No. 41 Jan. 1983 Year-leto 4 Price-cena $1 Registered by Australia Post Publication No. NB/7 2862 A vstralski OBISK NA VRBI DOM FRANCA PREŠERNA France,ves srečen sem,da stopam v Tvojo hišo, kjer mamica Te zibala je vsem Slovencem. . . Slovenski rod si v pesmi dvignil v čast najviš'o, ter krono slavno sebi spiel si z večnim vencem.. Slovenski narod ves se Tebi,France,klanja, in pesmi Tvoje vse navdušeno prepeva. . . ! Glej, Vrba Tvoja bujne klice spet poganja. . . : krivične meje trese,ko Tvoj glas odmeva. . . ! Ti,France,mirno spi in čakaj na vstajenje. . . Ti veš,da vstali bomo še iz te nesreče. . . : Tvoj duh prostosti pribori nam spet rešenje. . . ! Tvoj glas prebuja Terst, Celovec , ter vse speče, saj pesem Tvoja hraste trese kot grmrnje. . . : kot grom zgrmi naj. . . ,da podre vse mejne ječe. . Stanko Aster-Stater PUBLISHED BY SLOVENE ASSOCIATION SYDNEY MESEČNIK SLOVENSKEGA DRUŠTVA SYDNEY r PLUMBING & DRAINING SERVICES SPECIALISING IN RENOVATIONS AND ANY PROBLEMS WITH- DRAINAGE. SEWERMATIC USED. 24 HOURS SERVICE Govorimo slovensko. Si parla italiano. English spoken. LICENSED CONNTRACTOR Lie. No. A1424 STANKO KOCIJANCIC Tel. 871 2101 9 Avonle Drive, Carlingford,N. S. W. WE CLEAN ALL BLOCKED DRAINS WONPERLANP TRAVEL ZASTOPNIK JOŽE HAMPTON 94 Main Street (Cnr. Main & Campbell Sts.),BLACKTOWN,NSW 2148. TEL.622 7336, 622 1735 P.O.Box 27, BLACKTOWN , NSW 2148 Na razpolago smo vam za organizacijo vseh potovanj po Avstraliji,v domovino in nazaj, ter povsod drugod. Povprašajte nas za naše poštene usluge. Potrudili se bomo, da bo vaše potovanje čimbolj poceni in udobno. Izkoristite nizke izvensezonske cene. Na primer potovanje Sydney-Ljubljana-Syd-nsv je najcenejše izven sezone. Prevajamo in urejamo tudi vse potrebne dokumente. POSEBNE USLUGE ZA ČLANE S. D. S. IN ZA NJIHOVE PRIJATELJE. ZA nadaljnje poizvedbe se obrnite na vašega rojaka JOŽETA HAMPTONA {Tel. 622 7336,622 1735,po urah:6308569 M (047) 21-0959 ■K* *************************************** * * * * * * * * *** TAURUS** OPALS&GEMS SHOP 5,THE COLONADE ARCADE, CNR. HENRY S RILEY STREETS, PENRITH, 2750 ***** OPALI IN DRUGI OKRASNI KAMNI TER DARILA IN SPOMINKI VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH.S TEM OGLASOM DOBITE 10% POPUSTA PRI NAKUPU. * OPALS AND OTHER GEMSTONES AND * GIFTS AND SOUVENIRS OF ALL. SORTS *AT REASONABLE PRICES.WE'LL GIVE * YOU 10% DISCOUNT ON PURCHASE IF J YOU BRING THIS AD WITH YOU. *************************************** •K •X KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV Sobota. 19. Feb. PUSTOVANJE Igrajo Alpski- odmevi. Najboljše maske bodo nagrajene. Krofi. Sobota, 26. Feb. VESELI VEČER Igrajo Fantje treh dežel. Lovci so ta dan v Melbournu. Petek, 4. marca Sobota ,5.3. Sobota ,12.3, Sobota,19. 3 DISCO NIGHT for the youth. 