letnim zasedanjem je torej OECD v zvezi z Italijo znova poudarila potrebo po dokončanju strukturnih reform, ki gredo od skrbstva do trga dela. Strokovnjaki OECD pri tem poudarjajo, da v primem Italije ne gre za neko »veliko reformo pokojnin, ampak kvečjemu za nadaljevanje začrtanega dela« in za čimprejšnji prehod na polno učinkovanje že uvedenih reform.
Za CNEL mogoče ustvariti 400.000 delovnih mest letno
RIM - Ustvariti 400 tisoč novih delovnih mest na leto ni utopija. Izvedenci odbora CNEL so o tem trdno Prepričani in so v posebni študiji tudi nakazali pot: sestaviti dolgoročni gospodarsko-finančni program,
. I bo omogočil izvajanje socialnega sporazuma in izkoristil »veliko priložnost« reprogramiranja evropskih strukturnih skladov za obdobje 2000-2006. S terni sredstvi bi povečali sklad za javne in zasebne in-Vesticije na jugu za vsaj 3%. Rast investicij pomeni tndi stabiliziranje socialne porabe, krepitev boja proti navcnemu utajevanju in drastično krčenje birokratskih stroškov, opozarja Cnel, ki je izračunal, da bi bi-0 na tak način mogoče prihraniti za nova vlaganja Približno 80 tisoč milijard lir letno - s tem pa bi lahko Ustvarili vsako leto 400 tisoč novih delovnih mest.
r SLOVENIJA / TRENDI
Aprila manjša brezposelnost
V mesecu dni padec za 0,8%
LJUBLJANA - Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje je bilo konec aprila prijavljenih 121.882 brezposelnih oseb, kar je za 1035 oseb ali 0, 8 odstotka manj kot marca in za 3969 oseb ali 3, 2 odstotka manj kot aprila lani, ko je bilo registriranih 125.851 brezposelnih. Znižanje števila brezposelnih je po ocenah zavoda za zaposlovanje predvsem posledica sezonskih gibanj na trgu dela ter zaposlovanja brezposelnih prek programov aktivne politike zaposlovanja. Aprilski odliv iz brezposelnosti je znašal 7109 oseb, od tega se jih je zaposlilo 5327 ali 22, 6 odstotka manj kot marca; na zavodu se je aprila na novo prijavilo 6074 oseb.
Med brezposelnimi je bilo v četrtem letošnjem
mesecu 50, 3 odstotka žensk. Največji delež, 48-odstoten, so imele osebe s prvo do drugo stopnjo izobrazbe. Gledano po starosti, je bil delež mladih do 26 let skoraj 26-odstoten, starih od 40 do 50 let 25-odstoten, starih nad 50 let pa 23,1-odsto-ten. Med brezposelnimi je bilo 18, 2 odstotka iskalcev prve zaposlitve, trajnih presežkov 23, 7 odstotka, stečajnikov pa 10, 1 odstotka, so sporočili iz zavoda za zaposlovanje.
V primerjavi z marcem se je število novo-prijavljenih brezposelnih znižalo za 6, 3 odstotka. Kot je znano, je marca stopnja registrirane brezposelnosti po uradnih podatkih znašala 14,lod-stoka, in sicer pri moških 13,1, pri ženskah pa 15,2 odstotka. (STA)
Olivetti, se je predsednik antitrusta ustavil pri »velikih preoblikovanjih lastniških struktur v sektorjih, v katerih je bila lastnina podjetij dolgo povsem blokirana«. Možnost prevzemov lastništva podjetij, pri čemer je sovražni prevzem fiozioloSki pojav, je po Tesaurovih besedah posebno pomembna v tistih sektorjih, v katerih je konkurenca na trgu proizvoda manj intenzivna, ker privilegira učinkovitost. Tesauro je govoril tudi o anomalijah pri privatizacijah, italijanskim podjetnikom pa je očital strah pred internacionalizacijo.
Telecom:
odstopil
upravni
svetin
upravitelj
RIM - Skupina Telecom Italia se s svojimi približno sto tisoč zaposlenimi pripravlja na četrto zamenjavo vrha v nekaj več kot dveh letih. Državna menedžerja Emesto Pascale in Biagio Agnes sta se morala umakniti »privatiza-torjema« Tomasu Tommasiju di Vi-gnanu in Guidu Rossiju, njima pa je sledila nemirna faza Gian Maria Rossi-gnola, ki se je končala po prihodu Franca Bernabeja, ki so ga poklicali iz Enija z nalogo, da družbo »normalizira«. Njegov namen je po komaj treh mesecih pretresel »ciklon« Colannino, ki je zmagal v bitki za prevzem in tako Bernabeja z vsem upravnim svetom Telecoma pripravil do včerajšnjega odstopa.
Bodoči pooblaščeni upravitelj Olivetti-T elecoma, Roberto Colannino, se je včeraj sestal s podtajnikom predsedstva vlade Francom Bassaninijem, z ministrom za industrijo Bersanijem in s sindikalnimi predstavniki, saj želi skupščino delničarjev konec junija dočakati s pripravljenim industrijskim načrtom. Vlada se bo najbrž tudi na tej osnovi odločila, kako bo uporabila svojo zlato delnico.
TEČAJNICE
I F VB n- 7 03* :
I EVRO= 1.936,27 URE
		
25. MAJ 1999	V EVRIH POVPREČNI TEČAJ	
VALUTA	24.05.	25.05.
ameriški dolar	1,0585	1,0627
japonski jen	130,86	130,41
grška drahma	324,90	325,30
danska krona	7,4355	7,4349
švedska krona	8,9754	8,9895
britanski funt	0,66170	0,66340
norveška krona	8,2435	8,2265
češka krona	37,807	37,916
ciprska lira	0,57860	0,57874
estonska krona	15,6466	15,6466
madžarski florint	250,28	250,97
poljski zlot	4,1636	4,1903
slovenski tolar	193,9225	193,7776
švicarski frank	1,6023	1,5964
kanadski dolar	1,5458	1,5481
avstralski dolar	1,6103	1,6134
novozelandski dolar	1,9454	1,9494
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
25, MAJ 1999
VALUTA
NAKUP/PRODAJA 1 EVRO
portugalski escudo nizozemski gulden belgijski in luksemburški frank francoski frank nemška marka finska marka španska pezeta avstrijski šiling irski funt
italijanska lira_____
200,482 2,20371 40,3399 6,55957 1,95583 5,94573 166,386 13,7603 0,787564 1936,27
EVRO
SSOIAALE V/ALUIE	NAKUP	PRODAJA
ameriški dolar	1,0697	1,0531
britanski funt	0,6698	0,6566
švicarski frank	1,6151	1,5820
danska krona	7,5747	7,2889
norveška krona	8,4307	8,0527
švedska krona	9,1946	8,7548
kanadski dolar	1,5744	1,5164
grška drahma	340,55	296,43
japonski jen	134,85	126,69
avstralski dolar	1,6891	1,5779
slovenski tolar	203,82	191,71
hrvaška kuna	8,2394	7,4472
češka krona	45,052	36,552
slovaška krona	55,35	44,028
madžarski florint	298,04	242,15
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
ZadirijQa zOeZ*
___________trst___________
						
25. MAJ 1999	EVRO			URE		
VALUTA	nakup	prodaja		nakup		prodaja
ameriški dolar	1,0677		1,0468	1814		1850
britanski funt	0,6730		0,6584	2877		2941
kanadski dolar	1,5561		1,5196	1244		1274
japonski jen švicarski frank	132,3931 1,6191	129,2774 1,5886		14,63 1196		14,98 1219
norveška krona	8,3801		8,1790	231		237
švedska krona	9,1408		8,9165	212		217
grSka drahma danska krona	325,4997 7,5591	319,1009 7,3796		5,95 256		6,07 262
avstralski dolar	1,6302		1,5948	1188		1214
slovenski tolar hrvaška kuna	198,5917 8,2394	192,6636 7,5932		9,75 235		10,05 255
FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA			EVRO		LIRE	
nemška marka francoski frank nizozemski gulden belgijski frank avstrijski šiling finska marka španska pezeta portugalski eskudo irski funt lira			1,95583 6,55957 2,20371 40,3399 13,7603 5,94573 166,386 200,482 0,787564 1936,27		989,998 295,182 878,641 47,998 140,741 325,657 11,637 9,658 2458,555	
				
25. MAJ 1999		INDEKS MIB 30:-0,20% \		
delnica	cena € var. %	delnica	cena €	var.%
AEM	1,968 -1,35	INA	2,292	-1,07
ALITALIA	2,842 -0,38	ITALGAS	4,075	-0,63
ALLEANZA	10,575 -2,04	MEDIASET	7,749	-1,28
AUTOSTRADE	6,430 -2,02	MEDIOBANCA	11,322	-2,31
BNL	3,007 -4,05	MEDIOLANUM	6,464	-0,98
COMIT	6,935 -2,03	MONTEDISON	0,855	+0,59
BCA Dl ROMA	1,471 +1,51	OLIVETTI	3,335	-1,21
FIDEURAM	5,475 -0,52	PIRELLISPA	2,849	-0,21
INTESA	4,755 -2,93	RAS	9,367	-0,67
BCA POP BS	38,940 +0,43	ROLO BCA 1473	22,980	-0,94
EDISON	8,298 -0,71	SAN PAOLO IMI	13,657	+0,77
ENI	6,038 +0,81	TIM	5,642	-5,38
FIAT	3,100 +0,87	TELECOM ITA	9,433	-3,40
FINMECCANICA	0,870 -1,98	UNICREDIT	4,788	-0,31
GENERALI	34,270 -1,43	UNIM	0,484	-1,34
				
msmmtz		B ljubljanska banka		
		^	Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana		
NOVICE
KOROŠKA / SEMINAR O MANJŠINSKIH JEZIKIH
VIDEM / JUTRI
Martini danes pri Bellillovi
TRST - Predsednik deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine Antonio Martini se bo danes v rimu sreCal z ministrico za dežele Kastio Bellillo. Govor bo o sprejetju nekaterih določil, ki jih obravnava paritetna komisija predstavnikov vlade in dežele. Ta komisija ima nalogo, da izdela seznam določil, ki bi omogočile popolno uveljavljanbje avtonomije dežele. Deželni svet je že pred Šestimi meseci odobril dokument, ki vsebuje smernice za uveljavljanje te avtonomije, vendar je Se nekaj vprašanj nedorečenih: gre predvsem za pristojnosti na področju državnih cest, voda, kulturnih in krajinskih dobrin ter prenosa lastništva nepremičnin, pčredvsem opuščenih vojaških objektov. Martini bo preveril, ali obstaja možnost, da bi ta vprašanja rešili hitro, kajti rešitev teh problemov je pogoj, da deželni svet nadaljuje s postopkom za sprejetje zakonodaje za izvajanje ustavnega zakona, ki prenaša na Deželo pristojnosti na področju krajevnih uprav. Martini ob tem Se opozarja na dejstvo, da so podobne sklepe za nekatere druge avtonomne dežele sprejeli že pred časom.
DZ razširil krog žrtev vojnega nasilja
LLUBLJANA - Državni zbor (DZ) je s 46 glasovi "za" in Štirimi "proti" sprejel novelo zakona o žrtvah vojnega nasilja, ki ga je v parlamentarni postopek predložil Miran Potrč (ZLSD) in ki med drugim ureja pravice žrtev vojnega nasilja. Z dodatnim sklepom pa je DZ na predlog poslanske skupine socialdemokratov (SDS) vladi naložil, da do 1. septembra letos za parlamentarno obravnavo pripravi predlog zakona o skladu za povračilo vojne odškodnine, prek katerega naj bi potekala izplačila žrtvam vojnega nasilja po danes sprejeti zakonski noveli.
Zakonska novela med drugim širi krog žrtev vojnega nasilja. Med nje po novem sodijo tudi otroci, katerih starši so bili ubiti zaradi sodelovanja v NOB ali so izgubili življenje v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja ali pa so bili ubiti kot talci. Osebam, ki so se stalno naselile v Sloveniji po 31. decembru 1945, naj ne bi priznavali statusa žrtve vojnega nasilja. Poleg tega so poslanke in poslanci v predloženo besedilo dodali še določilo, po katerem pravice žrtve vojnega nasilja do doživljenjske mesečne rente in pravica vojnega invalida do invalidnine nista enaki ali podobni pravici, zato se njuno hkratno uživanje ne izključuje. Revizijski rok za odločbe pa se z enega leta skrajša na šest mesecev od prejema odločbe v revizijo. (STA)
Ljubljana ostala za četrt ure brez električne energije
LJUBLJANA - Del Ljubljane in okolice je včeraj zjutraj ostal za približno četrt ure brez električne energije. Kot so sporočili iz Elektra Ljubljane, je ob 8.43 uri prišlo do prekinitve dobave električne energije iz relejno-transformatorske postaje Kleče, ki jo upravlja ELES (Elektro-Slovenija). Zaradi omenjene prekinitve je malo po 9. uri približno 100.000 odjemalcev za krajši čas ostalo brez električne energije, in sicer na Viču, v Šiški, Črnučah, Bežigradu, delu centra Ljubljane, v Logatcu ter v Cerknici.(STA)
Kritični prag jezikov približno 15.000 ljudi
Poziv Avstriji, naj ratificira listino Sveta Evrope
Podelitev nagrad za diplome o izseljeništvu
Prva nagrada letos v Humin
Pri 1 »letniku iz Avstrije našli 17 pisemskih bomb
LINZ - Pri 18-letnem mladeniču iz okrožja Perg na Zgornjem Avstrijskem so med hišno preiskavo našli eksploziv in pisemske bombe, pripravljene, da jih odpošlje. Pošiljke so bile namenjene politikom. Mladenič je samega sebe označil kot "občudovalca Franza Fuchsa", s pošiljanjem pisemskih bomb pa naj bi si "ohladil svojo jezo" nad politiki.
Policija je o primeru mladega izdelovalca pisemskih bomb iz Zgornje Avstrije danes prvič objavila podrobnosti. Mladenič je v svoji sobi izdelal 17 ovojnic z eksplozivno napravo. Ena od pisemskih bomb je bila že naslovljena na nekega politika, katerega ime pa policija iz varnostnih razlogov ni objavila. Tudi ostalih 16 pisem z nevarno vsebino je bilo namenjenih politikom. Vsa pisma so bila že pripravljena in opremljena z vžigalnim mehanizmom, za "uporabo" bi jih bilo treba le še napolniti z eksplozivom. (STA/APA)
NEUMART/CELOVEC - Letošnja tema tradicionalnega manjšinskega kongresa, ki jo vsako leto ob binkoštnih praznikih prireja Evropska hiša v Neumarktu na avstrijskem Štajerskem, je bila zaščita manjšinskih jezikov v Evropi. Po mnenju udeležencev je pogoj za preživetje manjšinskih jezikov in s tem tudi narodnih skupnosti mednarodno zavarovanje manjšinskih pravic. Ob tem je bila izrečena kritika na račun Avstrije, ki doslej - kot številne druge evropske države - še vedno ni ratificirala Listino regionalnih in manjšinskih jezikov.
Strokovnjak za mednarodno pravo in nekdanji vodja ustavne službe pri uradu zveznega kan-cerlja na Dunaju Heinz Tichy je v svojem predavanju dejal, da je ugled manjšine močno povezan z njenim jezikom. Zato je promocija manjšinskih jezikov znotraj jezikovnih skupnostih in tudi v odnosu do večinskega naroda po-
sebnega pomena. Ne samo za njihovo preživetje, temveč tudi glede ustvarjanjem boljšega sožitja med večino in manjšino.
S kodifikacijo evropskih regionalnih in manjšinskih jezikov se je na seminarju bavil tudi strokovnjak za manjšinske jezike Dieter Kattenbusch iz Berlina. Cim manjša je jezikovna skupnost, tem večja je vabljivost, da se zatira oz. tem manjše so njene resurse. Po mnenju nemškega strokovnjaka je »kritični prag« za preživetje nekega manjšinskega jezika, če ga govori manj od 15.000 ljudi. Zato mora biti tako v intersu vsake jezikovne ali etnične skupnosti kot tudi držav, da se pospešijo manjšinski jeziki v Evropi in se s tem krepi tudi jezikovna raznolikost v Evropi. Kattenbach se je ob tem posebej izrekel za mednarodno zagotovljeno pravico individua, da se posluži jezika svoje izbire.
Ivan Lukan
VIDEM - Jutri bodo v Vidmu podelili nagrade za najboljše diplomske naloge s področja iz-seljeništva. Nagrade podeljujeta vsako leto Dežela in ustanova za probleme izseljeništva ERMI za delo, ki najbolje opisuje problem izseljeništva v naši deželi. Letos bo prvo nagrado prejela Alessandra Lon-dero iz Humina za diplomsko nalogo o asimilaciji in integraciji furlanske skupnosti v New Torku, ki jo je zagovarjala na videmski univerzi lansko leto. Drugo nagrado pa bo prejela France-sca Montanari iz Vidma, ki je na tržaški univerzi diplomirala iz ekonomije z disertacijo o iz-deljevanju iz naše dežele v Avstralijo.
LJUBLJANA / Z GESLOM »SPOŠTUJMO GOZD«
V Sloveniji tudi letos »Teden gozdov«
LUBLJANA - Gozd je s svojimi ekološkimi, socialnimi in proizvodnimi funkcijami nosilec kakovosti življenja. Gospodarjenje z slovenskimi gozdovi je iz leta v boljše, v veliki meri pa k temu s svojim delovanjem pripomore Zavod za gozdove Slovenije, katerega predstavniki so na novinarski konferenci predstaviti potek že tradicionalne vsakoletne prireditve Teden gozdov, ki bo potekala konec maja. Gozdarji želijo s prireditvijo pod geslom "Spoštujmo gozd" javnost opozoriti na pomen gozdov za družbo, državo in posameznika.
Na območnih enotah slovenskega zavoda za gozdove, ki letos praznuje peto obletnico delovanja, bodo konec maja potekale številne pestre in zanimive prireditve, kot so vodenja po gozdnih učnih po-
teh, predavanja, ogledi filmov in diapozitivov, naraslovni dnevi, likovne in literarne razstave ter kvizi. V ta namen je Telecom Slovenije na pobudo zavoda za gozdove izdal tudi telekartico z geslom "Spoštujmo gozd". Namen telekar-tice je spodbujanje spoštljivega odnosa do gozda in predstavitev omenjenega zavoda kot javne gozdarske službe, ki si prizadeva za skrbno gospodarjenje z vsemi gozdovi v Sloveniji. Telekartica ima 25 impulzov, zato predstavniki zavoda ocenjujejo, da bo dosegla najširši krog uporabnikov.
Kot je povedal direktor zavoda Andrej Kermavnar, je lansko leto na področju gospodarjenja z gozdovi potekalo normalno, v zavodu pa so porabiti vsa v proračunu razpoložljiva sredstva. Ob upoštevanju
lani izdelanih gozdnogospodarskih načrtov gospodarskih enot se je površina slovenskih gozdov povečala za 1296 hektarjev na 1.111.006 kar pomeni 55 odstotkov površine Slovenije, po besedah vodje oddelka za načrtovanje razvoja gozdov in gozdnega prostora v zavodu Šivana Veseliča pa se povečujeta tudi lesna zaloga in prirastek gozdov.
Lani je bilo uresničenega 79 odstotkov možnega poseka, predvidenega z gospodarskimi načrti, zaradi odsotnosti večjih nesreč pa je bil v letu 1998 nižji tudi delež sanitarnega poseka - znašal je 26 odstotkov. Veselič poudarja, da je lanski posek brez odobritve, ki so ga zabeležili v zavodu, dosegel 120.000 kubičnih metrov gozda.
Za vzdrževanje gozdnih cest je bilo v letu 1998 skupaj porabljenih
880 milijonov tolarjev, pri čemer so 53 odstotkov tega zneska prispevali lastniki gozdov, vključno s skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS, 31 odstotkov je dodala država, 16 odstotkov porabljenih sredstev pa je bilo pridobljenih iz drugih virov. V celoti je država lani iz proračuna za gozdove namenila 748 miljonov tolarjev. Direktor sklada ni zadovoljen z nekaterimi zakonskimi neskladji pri urejanju gozdarske problematike v Sloveniji. Težave vidi predvsem na področju lovstva oz. gozdnih živali. Na omenjenem področju je nujno potrebna izdelava zakonske regulative, ki je pomanjkljiva tudi pri urejanju prostora, velik pa je tudi problem neskladnosti med zemljiško knjigo in katastrom, je še pojasnil Andrej Kermavnar. (STA)
KRANJ / OSUMLJEN PREDSEDNIK NOGOMETNEGA KLUBA
Klubski denar v lasten žep
Na račun lastnega podjetja naj bi preusmeril 15 milijonov SIT
KRANJ - Kranjski kriminalisti 33-letnega Tržičana, predsednika tamkajšnjega nogometnega kluba, utemeljeno sumijo storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja in pravic, saj naj bi protipravno pridobil premoženjsko korist v višini 15 milijonov tolarjev.