8p.m. start. MIKROFON JE VAŠ Pridite pogledat kaj znajo drugi. Pokažite kaj znate vi. Ples. LOVSKA ZABAVA Alpski odmevi igrajo do polnoči.Posebnost! JOŽEFOVANJE Še posebej so dobrodošli Člani s tem imenom. Plesna zabava. ** -X * * -k ■K -K * * * * -K -K -K * * * * * •K •K * * * •K * * * * •K * * * * * ■K * -K * 4C * Vstopnina je še vedno samo $2 za člane in $3 za nečlane .Odlična hrana. Vesela družba vsako soboto. Za več obvestil poslušajte slovenske radijske ure. : * * x . V ****** * -a- * * * * * * * * * * ****************** Z UREDNIŠKE MIZE IZ VSEBINE Maše društveno živi j en j e se živahno razgibava.Vedno bolj. Siedl januarja Arno bill na lovskem pikniku. Ob koncu meseca so bili lovci In folklorna skupina z dvema avtobusoma na obisku pil slovens klh rojakih v Canberrl. I/ gosteh smo Imeli ljubljanske--ga nadškofa dr.Šuštar ja.Mladina je tekmovala v odbojki z lovci. O vsem tem si lahko pn.eben.ete na straneh te Ztevllke A.S. Tokrat smo Izpustili nadaljeva-nje romana Ljudje z Gon.ld.kega, pač. pa smo namesto tega objavili pismo S.J.M. In zanimivo pismo, ki ga je Božo Cerar,bivši vice konzul v Sydneyu, napisal Čet soplsu Velo. Pn.ebn.all boste tudi odmev rojaka na Kllnčke lesnlko-ve, kosmate pesmi, ki smo jih objet vili v zadnjih dveh številkah. NaŠll boste tudi odgovor rojaku zakaj so bile te opolzke pesmice sploh objavljene. Po dolgem času se je končno tudi oglasila Breda Čebulj Iz domovine. I/ svojem pismu v glavnem opisuje kako sta se z Iztokom vračala,kaj sta med potjo doživela In videla. Za sldnejske slovenske katoliške vernike je bilo veliko doživetje desetletnica cerkve v Merrylandsu, otvoritve nove dvorane Isto tam .Vanlca PetrlČ pripravlja poročilo o tem za našo naslednjo Številko. Tudi v fiebruarju bomo Imeli zelo zanimivo razgibano društveno živi j en j e. O tem bomo pisali. Nadškof dr.Šuštar med nami 2 I.Koželj : Društveno življenje 3- J.Hampton: Balinanje 5 D.Räber : Lovska sekcija 5 Naše čestitke in želje 6 D.Petrič : Poslovitev z Ottavijem Brajkom 7 Breda Čebulj piše 8,9,10,11 Obvestilo društva Planica 11 B.Čebulj: Slovenski povratniki 12,13,14,15 J.Žohar : France Forstnerič 13 D.H.Thirion Junaki leta 2120 19 Naše kali (pesmi) 20,21 Pismo Slovenske izseljenske matice 22 Mislijo na nas 23 F.Možina : Od Ognjene zemlje do Alaske 22,25, 26,27 Novice iz domovine 28, 29,30 Odziv na "KlinČek lešnikov" 31,32 Rešitev križanke in dva nedolžna vica 32 Sliko na naslovni strani: Prešernova rojstna hiša v Vrbi na Gorenjskem Avstralski Slovenec izhaja mesečno. Urejuje Jože Žohar. Založnik Slovensko društvo Sydney. Letna naročnina je $12, posamezna številka stane $1. Avstralski Slovenec (Australian Slovene) is published monthly . Editor Jože Žohar. Published by Slovene Association Sydney. Yearly subscription $12, single copy $1. Vsi dopisi - All correspondence to: Editor,P.O. Box 93,N.S.W. 2165,Australia. Dopisujte v naše glasilo.Avstralski Slovenec bo postat Še boljši,če ga boste objektivno s kn.ltlzln.ali in predlagali kaj! VIŠete nam lahko tudi,če nist Kot lahko vidite,naše