Osumljeni, zoper katerega so kriminalisti že vložili kazensko ovadbo, je kot zakoniti zastopnik nogometnega kluba odobril in podpisal pogodbo med nogometnim klubom in svojim podjetjem ter na ta način oškodoval nogometni klub za že omenjeno vsoto, ki naj bi jo namesto za nogometni klub porabil za plačevanje zapadlih obveznosti svojega podjetja, je na današnji novinarski konferenci dejal direktor kranjske policijske uprave Jaka Demšar. Po njegovih besedah gre za razvpito zgodbo o pogodbi med tržisko občino in nogometnim klubom, vredno 40 milijonov tolarjev.
Zastopnik tržiske občine in zastopnik nogometnega kluba sta sklenila najemno pogodbo o uporabi občinskega zemljišča za potrebe omenjenega kluba za dobo 20 let. Leta 1997 se je izkazalo, da bi bila omenjena lokacija primerna za graditev nove osnovne šole z večnamensko dvorano", zato naj bi se takrat pričeli tudi pogovori o nadomestnem zemljišču za klub ali o predlogu odškodnine za zemljišče, za katero je bila sklenjena pogodba. Vendar pa pogajalci kljub Številnim pogovorom ustreznega zemljišča niso našli.
Zaradi potreb po zemljišču za graditev Sole in časovne stiske, so se sogovorniki dogovorili za odškodninski znesek v višini 40 milijonov tolarjev, kar je s sklepom potrdil tudi tržiski
občinski svet. Na podlagi omenjenega sklepa je bila sestavljena pogodba o ureditvi medosebnih odnosov med občino in nogometnim klubom, v kateri je bilo tudi določeno, da je denar potrebno porabiti za namene kluba.
Tri tedne po podpisu pogodbe je občina plačilo izvršila, 4. maja pa je zastopnik občine na kranjski urad kriminalistične službe poslal dopis, v katerem je navedel, da naj zastopnik nogometnega kluba denarja ne bi porabil v skladu z nameni, določenimi v pogodbi. Kranjski kriminalisti so z zbiranjem obvestil ugotovili, da se je klubski zastopnik samostojno odločil in denar z žiro računa kluba pri Agenciji za plačilni promet prenesel na žiro račun kluba pri eni od kranjskih hranilnic. Razlog prenosa denarja naj bi bila višja obrestna mera. Pred prenosom denarja pa je zastopnik nogometnega kluba sestavil posojilno pogodbo, s katero naj bi omenjeni klub dal posojilo podjetju, katerega lastnik je zastopnik kluba. Osumljeni je tako sestavil pogodbo med klubom, ki ga zastopa, in podjetjem, katerega je lastnik. To je storil mimo soglasja izvršilnega odbora nogometnega kluba, ki pa ga omenjeni klub nima. Iz celotnega zneska naj bi osumljeni za osebne potrebe in svoje podjetje porabil 15 milijonov tolarjev, za kar pa ni imel nikakršnih sklepov. Osumljencu je bila odvzeta prostost, po zaslišanju pri preiskovalnem sodniku pa so ga izpustili.
Predstavnik tržiske občine je 13. maja na tržiški policijski postaji podal predlog za pregon istega osumljenca, ki ga sumi kaznivega dejanja ogrožanja varnosti. Omenjeno prijavo kriminalisti se raziskujejo. (STA)
LJUBLJANA / V NEDELJO ZVEČER
Osemnajstletnik do smrti pretepel moškega na ulici
LJUBLJANA - V nedeljskem pretepu na Ulici majorja Lavriča v Ljubljani je zaradi posledic umrl moški, katerega identita Se ni potrjena. Domnevni osumljenec pa je bil prijet nekaj ur kasneje, so sporočiti z ljubljanske policijske uprave.
Zaradi utemljenega suma, da je oborožen in da bo nudil odpor, so biti zaradi prijetja aktivirani pripadniki specialne enote notranjega ministrstva.Ogled kraja kaznivega dejanja je vodila dežurna preiskovalna sodnica; odrejena je bila sodna obdukcija.
Izvidi obdukcije pri umrlem kažejo več zlomov lobanje, kar je bilo tudi vzrok njegove smrti, je na izredni novinarski konferenci med drugim dejal načelnik upravno-kriminalistič-ne službe ljubljanske policijske uprave (UKS PU) Marjan Erhatič.
Včeraj so prijeti 18-letne-ga mladeniča, ki je osumljenumora. Osumljeni 18-letnik naj bi bil v ne-
deljo zvečer v pizzeriji Branka v Ljubljani skupaj s prijateljem. Pri plačevanju zapitka je hotel vnovčiti očitno ponarejena bankovca po 5.000 tolarjev. V pretepu, ki je sledil v prehodu v bližini Utice majorja Lavriča, je 18-letnik omenjenega 50-letnika večkrat hudo udaril v glavo, da je ta obležal in poškodbam podlegel. Osumljenec pa je zbežal domov, kjer je pripravil prtljago, ki sta mu jo odnesla znanca, sam pa je po pročelju stavbe z 11. nadstropja plezal proti pritličju. Osumljenec je bil oborožen, toda, kot se je pozneje izkazalo, s plastičnim ponaredkom pištole beretta. Zato so biti angažirani tudi pripadniki specialne enote notranjega ministrstva, ki so osumljenca tudi prijeti, ko se je skril v prazno stanovanje v 4. nadstropju stavbe, po kateri je plezal. Pri prijetju osumljenca ni bil nihče poškodovan, osumljenca pa bo še danes zaslišal sodnik. (STA)
LJUBLJANA / UVOD V VINSKI SEJEM
Jutri se začne ocenjevanje vin za sejem Vino Ljubljana
LJUBLJANA - Jutri se bo v Ljubljani začelo 45. mednarodno ocenjevanje vinskih vzorcev, ki je v svetu že vrsto let v krogu najbolj cenjenih in priznanih ocenjevanj. Mednarodno ocenjevanje, ki bo potekalo pet dni, je tudi uvod sejma Vino Ljubljana 99, ki se bo začel v ponedeljek, 31-maja (do 4. junija).
Kot je povedal projektni vodja sejma Janez Mišič, bo mednarodno ocenjevanje vin tudi letos potekalo pod pokroviteljstvom mednarodnega urada za trto in vino O.I.V ter mednarodne zveze enologov U.I.E., ljubljanska priznanja pa se od leta 1990 dalje, po sklepu Evropske unije, uporabljajo tudi v propagandne namene pri promociji vin v državah članicah.
Kriteriji ocenjevanja postajajo v svetu zaradi vse večje konkurence vedno strožji, zato bo v Ljubljani nagrajeni!1 največ 30 odstotkov ocenjenih vin. Na ocenjevanju bo letos navzočih 936 vinskih vzorcev iz 24 držav, ki jih 1,0 ocenilo 39 degustatorjev iz 23 držav, poleg šampionov pa bodo izbrani Se prvaki držav, sort in prvaki Slovenije v posameznih kategorijah. Uradna razglasitev letošnjih san^ pionov bo v ponedeljek, 31. maja, združena pa bo s sveča no otvoritvijo vinskega sejma.
Sejem Vino 98, ki bo svoja vrata odprl v ponedeljek, 3 ■ maja, bo tudi letos spremljala bogata obsejemska dejavno® s predavanji ter kulinarično in glasbeno ponudp ’ nekakšen uvod v sejemsko prireditev pa bo predstavljal tovorjenje vina, ki bo v soboto, 29. maja potekalo na ir mostovju. Na 4000 kvadratnih metrih razstavnih PovrSv se bo letos predstavilo 84 razstavljalcev iz desetih drža ’ ljubitelji žlahtne kapljice pa bodo prišli na svoj račun-bodo organizirane številne pokušine vin. Sejem bo v p° ^ deljek odprt od 17. do 21. ure, ostale dni prireditve pa 0 12. do 21. ure.
KOLESARSTVO / GIRO D'ITAUA
NOGOMET / SINOČI V RIMU
NOVICE
Ouaranta boljši od Cipollinija
Zanesljivo ga je premagal v sprintu
Prava »fešta« z visoko zmago evropske ekipe
Odpravila je »Svet« s 5:0
CESENATICO - Italijan Ivan Quaranta (na sliki dvignjenih rok) je zmagovalec 11. etape Gira. V ciljnem Sprintu v mestecu Cesenati-co, rojstnem kraju italijanskega zvezdnika Marca Pan-tanija, je prehitel rojaka Maria Cipollinija in Ceha Jana Svorado. Roza majico vodilnega v skupnem seštevku je zadržal Francoz Laurent Ja-labert.
Trenutno skupno vodilni Francoz Laurent Jalabert je tehnico skupnega zmagovalca spet nekoliko bolj nagnil na svojo stran. V skupnem seštevku pred favorizbanim domačinom Marcom Panta-nijem sedaj vodi za štiri sekunde. Organizatorji so Cesenatico na zemljevid Gira letos dodali prav zaradi Pantanija, tako da so domači ljubitelji tega športa bili nemalo razočarani, ko svojega sovaščana niso videli na Čelu vodeče skupine. Italijan je v glavnini pripeljal v cilj kot 18.
Današnja, 12. etapa bo dolga 168 kilometrov in bo tekmovalce vodila iz Sas-suola do Emilie Romagne.
VRSTNI RED 11. ETAPE (San Sepolcro - Cesenatico, 125 km): 1. Ivan Quaranta (Ita) 2:53:41 (povprečna hitrost 42, 146 km na uro); 2. Mario Cipollini (Ita); 3. Jan Svorada (Ceš); 4. Jeroen Blij-levens (Niz); 5. Endrio Leoni (Ita); 6. Matteo Tosatto (Ita); 7- Dario Pieri (Ita); 8. Massi-tno Strazzer (Ita); 9. Luca Cei (Ita); io. Marco Gib (Ita) vsi v zmagovalčevem Času.
SKUPNI VRSTNI RED: 1. Laurent Jalabert (Fra) 46:46:49; 2. Marco Pantani (Ita) +04; 3. Dario Frigo (Ita) V02; 4. Sergej GonCar (Ukr) I;13; 5. Ivan Gotti (Ita) 1:17; 6' Daniel Clavero (Ita) 1:22; 7- Oscar Camenzind (Svi) 4:28; 8. Alex Zulle (Svi) 2:08; 9. Niklas Axelsson (Sve) 2:09; 10. Andrea Noe (Ita) 2:23.
RIM - Dva dni po končanem italijanskem prvenstvu so na olimpijskem stadionu pripravili pravo »nogometno fešto«, katere so bili protagonisti predvsem najmlajši. 40.000 gledalcev se je zbralo na tribunah, da bi prisostvovalo tej prireditvi, ki je poleg nogometne tekme med selekcijo evropskih in nogometašev ostalega sveta, ki nastopajo v Italiji, obsegala še glasbene točke Alexa Brit-tija in Pina Daniela. Iztržek inkasa prireditve so namenili misiji »Mavrica« za izgrandjo desetih nogometnih igrišč v Albaniji.
Nogometna tekma se je končala s prepričljivim uspehom »evropske selekcije«, ki je zanesljivo in visoko premagala »svetovno izbrano vrsto« s 5:0
(2:0. Gole so dali: Vieri, Montella, Muzzi 2 in Chiesa. Naj omenimo, da je »svetovna selekcija« imela na razpolago dve enajstmetrovki, vratar Buffon pa je ubranil Leonardov, Toldo pa Batistu-tov strel.
Brez ukrepov proti Jugoslaviji
BARCELONA - Na včerajšnjem zasedanju izvršnega odbora Uefa so sklenili, da ne bodo ukrepali proti ZR Jugoslaviji in da se bo lahko udeležila evropskega prvenstva, čeprav so preložili vse njene kvalfiikacijske tekme.
Sklenili so tudi, da ne bodo ukrepali proti jugo-slovnsakim klubom, ki se bodo tako lahko udeležili evropskih klubskih pokalov.
__________TENIS / ODPRTO PRVENSTVO FRANCIJE_______
Izpadla nosilca Kučera in Coetzerjeva
Italijan Andrea Gaudenzi naprej - Američan Sampras zmagal šele po 5 setih igre
PARIZ - Drugi dan odprtega teniškega prvenstva Francije v pariškem Roland Garrosu je že dopoldne prinesel nekaj presenečenj. Izpadla sta 11. nosilec, Slovak Karol Kučera, in 14. nosilka, Južnoa-fricanka Amanda Coetzer.
Kučera je z 0:3 izgubil s Švedom Magnusom Larssonom, ki je posamične nize dobil s 6:2, 6:3 in 6:2. Ostali nosilci so bili bolj uspešni. Sestopostavljeni Spanec Alex Corretja je bil s 7:6 (4), 6:4 in 6:2 boljši od rojaka Germana Puentesa, osmopostavljeni branilec lanske zmage, Brazilec Gustave Kuerten, je s 6:4, 6:4 in 6:3 premagal še enega Spanca Gala Blanca, 16. nosilec, Šved Thomas Enq-vist, pa je s 4:6, 6:0, 6:4 in 6:2 izločil Argentinca Hectorja Morettija. Italijan Andrea Gaudenzi je kar z dokajšnjo težavo v štirih setih odpravil Nemca Rainerja
Schuetterja (6:4, 6:2, 4:6, 6:3). Nosilec št. 3 Rafter je izgubil en seto proti Švicarju Federeju (5:7, 6:3, 6:0, 6:2), Američan Sampras pa je po več kot štiri urah premagal Marina iz Kostarike s 6:7, 6:4, 5:7, 6:7, 6:4.
V ženskem delu turnirja je Japonka Ai Sugijama s 7:5, 6:1 presenetila Coetzerjevo, napredovale pa so tretjepostavljena Američanka Monika Seleš, ki je s 6:2 in 6:4 ugnala Kitajko Fang Li, šesto-postavljena Nemka Steffi Graf je brez težav s 6:2 in 6:0 premagala Bolgarko Magdaleno Malejevo, domača 16. nosilka Julie Halard-De-cugis pa je z 1:6, 6:4 in 6:1 izločila Slovakinjo Karino Habsudovo.
OSTALI IZIDI 1. KROGA.
Moški: Younes El Aynaoui (Mar) - Xavier Malisse (Bel) 6:2, 6:0, 6:4; Thomas Enqvist (Šve/16) - Hector Moretti (Arg) 4:6, 6:0, 6:4,
6:2; Christian Ruud (Nor) - Carlos Costa (Špa) 6:3, 6:4, 6:4; Fernando Meligeni (Bra) - Justin Gimelstob (ZDA) 6:3, 6:3, 6:3; Alex Lopez-Moron (Špa) - Todd VVoodbridge (Avs) 6:0, 6:3, 4:6, 6:2; Fernando Vicente (Špa) - Jeff Tarango (ZDA) 5:7, 6:2, 6:3, 6:3; Alex Corretja (Špa/6) - German Puentes (Špa) 7:6 (7:4), 6:4, 6:2.
Zenske: Steffi Graf (Nem/6) -Magdalena Malejeva (Bol) 6:2, 6:0; Elena VVagner (Nem) - Samantha Smith (VBr) 6:1, 7:6 (8:6); Julie Ha-lard-Decugis (Fra/16) - Karina Habsudova (Sik) 1:6, 6:4, 6:1; Cri-stina Torrens-Valero (Špa) -Sophie Georges (Fra) 6:2, 6:2 Maria Antonia Sanchez-Lorenzo (Špa) - Miho Saeki (Jap) 6:7 (7:4), 6:4, 6:0; Raluca Sandu (Rom) -Brie Rippner (ZDA) 5:7, 6:4, 6:3, Paola Suarez (Arg) - Emilie Loit (Fra) 6:3, 6:2.
^ NOGOMET / FINALE LIGE PRVAKOV
KOŠARKA / DREVI V DOLINI
Drevi Bayem - Manchester
Izredno zanimanje - Za varnost kar 6.000 policistov
Brežani na zmago!
Ob 21. uri bodo igrali drugo finalno tekmo
BARCELONA - Za drevišnjo fn ®ktno lige prvakov med Manche; Uliitedom in Bayernom iz Miin lada izredno zanimanje. Nou Ca a^celoni, ki bo gostil to srečanj
po daljšem obdobju na evri |Ceno teh dveh klubov, ki sta bil ) toed najslavnejšimi v Evropi. To vja še zlasi za Angleže, ^adnjic slavili v pokalu prvakov
Pravi preporod, saj je že osvojil i peškega državnega prvaka h
Llemsko moštvo je imel prei j^kalu prvakov od leta 1974 do i )e za Bayern igral Franz Be 5aUer> ki je sedaj predsednik di
farska ekipa je letos osvojila ri; ,sl°v in seveda si nadeja sli p kgi prvakov.
pr. avorita na drevišnji tek okovati pa je lep in privlat 8°^tni spektakel. gD^gonietaši Manchester Um leti^115 se pripravljajo na "dvol a v katalonski prestolnici
teljici zaključne tekme, pa bolj ali manj razmišljajo le o varnosti. Za red in Cim manj spopadov med znanimi razgrajači iz Anglije in Nemčije bo skrbelo kar 6000 policistov.
"Policaji so bili že v začetku tedna razporejeni po celem mestu, za večjo varnost bo poskrbljeno tudi na letališčih in glavnih cestah. Na dan tekme bo na Nou Čampu kar 2500 policajev, na stadionu pa pričakujejo okrog 100.000 ljudi," je dejal predstavnik za stike z javnostmi pri organizatorjih prireditve Eladio Jareno.
V Barcelono naj bi prišlo kar 30.000 angleških navijačev, podobno število ljudi pa se pričakuje tudi iz Nemčije. Po poročilih lokalnih organov zaenkrat še ni prišlo do nobenega incidenta.
VERJETNI POSTAVI.
Bayern Munchen: Kahn, Linke, Matthaus, Kuffour, Babbel, Jeremisa, Effenberg, Tarnat, Basler, Jancker, Zickler. Manchester: Schmeichel, G. Neville, Stam, P. Neville, Irwin, Beckham, Butt, Johnsen, Giggs, Cole, Yorke. Sodnik: Collina (Italija).
Tekma v Barceloni se bo začela ob 20.45 in jo bo nepsoredno prenašal Canale 5.
Bregovi košarkarji bodo drevi ob 21. uri v Dolini igrali drugo finalno tekmo končnice promocijskega prvenstva proti miljski ekipi Mo-mo Gio. Brežani so v prvi tekmi v soboto v Miljah izgubili in zato morajo drevi nujno zmagati, da bi izsilili tretje srečanje, ki bo v petek v Miljah ob 20.30.
Za drevišnjo tekmo je vprašljiv nastop Igorja Vodopivca, ki si je poškodoval gleženj. Upati pa je, da bo Igor venmdarle zaigral, saj je za ekipo še kako koristen. V Bregovem taboru seveda pričakujejo podporo svojih navijačev, ki so bili že na prejšnjih tekmah Bregov šesti mož na igrišču.
NOGOMET - ZAČETNIKI
Aris San Polo - Juventina 0:1 (0:1)
JUVENTININ STRELEC: Cefarin.
JUVENTINA: Cecchini, Bressan, Jarc, Pellegrino, Piccolo, Kogoj, Batistuta (Spadoni), Peteani, Petejan (Kuštrin), Cefarin, Camielli.
Mladi štandreški nogometaši so igrali dobro in tudi zasluženo zmagali. Jvuentina sicer ni začela najbolje, kaj kmalu pa je prejela vajeti igre v svoje roke in tudi povedla s Cefarinom. Pb golu so gostitelji popustili, tako da Štandrežcem ni bilo težko ohraniti tesno vodstvo in tudi na koncu zmagati. Za ta uspešen anstop je treba pohvaliti vso ekipo.
Za Juventino se je tako končalo to prvenstvo, ki je bilo v glavnem uspešno. Začetek ni bil ravno najboljši, ekipa pa še ni bila uigrana. Nato so se igralci med seboj bolje spoznali in so tudi z igro zadovoljili.
Bregov turnir cicibanov
V nadaljevanju Bregovega turnirja cicibanov je Domio premagal Jvuentino kar s 15:0. Štandreška ekipa je nastopila v naslednji postavi: Micolino, Argano, Spadari, Blasi, Brankovič, Gramazio, Rutar, Marino.