glasilo se ne omejuje samo na pon društvenem Življenju ampak prinaša tudi novice od drugo čas opisov,na katere niste vsi naročeni. Ker zaradi preobilice dela In premalo delavcev izide Av nec skoraj vedno z zamudo,vas prosimo da,kar se društv tiče,poslušate slovenske radijske oddaje,kjer boste ved robnosti o naših tekočih društvenih prireditvah. S pozdravi do naslednje Številke,ki predvidoma Izide pr e društveni član o tan je o našem d in iz drugih stralskl Slove-enlh obvestil 'no slišali pod- vl teden v marcu Jože Žohar LJUBLJAMSKI NADŠKOF METROPOLIT DR. ALOJZIJ ŠUŠTAR MA OBISKU V SYDNEYU Dr. ALOJZIJ ŠUŠTAR,ljubljanski nadškof in metropolit je bil rojen 14.novembra 1920 v vasi Grmada v župniji Trebnje kot prvi med desetimi otroki.Pet razredov osnovne šole je dovršil v Trebnjem, gimnazijo pa v škofovih zavodih v Šentvidu nad Ljubljano,kjer je leta 1940 maturiral. Jeseni istega leta je stopil v ljubljansko bogoslovno semenišče in začel študij teologije. Jeseni leta 1941 ga je ljubljanski škof poslal v Rim, kjer je bival v Germaniku, filozofske in teološke študije pa je dokončal na Gregorijani. Naredil je licen-ciat iz filozofije in doktorat iz teologije. 27.oktobra 1946 je bil v Rimu posvečen v duhovnika in na praznik vseh svetnikov je imel novo mašo. Leta 1949 je dokončal študije in odšel v Švico na zdravljenje. Škof v Churu ga je sprejel v svojo škofijo in ga nastavil za kaplana v St.Moritz,kjer je ostal dve leti.Od leta 1951 do 1963 je bil profesor filozofije in verouka na liceju Maria Hill v Schwyzu.Jeseni 1963 je postal profesor moralne teologije v bogoslovnem semenišču v Churu.Ob profesorski službi je bil tri leta,od 1965 do 1968,tudi ravnatelj semenišča.Leta 1968 je postal tudi ravnatelj na novo ustanovljene bogoslovne šole v Churu.Istega leta je postal škofov vikar. Ob vsem tem je opravljal še vrsto drugih dolžnosti. Bil je referent za tisk pri švicarski škofovski konferenci,predsednik duhovniškega sveta za škofijo Chur. Več let je bil tudi predsednik mešane komisije,ki je urejala razmerja med škofi in duhovniki. Vodil je priprave na škofijsko sinodo v Churu in nato še skupno sinodo švicarskih škofij,ki je bila leta 1972. Od leta 1971 do 1976 je opravljal pomembno službo tajnika Sveta evropskih škofovskih konferenc (CCEE). Leta 1977 se je vrnil v domovino. Takoj po vrnitvi je postal kanonik ljubljanskega stolnega kapitlja,nato pa je sprejel še vrsto drugih služb.Postal je referent slovenskih škofov pri Zvezi višjih redovnih predstojnikov in predstojnic,predavatelj na teološki fakulteti in voditelj komisije za koordinacijo verskega tiska pri medškofijskem pastoralnem svetu. 26.februarja 1980 ga je papež imenoval za ljubljanskega nadškofa. 