Pariz za Ol 2008
PARIZ - S podpisom pogodbe med francoskim ministrom za mladino in šport Georgom Buffe-tom in županom Pariza Jeanom Tiberijem je "mesto luči" tudi uradno postalo kandidat za izvedbo olimpijskih iger leta 2008. V pogodbi je zapisano, da se bo država v vseh pogledih zavzemala za igre, ki bi bile tako že tretjič v tem stoletju v Parizu (1900, 1924). Pariz je kandidiral že leta 1992, vendar tedaj ni imel pravih možnosti proti Barceloni, ki je pripravila najboljše igre doslej.
Klinsmann se je poslovil
STUTTGART - Nemški nogometaš Jtirgen Klinsmann je v ponedeljek odigral zadnjo tekmo v karieri. Ker mu nemška nogometna zveza (DFB) ni želela pripraviti poslovilne tekme, jo je Klinsmann priredil kar sam. Na razprodanem stadionu v Stuttgartu je mednarodna selekcija zvezdnikov, v kateri je igral tudi Klinsmann, premagala nekdanje igralce Stuttgarta z 8:6.
Klinsmann je začel poklicno nogometno kariero ..pred 17 leti v Stuttgartu, najprej pri klubu Kickers, nato pri VfB Stuttgart. V svoji karieri je v 603 tekmah dosegel 274 golov, za reprezentanco pa je odigral 108 tekem in dosegel 47 golov. Njegov največji uspeh je naslov svetovnih prvakov z Nemčijo leta 1990. Konec nogometne poti je oznanil ob koncu lanske sezone po izpadu nemške reprezentance s SP v Franciji.
Na poslovilni tekmi se je pred 53.000 gledalci Klinsmann poslovil na najlepši možni način. Dosegel je namreč enega izmed zadetkov svoje ekipe. "Ne bi moglo biti lepše. Vesel sem, da se poslavljam tu, kjer sem začel. Najsrečnejši človek na svetu sem, čeprav je ta tekma nekoliko drugačna, " je povedal Klinsmann.
Newyorčani povozili Atlanto in se uvrstili v finale
NEW YORK - Košarkarji moštva New York Knicks so se s četrto zmago (79:66) v četrti tekmi konferenčnega polfinala severnoameriške lige NBA proti Atlanti gladko uvrstili v konferenčni finale, kjer se bodo pomerili z Indiano.
New York je postalo prvo moštvo v zgodovni lige, ki se je v konferenčni finale uvrstilo z osmega mesta v rednem delu sezone, zadnjega, ki je še vodilo v končnico. Obenem so Newyorčani dosegli najdaljšo serijo zmag v končnici po letu 1974 in prvi uspeh s 4:0 v končnicah po letu 1969, ko so izločili Baltimore. Boljšega trenutka za zmagovito serijo zmag pa si pravzaprav ne bi mogli izbrati. Po zadnji uspešni tekmi v četrtfinalu proti Miamiju so v naslednjih štirih povozili Sokole iz Atlante, ki so končnico začeli s četrtega položaja. Newyorčani v četrti tekmi niso tekmecem iz Atlante dovolili niti najmanjše priložnosti za morebitno presenečenje. Povedli so že na začetku tekme ter dobili vse četrtine, razen zadnje, ko je bila tekma že odločena.
KK Pivovarna Laško vztraja pri Bečiroviču
LAŠKO - Košarkarski klub Pivovarna Laško vztraja, da je 18-letni igralec Sani Bečirovič, ki je nedavno podpisal pogodbo z državnim prvakom Unionom Olimpijo, njihov član. Izvršni odbor kluba je predstavil svoja stališča glede 18. člena registracijskega pravilnika Košarkarske zveze Slovenije (KZS).
Izvršni odbor KK Pivovarna Laško, predsednik kluba Jože Sadar ter člana Gorazd Setina in Mirko Skoberne, so na novinarski konferenci predstavili stališča kluba. Po 18. členu registracijskega pravilnika KZS bi moral igralec v letu, ko dopolni 18 let, podpisati pogodbo z matičnim klubom. Ker je Bečirovič postal polnoleten pred začetkom prestopnega roka, so mu predložili v podpis šestletno pogodbo, ki pa je igralec ni vrnil.
Obvestila
ŠD VESNA obvešča, da bo v soboto, 29. t.m. ob 20. uri' v prostorih Doma A. Sirk v Križu redni občni zbor. Dnevni red: 1. poročila predsednika; 2. finančno poročilo; 3. izvolitev rpedsednika; 4. razno. Vabljeni!
MLADINSKI ODSEK SPDT organizira v nedeljo, 30. maja izlet za osnovnošolce v dolino Glinščice. Zbirališče ob 9. uri na Gorici v Boljuncu. Informacije lahko dobite pri Maksiju Kralju (tel. 040-575250) ali pri Igorju Devetaku (tel. 040-55180) v večernih urah.
TPK SIRENA sporoča, da so v teku vpisovanja v jadralne tečaje za otroke od 7. do 14. leta, in sicer: I. od 21. 6. do 2. 7., II. od 5. 7. do 16. 7. in III. od 19. 7. do 30. 7. Informacije in navodila vam nudimo na pomorskem sedežu - Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure, tel./fax 040-422696.
JK ČUPA prireja celodnevne tečaje jadranja za letnike ’87 do ’93, in sicer od 14. 6. do 25. 6., od 28. 6. do 9.7., od 12.7. do 23.7. in od 26.7. do 6.8. Za informacije tel. št. 040-299858.
Velik dan za Lojzeta Slaka in njegov ansambel
Ansambel Lojzeta Slaka - poleg ansambla bratov Avsenik najbolj iskan in priljubljen ansambel domače glasbe doma in v tujini, bo 4. junija pripravil gala koncert v Hali Tivoli.
Koncert ob 35-letnici ansambla in 50-letnici Slaka muzikanta se bo začel s simfonično izvedbo Slakovih venčkov, ki jih je posebej za to priložnost priredil Vinko Strucelj. Sicer pa bo med poltretjo uro dolgo prireditvijo moč slišati približno trideset Slakovih uspešnic. Koncert bo spremljala projekcija na veliki zaslon v dvorani. Prvi del prireditve bo povezoval legendami slovenski radijski in televizijski voditelj Vili Vodopivec, ki je v oddaji Pokaži kaj znaš leta 1957 tudi odkril Lojzeta Slaka. Nastop bratov Slak - Staneta, Matije, Toneta in Lojzeta, ki bodo spet skupaj zaigrali po 40 letih, bo po napovedih Slakove založbe Helidon, prav posebno doživetje. Na koncertu se bodo spomnili vseh, ki so v ansamblu ali z ansamblom sodelovali; še posebej se bodo spomnili pokojnega Jožeta Šifrerja. V drugem delu prireditve bodo nastopili gostje, pred-stavih se bodo pisci besedil, slavje pa bodo zaključili mladi harmonikarji Braneta Klavžarja na frajto-nericah. Skupaj z Lojzetom bodo zaigrali že ponarodelo Slakovo vižo V dolini tihi je vasica mala.
Vstopnice za prireditev so naprodaj skoraj po vsej Sloveniji. Vstopnici je priložena tudi priložnostna kompaktna plošCa z najnovejšo Slakovo vižo, naslovljeno Letu 2000, so sporočili iz Helidona. (STA)
Modna fotografija Francoza Sieffa
V Moderni galeriji v Ljubljani so odprli razstavo enega vodilnih modnih fotografov, mojstra portretov znanih osebnosti in aktov Jeanloupa Sieffa. Do 4. junija bo na ogled kar 158 portretov in aktov, ki jih je slavni Francoz posnel med letom 1956 in 1995.
Jeanloup Sieff je že pri dvajsetih letih zaCel pri reviji Elle, najprej kot reportažni, nato pa kot modni fotograf. Modni fotografiji je ostal zvest vse do pred nekaj let, v zadnjem času pa se ukvarja s pisanjem in knjižnimi projekti. Njegove najbolj znane knjige so Portreti sedečih dam, žalostnih krajin in mehko trudnih aktov (1982), Jutri bo Cas starejši (1990), Hommage 93 zadnjicama, izbranim zaradi njihovih plastičnih, intelektualnih ali moralnih vrlin (1994). Pripravlja pa še nekaj knjižnih izdaj, ki naj bi v ločenih izdajah med drugim ovekovečile štiri desetletja njegovih portretov ter zapise z njegovih potovanj po Škotski in Islandiji. (STA)
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Rossetti
Stalno gledališče FJK bo od 1. do 13. junija podalo delo »Pasijon«.
Krožek zavarovalnice Generali
Gledališče La Contrada organizira dve gledališki predstavi dela »Glasovi« Claudia Magri-sa in sicer danes, v sredo 25. in v četrtek 26. maja ob 18. uri.
BOLJUNEC
Občinsko gledališče F. Prešeren
Danes, 26. maja ob 19. uri bo SSG gostovalo s SosiCevo »Balerina, balerina« v interpretaciji Lučke Počkaj. Priredba romana in režija Branko Završan.
GORICA Kulturni dom
Filmska sezona Gorica - Kinema se nadaljuje s pomladnim programom. V Četr-
tek, 27. maja ob 20.45 bo predvajan film režiserja Gorana PaskaljeviCa »Bure Baru-ta«.
V	sklopu sezone Gorica - Kinema bo v Četrtek 10. junija večer posvečen Emiru Kusturici in sicer bo Kinoatelje predstavil dva njegova najbolj značilna filma iz začetnega obdobja: »Neveste prihajajo« in »Se spominjaš Dolly Bell«
V	Četrtek 17. junija bo na sporedu iranski film »Tišina« Mohsena Makhmalbafa.
Pomladna sezona Gorice - Kinema se bo zaključila v četrtek 24. junija z večerom »Film Video Monitor Preview, na katerm bo predstavljena 14. izdaja Film Video Monitorja, ki bo oktobra in nova realizacija Kinoa-teljeja
_____________SLOVENIJA________________
LJUBLJANA
Mestno gledališče ljubljansko
Jutri, 26. maja ob 20.00, v Četrtek, 27. ob
15.30 in ob 20.00 ter 28. maja ob 20.00, Bernard Shaw »Pigmalion«.
V	nedeljo, 31. maja ob 20.00, Dario Fo, »Burkaški misterij«. Ponovitve bodo 9., 10.,
11.,	14. in 15. junija vedno ob 20. uri
Danes, v torek, 25. ob 20.00 in v soboto, 29. maja ob 20.00 Boštjan Tadel, »Policija, d. d.«.
Danes, v torek, 25. maja ob 14.00 Ivan Cankar »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«.