13.marca 1980 je prevzel nadškofijo v kanoniško posest, 13. aprila 1980,na belo nedeljo,pa je prejel škofovsko posvečenje in bil umeščen za ljubljanskega nadškofa in metropolita. (Rafael) Med svojim obiskom v Avstraliji bo obiskal vsa slovenska katoliška verska središča in če mo bu čas dopuščal,tudi nekatere druge slovenske organizacije. V Sydneyu je med drugim blagoslovil tudi novo,komaj dokončano dvorano slovenske katoliške cerkve v Merrylandsu. Odzval se je tudi povabilu ,da je obiskal slovenski društvi v Sydneyu,Triglav in Slovensko društvo Sydney. Slovensko društvo Sydney »oziroma njegovi člani, so doživeli nemajhno presenečenje, ko jih je bilo precejšnje število obveščeno po telefonih,da bo visoki gost v društvenih prostorih ob določenem času. Pričakalo ga je veliko število društvenih članov in drugih slovenskih rojakov. Z dr. Šuštarjem, so prišli še: dr. Ivan Mikula, pater Valerijan Jenko in pater Ciril Božič.Ljubljanski metropolit in duhovniki so se dolgo zadržali v prisrčnem razgovoru z društvenimi delavci in člani. Predsednik in tajnik društva sta visokemu gostu razka-zala okolico društva. Nadškof je bil prevzet s čudovitim razgledom,ki se mu je ponujal s hriba na vse strani Sydneya. Predsednik društva,Ivan Koželj je nadškofu podaril knjigo o Avstraliji,katero so prej podpisali vsi navzoči Slovenci. čas,ki smo ga preživeli z nadškofom in duhovniki,je lepo popestril tudi Lojze Kmetič,ki je na šaljiv a dostojen način prebral "Lepo Vido" v petih "jezikih". Printed by Modia Press (Sales) Ply Ltd, 7 Garners Ave. Marrlckvllle. NSW ??04 IM\ Sfln nonn ivanKoželj DRUŠTVENO ŽIVLJENJE Silvestrovanje je za nami,mi smo pa v polnem zamahu z dobrimi željami in z veliko nade za boljše-leto pred nami. Zadali smo si velike naloge,katere bomo izpeljali le z vašo pomočjo, dragi člani in prijatelji. Januar ali prosinec je že za nami. Že lansko leto smo pisali pisma slovenskim organizacijam širom Avstralije, da bi želeli boljšega sodelovanja na kulturnem ali pa športnem polju. Na to pismo se nam je oglasilo slovensko društvo Triglav iz Canberre. Povabili so nas in našo folklorno skupino,da bi zastopali Slovence na etničnem festivalu v Canberri 29.prosinca.Odločili smo,da se bomo odzvali in tako smo se 29.ob šesti uri zjutraj kar z dvema avtobusoma odpeljali proti Canberri. Zakaj kar dva avtobusa? V enem so bili člani folklorne skupine in njihovi starši,v drugem pa člani naše lovske družine. Vsega skupaj nas je bilo 95. Po prihodu v Canberro, kjer so nas že nestrpno čakali predsednik in veliko število članov društva^so nas popeljali v dvorano in nas prav lepo pogostili z zajtrkom. Po zajtrku smo se odpeljali v center Canberre,kjer je bil nastop.Ob 12.15 se je pričela parada z velikim številom nastopajočih .Med vsemi skupinami je bila naša Planika največja.Bila nam je naš slovenski ponos kajti lepe pisane narodne noše so bile najlepše, kar je potrdil tudi Al Grasby,bivši komisar za etnične zadeve.On je vodil cel program. Veliko je povedal o Slovencih,posebno pa je poudaril,da ko je bil v Evropi,se mu je najbolj dopadlo na Bledu.Po paradi je bil kratek premor,nato