CEUE
Slovensko ljudsko gledališče
SSG gostuje z mladinsko predstavo F. Milčinskega »Butalci«. Priredba in režija Jasa Jamnik. V četrtek, 27. in v petek, 28. maja ob 11. uri.
LENART
V	soboto, 29. maja ob 19. uri gostuje SSG iz Trsta s Kobalovo komedijo »Afrika ali na svoji zemlji«. Režija Boris Kobal.
FURLANI JA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
Abonmaji
Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
Pomladanska simfonična sezona 1999 - izvaja orkester gledališča Verdi, dirigent Gary Berti-ni in sicer: 28. maja ob 20.30, v soboto, 29. maja ob 18.00.
V	nedeljo, 30. maja ob 18.00 koncert zbora gledališča Verdi.
V	soboto, 5. junija ob 21.00 bo koncertiral Quatuor Oliver Messiean z Myung-Whun Chung.
ROJAN
V	nedeljo, 30. maja ob 17. uri bo v cerkvi koncert.
RICMANJE Babna hiša
V	soboto, 29. maja ob 20. uri bo v okviru Glasbene šole pihalnega orkestra Ricmanje, zaključna produkcija cicibanov, trobilne skupine in mladinskega pihalnega orkestra.
PORDENON
Avditorij Concordia
V	okviru, glasba na ekranu bo v Četrtek, 27. maja ob 21.00 nastop pianistke Rite Marco-tulli. Na sporedu bo filmska glasba Francoisa Truffauta.
VIDEM
Gledališče »Giovanni da Udine«
28. maja bo z videmskim Filharmoničnim orkestrom nastopila pianistka Enrica Cicca-relli. Dirigent Lior Shabadal.
_____________SLOVENIJA________________
PORTOROŽ
Avditorij
V	soboto, 29. maja bo Slavnostni koncert ob 50-letnici Radia Koper-Capodistria. Izvajali bodo Simfonični Orkester RTV Slovenije s solisti.
LJUBLJANA
SNG opera in balet
V	ponedeljek, 31. maja ob 11.00 Bedrich Smetana, »Prodana nevesta«.
V	Četrtek, 27. ob 19.30 in v petek, 28. maja ob
15.00	Peter Iljic Čajkovski »Trnuljčica«.
V	soboto, 29. maja ob 19.30 Johann Strauss »Cigan baron«.
Cankarjev dom
V	ponedeljek, 7. junija ob 20. uri nastop francoskega nacionalnega orkestra. Dirigent Charles Dutoit.
Veliki baletni dogodek v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, v nedeljo, 13. in v ponedeljek, 14. junija bo nastopila Švedska skupina Balet Cullberg. V nedeljo 13. 7. ob 20. uri s »TrnjuljCico Petra IlijCa Čajkovskega in v ponedeljek 14. 7. ob 20. uri s »Giselle« Marie-Louise Ekmanove.
V	torek, 15. junija ob 19.30 bo koncert priznanega mednarodnega mojstra Davida Livelyja. Na klavirju bo izvajal skladbe Bacha, Mendelssohna, Bartholdyja, Debussyja in Stravin-skija. Koncert bo v dvorani Slovenske filharmonije
V	soboto, 19. junija, ob 20. uri bo v Gallusovi dvorani otvoritev 23. mednarodnega glasbenega bienala. Nastopil bo Orkester Slovenske Filharmonije, dirigent Marko Letonja. V programu bo 3. simfonija za tolkala in orkester A. AjdiCa.
Križanke
Od 1. do 3. julija ob 19.30 bo v ljubljanskih Križankah 40. Jazz Festival Ljubljana 1999. V vseh treh večerih bodo nastopili priznani mojstri. Začela se je predprodaja vstopnic. Na dan prireditev bodo cene vstopnic višje.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
V	XII dvorani Miramarskega gradu razstava kipov iz Geissa. Ogled možen vsak dan od 9.00 do
18.00.	Razstava bo odprta do 30. maja.
V	bivših konjušnicah miramarskega gradu bo do 30. junija odprta razstava Exils Češkega fotografa Josefa Koudelke. Razstava je odprta vsak dan, in sicer od 9.30 do 18.45, na voljo je tudi katalog.
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Galerija d’Arte Antiča (P.zza della Liberta 7): Vec kot 85 del in zbirk na razstavi, ki zaobjema obdobje od leta 1400 do 1800. Odprta celo leto od 9.00 do 13.00.
Caffe stella polare (Ul. Dante 14 - Trg sv. Antona Novega 6: do 31. maja razstavlja svoja novejša dela Ennio Steidler.
Atelje Nadia Bassanese (Trg Giotti 8): do 4. junija bo razstavljala Giosetta Fioroni. Urnik ogleda: od torka do petka od 17.00 do 20.00.
Muzej Revoltella: do 15. septembra razstavlja Jean - Michel Basquiat. Urnik: do 30. junija od
10.00	do 20.00, od 1. julija do 31. avgusta vključno veliki Šmaren od 10.00 do 23.00, od 1. do 15. septembra od 10.00 do 20.00. Zaprto ob torkih.
Knjigarna Borsatti (Ul. Ponchielli 3: do 4. junija bo razstavljala Claudia Raza. Ogled možen ob urah odprtja knjigarne.
V	razstavnih prostorih paviljona ARAC v Ljudskem vrtu (Ulica Giulia 2) je na ogled razstava: ABC Černigoj uCenci po sledovih mojstra. Razstava bo na ogled do 6. junija z naslednjim urnikom ob delavnikih in praznikih: od 10. do 13. in od 16. do 19. ure.
V	razstavnih prostorih Turistične in letovišCar-ske ustanove (Ul. S. Nicold, 20) bo od 31. maja na ogled razstava slik »L’Adiriatico di Pisani«. Razstava bo odprta do 15. junija in sicer od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure in ob nedeljah od9. do 13. ure.
SKEDENJ
Dom Jakoba Ukmarja: »Slovensko plavžarstvo 20. stoletja - Jeseniški plavži«. Razstava je na ogled do 30. septembra 1999, in sicer vsak torek in petek od 15. do 17. ure ter vsako nedeljo dopoldan od 11. do 12. ure.
KD Ivan Grbec - Skedenjska ul. 124: Narodna noša v Skednju. Razstava bo odprta Se danes, v sredo, 26. maja od 10. do 12. in od 16. do 20. ure in v Četrtek, 27. maja od 16. do 20. ure.
MILJE
Beneška hiša - sedež občinskega muzeja: do oktobra 1999 bo odprta razstava arheoloških predmetov, ki so jih odkopali na miljskem območju. Razstavo si je mogoče ogledati vsak dan od 9.00 do 12.00.
REPEN
Do 30. maja bo v prostorih sedeža Konzorcija vin Kras na ogled razstava «Ko bo cvetel lan«. Razstava bo odprta ob sobotah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 12. ter od 16. do 18. ure. Za morebitne skupine predhodno poklicati na tel. št. 040-327124.
TRNOVCA - BAJTA
V umetnostni galeriji »Skerk« je odprta razstava; L. Spacal, Pomlad na Krasu. Urnik obiskov: Četrtek, petek in sobota od 18.00 do 20.30, ob nedeljah od 10.00 do 13.00. Razstava bo odprta do 3. julija.
GORICA
Goriški grad, do 30. junija, razstava o življenju v srednjem veku »La spada e il melograno - vita quotidiana al castello medioevale 1271 - 1500«. Urnik: od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Ob ponedeljkih zaprto.
Pokrajinski muzeji na gradu: do 27. junija je na ogled razstava grafičnih del in slik Vittoria Bo-laffia (1883-1931).
VENEJO
BENETKE
Gallerie delVAccademia di Venezia: do 25. julija razstava risb »Od Leonarda do Canaletta«.
____________SLOVENIJA______________
PORTOROŽ
Avditorij: razstava grafik Ljerke KovaC in Janeza
Mateliča. Urnik ogleda od 9.00 do 12.00 ob delavnikih in v Času večernih predstav.
PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni 52 (Pucer), 066/781028.
ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure.
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00.
V okviru poletne likovne kolonije Vipavski kriz 1998 bo od 28. maja do 19. junija skupinska razstava.
LIPICA
Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne.
LOKEV
Vojaški muzej Tabor: Orožje in oprema, stalna razstava.
KROMBERK
Na gradu Kromberk je na ogled razstava Spomini naSe mladosti (Življenje pod zvezdami) -etnološki pregled povojnih dogodkov na Goriškem. Na ogled so še naslednje zbirke: lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Urnik: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, ob sobotah zaprto, ob nedeljah od 13. do 17. ure. Za najavljene skupine tudi izven urnika.
VIPAVA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soske fronte, stalna razstava.
SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih
13.00	- 17.00.
SVETA GORA
Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure.
MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, St. 125.
DOBROVO Grad Dobrovo
V galeriji Zorana Musiča je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled Se razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19-ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto.
SNEŽNIK
Pristava gradu Snežnik, lovska zbirka in polharski muzej.
KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure.
LOKAVEC
Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna raz stava.
LJUBLJANA
Ljubljanski grad: odprta je razstava rokodelskih izdelkov Slovenije »Mojstrovine Slovenije«-Razstavo je postavil prof. Janez Bogataj. Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Mo derne galerije.
Muzej novejše zgodovine: na ogled je n t razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odp od 10. do 18. ure.
Cankarjev dom: slike in risbe razstavlja Giorg de Chirico. Odprto do 13. junija. Ogled rnoz od torka do sobote od 10.00 do 19.00, ob n deljah od 10.00 do 14.00.
BISTRA	ia
V Tehniškem muzeju Slovenije bo do 30■
razstava »Vonj po morju, - Slovensko morsko bistvo od Trsta do Timave skozi stoletja«, K je pripravil Bruno Volpi Lisjak.