nastop.Naša skupina je spet dobila velik aplavz. Zaplesali so lepo in nasmejani obrazi plesalcev so odražali dobro voljo in zadovoljstvo. Čfeprav je bila temperatura okoli 37°C,so naši mladi izdržali. No,po tem smo pa imeli smolo. Izgubili smo šoferje avtobusov .Morali smo prositi Al Grasbyja,da jih je po zvočnikih iskal,kar ni bilo slabo, če tako gledamo,ker se je pač čulo naše slovensko ime in ime Planike kar štiri ali petkrat po zvočnikih.Tako nas ljudje niso mogli pozabiti tako hitro. No,pa saj nam ni bilo slabo,ker smo bili nekaj časa zbrani pri slovenskem kozolcu, nekaj časa pa smo sedeli na travi zraven cirkusa in se kar dobro zabavljali. Ko smo našli naše šoferje,smo se odpravili v društvene prostore,kjer je ob pol osmih zvečer naša folklorna skupina ponovno pokazala svoje sposobnosti. Senzacija v dvorani pa je bila,ko so lovci,oziroma njihov pevski zbor prvič tako javno nastopili. Okoli devete ure smo se morali posloviti,ker smo imeli že naprej določeno,da moramo biti v Sydneyu okoli polnoči. Drugi dan smo namreč morali ponovno nastopati s skupino pri verskem centru v Merrylandsu. Cfeprav so bili naši mladi trudni,so že ob deveti uri zjutraj bili vsi v narodnih nošah in pripravljeni na sprejem našega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja. Tudi ta dan je bil eden od tistih dni,ki se ne pozabijo tako zlahka. Drugi dan smo imeli obisk nadškofa pri našem društvu.O tem na nasprotni strani. In tu je februar ali svečan . Začeli smo ga z mladinskim diskom. Obiski na disko večerih niso tako dobro zasedeni kot je to željeno. Izgleda, da ima naša mladina rajši Šport kot pa disko večere; Proslava v čast našega pesnika Franceta Prešerna je bila 5. februarja. Več o tem boste brali v prihodnji številki. Pripravljamo se na Dan zaljubljenih, potem na veliko pustno veselico,no in potem spet potujejo lovci v Melbourne na lovsko tekmovanje pri društvu Veselih lovcev. Da bi odkrili nekaj talentov,smo spet organizirali zabavo, ki jo navadno imenujemo Mikrofon je vaš.Prosimo vse,ki znate peti ali igrati,da se prijavite. Če boste zmagali, boste tudi nagrajeni. 12. marca ali sušca pa bomo spet imeli lovsko veselico. _Nasvidenje na naših prireditvah!_ ČE NAMERAVATE POTOVATI IZVEN AVSTRALIJE IN MORATE IZPOLNITI FORMULAR-JE ZA POTNE LISTE ALI VIZE,VAM LAHKO POMAGAMO S FORMULARJI V SLOVENŠČINI.VPRAŠAJTE TAJNIKA J. ŽOHARJ A, KO PRIDETE NA DRUŠTVO. VABIL0 Slovensko SVDIMEV,45 DR UŠTVO Ferrers Rd.Horsley Park VLJUDNO VABI VSE SLOVENSKE ROJAKE IN NJIHOVE PR IJ ATELJE, ČLANE IN NEČLANE,NA NASLEDNJE DRUŠTVENE PRIREDITVE: Sobota,19.Feb. Pustovanje z Alpskimi odmevi NAJBOLJŠE TRI ODRASLE IN TRI MLADINSKE MASKE BODO NAGRAJENE. NA VOLJO BOMO IMELI DOVOLJ "TA DOMAČIH" KROFOV IN DRUGEGA PECIVA. KUHINJA IN BAR STA PRI NAS VEDNO DOBRO ZALOŽENA. Sobota,26iFeb. Večer s Fanti treh dežel NAŠI FANTJE IGRAJO VEDNO BOLJŠE. ZAPLEŠITE OB NJIHOVI GLASBI! disco night TO BE ON FRIDAY,4TH MARCH, 8 P.M. YOU ARE WELCOME EVEN IF YOU ARE NOT MEMBER WE ONLY ASK YOU TO WEAR SHOES AND PROPER DRESS.ENTRANCE $3.SWING THE NIGHT AWAY! Sobota,5.Marca Mikrofon je vaš Sobota,19.Marca Jožefovanje Sobota,26.Marca Meddruštveni folklorni večer ŽELITE ITI Z LOVCI V MELBOURNE? IMAMO ŠE NEKAJ PROSTIH MEST NA AVTOBUSU. ODPOTUJEMO V PETEK 25.FEBRUARJA OB PETI URI POPOLDNE Z DRUŠTVA. VOŽNJA STANE OKOLI $40 PO OSEBI. PRENOČIŠČE V MOTELU POSEBEJ.ZA TOČNEJŠA NAVODILA VPRAŠAJTE DRAGA RABERJA NA TEL.NO.623 4987, IVANA KOŽELJA NA 6235653 JOŽETA ŽOHARJA NA 673 1449. Z NAMI LAHKO POTUJETE TUDI ČE NISTE LOVEC ALI ČLAN DRUŠTVA. J.Hampton BALINANJE Zopet je minilo eno leto in spet je prišel nam Slovencem vsem poznani dan obletnice rojstva dr.Franceta Prešerna. Mi balinarji pa se že pet let tekmujemo meddruštveno tekmovanje za prenosni Prešernov pokal. Od nas in celega S. D. S. je lepo,da se zbere toliko tekmovalcev na eni športni prireditvi. Klubi, ki so letos sodelovali so bili S. D. S., Triglav,Jadran Hajduk in Istra klub. S.D.S. je začelo zelo dobro.Dve četvorki sta prve partije dobili, tretja četvorka , v kateri so bili: T .Muha,S . Roj, J. Hampton in F. Nusdorfer ,so pa vodili z 10-0 in nazadnje izgubili 11-10,kar jim je vzelo moralo in so potem izgubili še drugo partijo z 11-8.Tako so naši odpadli od nadaljnega tekmovanja. M . Smrdel, J .Tomšič, J.Markočič in J.Cetin, ki so začeli zelo dobro,so drugo partijo zgubili 11-2 in so tako tudi oni odpadli od nadaljnega tekmovanja. oetvorka S. D. S. S .Tomšič, L. Kocijančič, S. Reja in S.Franca so bili nada S. D. S. Ampak, ko je S. Reja zapustil balinišče in je zaigral rezerva O.Zorzut,so tudi oni šli navzdol. Na kraju so se le malo zavzeli in osvojili zadnjo partijo 13-3 in s tem osvojili tretje mesto. Prvo mesto je dobil Triglav s skupino I. Karbič , R . Sajina , E . Hrvatin in V.Veljčič, ki so v finalu premagali drugo moštvo Triglava v katerem so bili V . Samsa, R . Čfehič, M . Zadnik , V . Tašner. Končna razporeditev mest je bila: 1.mesto TRIGLAV 2.mesto TRIGLAV 3.mesto S.D.S. Zaradi tretjikrat zaporedoma osvojenega pokala, 1981,1982, 1983,je zdaj Prešernov pokal postal stalna lastnina balinarske sekcije kluba Triglav. Razdelitev pokalov dr.Franceta Prešerna je bila v soboto 5. februarja 1983 v društvenih prostorih. LOVSKA m RIBIŠKA DRUŽENJA D. Räber Koncem januarja so se lovci in ribiči odpravili na piknik v Bobbin's Head ob morju. Izbrali so si zelo lep kraj. Poleg ribarjenja imajo tudi vrsto drugih športov v lovski sekciji. Imamo mnogo članov,ki hodijo na lov in celo na ribarjenje na odprto morje.Jože Far-kaš,izkušeni ribič,nas večkrat odpelje lovit ribe na odprto morje,včasih tudi dva do trikrat mesečno. Tudi na lov hodimo,ampak precej daleč. Imamo zelo lepo in moderno strelišče,ki smo ga dokončali pred nekaj meseci,ko smo za-betonirali steze.Jože Farkaš je daroval beton in tudi sicer vložil veliko