IKCIMIA	, m
Trentarski muzej: razstava o TriglaVS narodnem parku in etnološka zbirka, s razstavi, d
> RAI 3 •;'X.. slovenski		«		| RAI 2	S? RETE 4		<	> ITALIAl	IT Slovenija 1		It Slovenija 2	
	program											
				Varjete za najmlajse		Nad.: Un volto, due don-		Nan.: Ocean Girl, nato		Vremenska panorama		Vremenska panorama
			ES	Nan.: L’ arca del dr. Bayer		ne		otroški variete, vmes		TV prodaja		Napovedniki
			m	Aktualno: Uh mondo a co-		Nan.: Pregled tiska		Ciao ciao mattina		Tedenski izbor: Zlatko		Tedenski izbor: Video-
				lori		Nad.: Aroma de cafe,		Film: Otto secondi di glo-		Zakladko: Beluši ob Dra-		ring - Oldies, 10.30
	Zadnja postaja kozmo-			Tg2 - Medicina 33		9.45 Cuore selvaggio,		ria (biog., ZDA ’95, i. Luke		gonji 9,45 nad. Najlepše		Nadaljevanka: Saint Tro-
	politizma: Srbi v Trstu		mi	Vreme, dnevnik		10.45 Febbre d’ amore		Perry, Stephen Baldwin)		počitnice (7. del), 10.10		pez (Fr., 9. del)
	TV dnevnik		mB	Variete: I fatti vostri -		Dnevnik		Nan.: Mac Gyver		Oddaja za otroke		Dokumentarna oddaja:
				Vaše zadeve		Aktualno: Forum		Šport, 12.25 Odprti stu-		Tedenski izbor: dok.		Bojna ladja (ZDA)
				Dnevnik		Dnevnik		dio		nan. Dogodivščine iz ži-		Turistične akcije
				Tg2 Navade in družba,		Kviz: Kolo sreče		Nan.: V osmih pod eno		valskega vrta, 11.10 Med-		Euronevvs
				13.45 Tg2 Zdravje		Nad.: Sentieri - Steze		streho		narodna obzorja		TV prodaja
				Nan.: Un caso per due,		Film: II bambino perduto		Risanke		Nan.: Župnik za deset		Film: Napad na West
				15.10 Marshall		(dram., ZDA '53, i. Bing		Risanke: Simpsonovi		tednov		Pointu (ZDA)
				Kratka poročila		Crosby, C. Fourcade)		Varieteja: Colpo di fulmi-		Poročila, vreme, šport		Nanizanka: Dr. Schwartz
				TV film: Ridatemi mia fi-		Kviz: OK, il prezzo e giu-		ne, 15.00 Fuego! (vodi		Napovedniki		in dr. Martinova (Nem., i.
				glia (dram., ZDA ’96),		sto		Tamara Dona)		Tedenski izbor : Obzorja		Senta Berger, Fridrich
% RAI 1				vmes (17.15) dnevnik		Dnevnik in vreme		Nan.: Gli amici del cuore		duha, 13.45 Ljudje in		von Tuhn, 8. ep.)
				Vreme, dnevnik, šport		Nan.: Un giustiziere a		(i. Helene Rolles)		zemlja, 14.35 dok. Cehov,		Oddaja TV Maribor: Po
				Sereno variabile		New York		Variete za najmlajše in ri-		15.35 Pomp		Sloveniji
				Nan.: Sentinel (i. Richard		Film: Quel che resta del		sanke		Mozaik		TV igrica: Kolo sreče
	Euronevvs			Burgi, G. Maggart)		giorno (dram., ZDA ’93,	B	Nan.: Baywatch		Pod klobukom		Nogomet: SCT Olimpija -
	Dnevnik			Variete: Loto ob 8-ih		i. A. Hopkins, J. Fox)	B	Odprti studio		Obzornik, vreme, šport		Maribor teatanic (1. tek-
	Aktualna jutranja oddaja			Večerni dnevnik		Film:	L’ innocente	||	Šport		Dok. oddaja: Boj za ob-		ma finala za pokal Slove-
	Unomattina (vodita An-			Variete: La vita in diretta		(dram., It. ’76, r. L. Vi-	R	Nan.: Družina tretjega ti-		stanek - Šakal - Tvegana		nije)
	tonella Clerici in Luca			- In fondo al cuore (vodi		sconti, i. G. Giannini)		pa, 19.30 Willy, princ		igra (VB, 2. del)		Nogomet: Manchester
	Giurato), vmes (7.00,			Michele Cucuzza)		Pregled tiska		Bel Aira		Dobrodošli doma		United - Bayern Monaco
	7.30, 8.00, 8.30, 9.00,			Aktualna odd.: Pinoc-				Glasb, oddaja: Sarabanda		Risanka		(finale lige orvakov)
	9.30) dnevnik, 7.35 go-			chio				Film: Due nel mirino		Dnevnik, vreme, šport		Film: Obdobje strahu -
	spodarstvo			Izžrebanje lota	|5| CANALE 5			(pust., ZDA ’90, i. Mel		Film: Sedmi pečat - Kolja		The Dozier Čase (It.
	Film: Non voglio morire			Dnevnik, Neon knjige, v				Gibson, G. Hawn)		(Češka, 1996, r. Jan		1994, r. Carlo Lizzahi, i.
	(dram., ZDA ’59, r. Ro-			parlamentu				Film: Giovani stregbe		Sverak, i. Zdenek Sverak,		Ennio Fantastichini,
	bert Wise, i. Susan			Film: I brevi giorni sel-				(srh., ZDA ’96, i. F. Balk,		Andrej Chalimon)		Francesca De Sapio, Mas-
	Hayward)			vaggi (dram., ZDA ’69)		Na prvi strani, vremen-		R. Tunney)		Odmevi, vreme, kultura		simo VVertmiiller)
	Dnevnik					ska napoved		Odprti studio, šport		Šport, marketing		
	Aktualna odd.: La vec-					Jutranji dnevnik Tg5		Šport: Rally in racing		Osmi dan		
	chia fattoria (vodi Luca		4k RAI 3			Aktualna oddaja: Vivere				Rožanci praznujejo: 50		
	Sardella)					bene benessere (vodi Ma-				let folklorne skupine Ti-		
	Vreme in dnevnik					ria Teresa Ruta)	# TELE 4			ne Rožanc		
	Dnevnik, 13.55 Gospo-					Variete: Maurizio Costan-				Dok.: Boj za obstanek		
	darstvo			-6.30-7.00-7.30-8.00		zo $how				(pon.)		
	Nan.: 11 tocco di im ange-			dnevnik		Aktualno: Elettorando						
	lo (i. Rosa Downey)			Media/Mente, 8.55 Mi	B	Nan.: Robinsonovi, 12.30		16.45, 19.30, 23.00 Do-				
	Dok.: Kvarkov svet - Sk-			smo zgodovina, 9.55		Hiša Vianello		godki in odmevi	„				
	rivnostno življenje ra-			Lemma	B	Dnevnik TG 5		Film: Sabotatori			« Koper	
	stlin			Harem	B	Nan.: Tutto Bean		Vehdetta di una donna				
	Mladinski variete: Solle-			Šport: Giromattina	m	Nad.: Beautiful, 14.20 Vi-		Aktualna oddaja				
	tico (vodita Mauro Serio,			Dnevnik, šport		vere (i. Fabio Mazzari,		Nan.: Sharky and George,				
	in Irene Feni), vmes ri-			Aktualno: Tisoč in ena		Fiorenza Marchegiani)		18.00 Get Smart				Euronevvs
	sanke, 17.00 mladinski		- i	Italija, 13.15 Telesogni		Aktualna odd.: Uomini e		Osebnosti in mnenja				TV šola
	dnevnik GT			Deželne vesti, dnevnik		donne - Moški in ženske		Zoom Gorica				Dok.: Marco Polo Express
	Danes v parlamentu			Znanstveni dnevnik,		(vodi M. De Filippi)		11 supplemento		TV PRIMORKA		Alpe Jadran
	Aktualna odd:. Prima -			15.00 Pravljice in risanke		Nan.: Ciao dottore		Nan.: Get Smart				Globus
	Predvsem kronika (vodi			Kolesarska dirka po la-		Aktualna odd.: Verissimo		Tržaške popevke				Pogovorimo se o...
	David Sassoli), vmes			liji, 12. etapa, 17.05 Pro-		(vodi C. Parodi)						Program v slovenskem je-
	(18.00) dnevnik			ces etapi		Variete: Passaparola (vo-				15.00 Videostrani		ziku: Sok
	Variete: In bocca al lupo!		J?	Vremenska napoved		di Claudio Lippi)	($) MONTECARLO			Videospot dneva		Primorska kronika
	Vremenska napoved			Nad.: Un pošto al sole		Dnevnik				Carine, trošarine in DDV		Tv dnevnik, šport
	Dnevnik			Dnevnik, deželne vesti		Nogomet: Manchester				za fizične osebe		Otroška odd.: Gugalnica
	Kviz: Gaccia al lupo!			Šport: T-Giro		United - Bayern Monaco				Klepet o glasbi z J. Svete		Sredozemlje
	Nan.: Komisar Rex (i. Ge-		'J!	Nan.: Friends		Variete: Striscia la noti-		19.45, 22.50, 0.45 Dnev-		Oddaja za zamejce v Ita-		Dok.: Formula 1
	deon Burkhard)			Aktualna odd.: Mi manda		zia (vodita Gerry Scotti		nik, 12.30, 20.10 Šport		liji: Med Sočo in Nadižo		Aktualna odd.: Meridiani
	Dnevnik			Raitre (vodi P. Marrazzo)		in Gene Gnocchi)		Nan.: 11 Santo		V mojem košku...		Vsedanes - TV dnevnik
	Aktualno: Nogomet - Pra-			Dnevnik, deželne vesti		Dnevnik		Film: Missione in Man-		Videostrani		Nogomet: Manchester
	vila (vodi S. Zavoli)		B3B9	Aktualna odd.: Blu notte		Variete: Maurizio Costan-		ciuria (dram., ZDA ’66)		Dnevnik, vreme, iz tiska		United - Bayern Monaco
	Nočni dnevnik, zapisnik,		M	Šport: Giro notte		zo Show		Variete: Tappeto volante		Kmetijska oddaja		(Champions League, fina-
	horoskop, vreme			Dnevnik, kultura, vreme		Aktualno: Elettorando		Film: Fino alla fine del		Koncert v Kranju		le)
	Aktualno: 11 grillo. Me-			Fuori orario		Nočni dnevnik		mondo (r. W. VVenders)		Za piko več: Kako, usta-		Vsedanes - TV dnevnik,
	dia/Mente			Rai news 24 - Superzap -		Striscia la notizia		Film: La donna dai tre vol-		navijamo podjetje		vreme
	Sottovoce - Potihoma			Pregled tiska - Vreme		Nan.: Hill Street		ti (dram., ZDA ’57)	SE	Dnevnik TV Primorka		
r
"N
Radio Trst A
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.00, 13.00,
19.00	Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.25 Koledar in Pravljica; 8.10 Koroški obzornik; 9.15 Odprta knjiga: V iabiorintu (B. Pahor, r. B. Kobal); 9.40 Potpuri; 10,10 Koncert operne glasbe; 11.00 Sredina kramljanja s S. Verčem; 12.40 Primorska poje: MePZ Vesna; 13,20 Glasba za vse okuse; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Z Goriškega; 15.00 Rock party; 15.30 Mladi val; 17.00 Mi in glasba: Trieste Prima -Pianistka L Sibourd; 18.00 Literarne podobe: M srce sezajoče besede - M. Nadlišek; 18.30 Soul mušic; 18.45 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slovenščini; ^■30, 12.30, 18.30 Poročila v italijanščini;
10.30	Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 glasba po željah v živo; 21.20 Samo za vas;