svojega truda. Jože,najlepša ti hvala! Policija je strelišče pregledala,odobrila,registrirala in nam dala pismeno privolitev. Strelišče je tudi razsvetljeno, za kar se zahvalimo Francu Mramorju,da je napeljal elektriko in montiral luči. Zahvaliti se moramo tudi Lojzetu Gominšeku,ki je napeljal vodo do strelišča. Pri vsem je veliko truda vložil tudi Maks Robar,ki nam je posodil stroj in pripeljal material. Hvala tudi Ivanu Ghermu,ki nam je posodil les za betoniranje. Da smo prišli do strelišča, se moramo zahvaliti tudi Henriku Juriševiču, ki je bil prvotni organizator. Hvala tudi vsem drugim,ki ste nam kakorkoli pomagali. Strelišče je odprto vsako nedeljo po tretji uri popoldne. Pridite in pokažite nam kakšni strelci ste. Včlanite se v lovsko sekcijo, lov je lep šport. V soboto 29.januarja smo lovci odpotovali v Canberro na obisk tamkajšnjemu slovenskemu društvu. Bil nas je poln avtobus. Z drugim avtobusom pa je potovala naša folklorna skupina Planika. Naši rojaki v Canberri so nas zvesto pričakali. Njihov bratski sprejem nas je zelo presenetil;takega nismo pričakovali. Upamo,da bomo lahko našim kanberškim Slovencem tudi mi izkazali naše gostoljubje na našem društvu. PRIDRUŽITE SE NAŠIM BALINARJEM, LOVCEM, STRELCEM, RIBIČEM, Š AH ISTOM! PRIPELJITE VAŠEGA OTROKA NA VAJE FOLKLORNIH PLESOV IN V ŠOLO. SKUPAJ Z NAMI NEGUJTE IN VARUJTE NAŠO NARODNO DEDIŠČINO! NAŠE ČESTBTKE IN ŽELJE Pred kratkim se je po skoraj enoletnem bivanju v Sloveniji vrnil SLAVKO PRINCI C z ženo in hčerko. Slavko je doma imel hudo avtomobilsko nesrečo in je zaradi nje moral ostati na daljšem zdravljenju. Slavko in Slavica, veseli smo,da sta se vrnila. Pogrešali smo vaju. Odbor S. D. S. vama želi vse najboljše! Sredi januarja je praznovala svoj rojstni dan naša cenjena članica MARTA MI!IAILIÜ. Marta, odbor S. D. S. ti želi zdravja, da bi lahko slavila še mnogo rojstnih dni in preživela veliko lepih večerov med nami! FAMI&A ZAFOŠMIK ni mogla počakati do januarja,ko nas toliko slavi rojstne dneve, ampak je svojega praznovala že decembra, par dni pred božičem. Kakšno lepo božično darilo si mogla biti svoji mam1 ci,Fanika! Da bi zdrava in vesela še mnoga leta doživela! Odbor S.D.S. AMTOM GAL, srečno Novo leto in vse lepo za tvoj rojstni dan,ki si ga praznoval prvega januarja! Odbor S. D. S. Skoraj bi bili prezrli našo tiho in pridno delavko DRAGICO FARKAŠ,ki je praznovala svoj rojstni dan 3 .januarja. Da bi tudi ti bila zdrava in srečna in - da bi nam tudi v bodoče pomagala! Odbor S. D. S. se ti za pomoč iskreno zahvaljuje! VILJEM ŽIŽEK,nič nam nisi povedal, da si 15.januarja slavil svoj rojstni dan,ampak mi se te vseeno spomnimo in ti želimo obilo zdravja in še mnogo srečnih let! Odbor. 