22.30	Ostali Trst - L' altra Trieste.
Radio Koper
(slovenski program)
^■30, 8.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutranji pr.; ,645 Prvih 50 let; 7.00 Jutranjik; 9.45 Na reše-u- odgovori na vprašanja poslušalcev; b00 Aktualno; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-5'00 Daj, povej... živalski blues, za oblože-j^0 mizo; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Pri-< °rski dnevnik; Glasbena kronika s primor-
skih koncertnih prizorišč; 19.30-22.00 Športna sreda.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8,30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla sin-gle; 10.33 Giro d' aria; 11.00 Modri val;
13.00	L' una blu; 13.40 Bella beilissima; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.45 Srečanja; 16,00 Ob 16-ih; 18.00 Dance classics; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10,00,11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00,
21.00.	23.00,Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7,30 Svetovalni servis; 8.05 Radio plus; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 15.30 DIO; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.30 Kultura; 19.45 Lahko noč. otroci; 20.00 Glasb, utrip; 21.05 Ekonomska politika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd;:22.40 Slov. pevci šansonov;
23.05	Literarni nokturno; 0.00 Poročila,
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12,30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Kje vas čevelj žuli; 12.00 Sredi srede; 13.45 Gost izbira glasbo. Kulturne drobtinice; 14.45 Expres; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Izjava tedna; 17.00 Vzhodno od rocka; 18.45 Orna kronika; 19.30 Odprti termin; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena odd. J. VVebra.
Slovenija 3
8.00,	9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
22.00	Poročila; 10.05 Literarna matineja;
11.05	Izbrali smo;12.05 Pojemo in igramo;
13.05	Konec tisočletja; 13,30 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15,00 Mladi v mozaiku glasbe; 15.30 DIO; 16,15 Glasbeni utrip; 17.15 Likovni odmevi; 17.30 Solistični koncert; 18.30 Izšlo je; 19.30 Slov. operna ustvarjalnost; 20.00 Radioteka;
21,30	Ars antigua; 22.05 Zunanjepolitični feljton; 22.25 Sredina serenada; 23.00 Jazz session; 23,55 Glasba in napoved.
Radio Koroška
18.10-19.00 Glasbena oddaja; 21.04-22.00 Večerna; Radio Agora dnevno: 10.00-14,00/18.00-2.00; Radio Korotan 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ).
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst. Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT -100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Letna naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko DISTR1EST. Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG

ZMERNO
JASNO OBIAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
SREDISCE
TOPLA HLADNA	SREDISCE ANTI-
VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
PLIMOVANJE
Danes: ob 2.46 najnižje -37 cm, ob 8.43 najvišje 17 cm, ob 14.04 najnižje -24 cm, ob 20.26 najvišje 47 cm.
Jutri: ob 3.13 najnižje -45 cm, ob 9.20 najvišje 21 cm, ob 14.39 najnižje -23 cm, ob 20.51 najvišje 49 cm.
(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
RUSIJA / VLADA
Zadornov prvi podpredsednik
Ob tem bo tudi finančni minister Znana večina članov vlade
SOČI - Ruski premier Sergej Stepašin je včeraj pred odhodom iz SoCija, kjer je imel daljše pogovore s predsednikom Borisom Jelcinom, dejal, da je nova ruska vlada sestavljena že v 80 odstotkih.
Po Stepašinovih besedah bosta mesti glavnega prvega podpredsednika vlade zasedla Mihail Zadornov, ki bo obdržal položaj finančnega ministra, kot prvi podpredsednik pa bo pristojen za makroekonomske zadeve, in Nikolaj Akšenenko, nekdanji minister za železnice, ki je bil na to mesto imenovan že prejšnji petek. Akšenenko sicer velja za zaupnika ruskega finančnega mogotca Borisa Berezov-skega, ki naj bi imel velik vphv na Kremelj.
Manj pomembna mesta prvih podpredsednikov vlade sta zasedla tudi Valentina Matvijenko, ki bo kot doslej pristojna za socialne zadeve, Vladimir Serbak, pa bo pristojen za kmetijstvo. Mihail Fradkov bo minister za trgovino,, Leonid Drašev-ski pa minister za Skupnost neodvisnih držav (SND). Boris Pastuhov, ki je doslej opravljal funkcijo minisba za SND, pa se bo odslej z vprašanji SND ukvarjal kot predsednikov odposlanec, je še sporočil Stepašin. Ruski premier je naznanil tudi združitev ministrstev za regionalno politiko in narodnosti, novo ministrstvo pa bo vodil VjaCeslav Mihailov. Nekdanji minister za narodnosti Ramazan Abdulatipov pa bo minister vlade, ki bo
pod vodstvom premiera reševal najbolj pereča vprašanja narodnostne politike. Stepašin je povedal, da so imenovali še 14 novih ministrov.
Po navedbah premiera je Jelcin vladi zastavil tri glavne naloge. Prva med njimi je izplačilo nadomestil vojaškim upokojencem in upokojencem, ki so bili zaposleni v službah javnega reda in miru, druga je izplačilo dodatkov družinam z otroki, tretja pa zadeva vprašanje Severnega Kavkaza. Jelcin je vlado zadolžil, naj nadaljuje s pripravami za srečanje s čečenskim predsednikom Aslanom Mashadovom.
rH INDIJA / VOLITVE h
Sonia Gandhi prva kandidatka svoje stranke na septembrskih volitvah
NEW DELHI - Po vrnitvi na Celo indijske Kongresne stranke je Sonia Gandhi sedaj postala tudi glavna kandidatka stranke na septembrskih parlamentarnih volitvah, je včeraj napovedal tiskovni predstavnik stranke Ajit Jogi. Sonia Gandhi je pred tednom dni zaradi sporov o njenem tujem poreklu odstopila s položaja predsednice stranke, vendar je vCeraj na prigovarjanje elanov stranke ponovno prevzela vodenje Kongresne stranke.
V New Delhiju se je vCeraj več tisoč elanov stranke sestalo na izrednem kongresu stranke in podprlo politiko Sonie Gandhi.
V ukrajinskem rudniku premoga v eksploziji plina umito 39 redarjev
KIJEV - V hudi rudarski nesreči v ukrajinskem rudniku Zasjadko je življenje izgubilo 39 rudarjev, ranjenih pa jih je bilo 46. Do eksplozije plina je prišlo približno tisoC metrov pod zemljo. Ukrajina poleg Rusije velja za državo, kjer se zgodi največ nesreč v Evropi.
ZDA / POROČILO POSEBNEGA KONGRESNEGA ODBORA
Objavljeni izsledki preiskave o kitajskem vohunjenju v ZDA
Kitajska naj bi najmanj 20 let kradla ameriške vojaške skrivnosti Republikanci zahtevajo glavo pravosodne ministrice Janet Reno
VVASHINGTON - Posebni kongresni odbor pod vodstvom republikanca Chri-stopherja Coxa (na sliki AP) je vCeraj objavil izsledke svoje preiskave o dolgoletnem vohunjenju Kitajske in kraji ameriških jedrskih skrivnosti. Kitajska vse obtožbe o vohunjenju zavrača, Američani pa trdijo, da imajo o tem dovolj dokazov. Politična nevihta, povezana s kitajskim vohunjenjem, že grozi, da bo odnesla pravosodno ministrico (attorney general) Janet Reno, saj republikanci že zahtevajo njen odstop.
Coxovo poročilo trdi, da je Kitajska s pomočjo vohunov najmanj 20 let uspešno kradla ameriške vojaške skrivnosti, kar ji je omogočilo posodobitev njenih jedrskih zmogljivosti. Kitajci naj bi si na ta naCin priskrbeli podatke o nevtronski bombi in podatke za izdelavo posebnih jedrskih izstrelkov W-88. Značilnost slednjih je, da imajo v glavi rakete veC manjših jedrskih konic, ki se med letom proti cilju razpršijo in tako uničijo mnogo večje območje, kot bi ga ena sama. Podatke o tem orožju naj bi iz laboratorijev v Los Alamosu (New Mexico) ukradel znanstvenik tajvanskega rodu Wen Ho Lee. Lee je bil marca odpuščen, vendar proti njemu niso sprožili postopka zaradi pomanjkanja dokazov. Minister za energetiko Bill Richardson je njegov odpust utemeljil s pomanjkanjem sodelovanja pri preiskavi FBI-ja. Kritiki iz vrst republikanske stranke so pri

svojih napadih na administracijo Billa Clintona omejeni, saj naj bi
Kitajska uspešno kradla skrivnosti tudi v Času, ko so Belo hišo zasedali predsedniki iz njihove stranke. Na Clintona in pravosodno ter ministrstvo za energetiko pa letijo predvsem kritike, da niso odločneje ukrepali, ko so bili z vohunstvom seznanjeni. Predsednik Clinton je po trditvah republikancev spet lagal, ko je zanikal vedenje o primerih vohunjenja, čeprav naj bi ga pristojne službe sproti obveščale. Predsednik senatnega odbora za obveščevalne dejavnosti Richard Shelby je pravosodno ministrico pozval k odstopu, ker naj bi namenoma zavirala preiskavo. Richardson za-
iča obtožbe, da naj bi bila most v ameriških laborato ih še vedno pomanjkljiv3 meni, da je Kitajska še ve daleC zadaj za ZDA gl® e jedrsko orožje. Kitajska nal prišla do moderne tehneu0 a tudi prek sodelovanja pl itreljevanju komercialni elitov ameriških podjetij aejših kitajskih izstreli ’ lane pa naj bi bile tudi s nosti o vojaških superra Inikih, tehnologiji za iz 'o »nevidnih« letal in i modernih tehnologija!1' Coxovo poročilo 1^ javljeno prav v Času, , nosi med ZDA in Kitajsko trditvah političnih an ov na najnižji ravni o , ko je Richard	j0.
stavil s to državo dip itske odnose. (STA)