21.januarja je praznovala svoj prvi rojstni dan OAJAMA MIKU1LETIC iz Croydon Parka. Iskrene čestitke mali ljubki punčki z željo, da bi bila zdrava in da bi zrasla v lepo in pridno slovensko deklico !Očku in mami pa lep pozdrav -pa pridite kaj! Odbor S. D. S. Naš dolgoletni član TOMI FATUR je imel svoj rojstni dan 18.januarja.Iz srca vse najboljše in mnogo zdravja ter veselja! Dali se kmalu bratje veseli,na društvu objeli! Odbor S.D.S. Kaj je na svetu lepšega kot napolniti osemnajsto leto življenja! TAM JA SUŠAMJ, za tvoj 18.rojstni dan ti kličemo: Še mnogo zdravih, veselih, srečnih let! In veliko zadovoljstva v tvoji prvi službi v banki! Upamo,da zdaj,ko si se podala na skoraj samostalno življenjsko pot,ne boš pozabila,da si prišla izmed naših vrst in da se boš med nas še večkrat vrnila! Odbor S. D. S. Te dni je slavila svoj rojstni dan tudi naša draga članica MARUA GBERM. Želimo ti zdravja in sreče in vse,kar si sama želiš! Naslednjo soboto pa se bomo po deli spet na društvu veselo zavrteli! Odbor S.D.S. PETER BABICO,ki ima svoj rojstni dan koncem januarja,naj sprejme čestitke in želje za vse dobro od družine Žohar in ostalih prijateljev. K čestitki se pridružuje odbor S.D.S. 30.januarja ima svoj rojstni dan tudi naša tiha društvena mravlja JOŽE ŽDIKAR.Vso srečo ti želi žena in sinova ter sodelavci. FRAMK OBID,ja možakar ti jih imaš pa ta mesec enainpetdeset let,kar je zrelosti mladi cvet. Na zdravje in dolga leta ti čestitajo člani lovske družine in odbor S. D. S. Naslednji mesec, 13. februarja bo slavil svojo štirideseto pomlad JOSIP FARKAŠ, naš član in odbornik. Josip, na zdravje in še na dolga leta ti kličejo člani lovske družine in kolegi v odboru. Mogoče naslednja številka našega glasila ne bo izšla do 24. februarja,ko bo praznoval šesti rojstni dan TOMAŽEK PETRIČ , čez dva dni pa bo slavil svoj rojstni dan njegov aieHJOŽE PETRIČ'.Obema, Jožetu in Tomažku želi zdravja in veselja v družinski sreči mati in žena Danica. K dvojnemu prazniku se s čestitkami pridružuje tudi odbor S.D.S._ Prosimo, sporočite tajniku vaše rojstne in druge dneve, ki jih slavite. Namesto plačila za čestitko, darujte v tiskovni sklad! Hvala! NAMERA V A TETMETI PARTY 7DOGOVORITE SE Z ODBOROM ZA POSEBEN POPUST IN ZA VRSTO USLUGE, KI JO ŽELITE IMETI. DRUŠTVENI PROSTORI SO ZA VAS ,ZATO JIH UPORABLJAJTE. SKUPAJ GRADIMO!!! Danica Petrič POSLOVILNO SREČANJE Z ANSAMBLOM OTTAVIJA BRAJKA IN PREDSTAVNIKI S.I.M. 20. DECEMBRA 1982 LJUBEZEN SEJ Ljubezen ti bodi, življenja vodilo, ljULbo.z2.yi tvojega ravnanja m2.t1i.to; kjeikoli tvoja noga kodi, ljubezen 6 ej - in 6/ieč.en bodi! Moč. ti bo siaAtla, zdiavje cvetelo, v6e okiog tebe in v tebi bo pelo! Koiak ti bo pio žen,lahak in ve*el, vsakdo ptied tabo - klobuk bo Anel! P*.i Avojih dejanjih uspehe bo% žel, na levo in de^no - &h.c.a bol gn.el! __ Na poslovilnem srečanju z ansamblom Ottavija Brajka in predstavniki S.I.M. je bil tudi kratek literarni večer,na katerem je nekaj svojih pesmi prebral najprej gost iz domovine, pesnik France Forstnerič. Nato pa je g.Koželj,ki je program povezoval,povabil na oder urednika Avstralskega Slovenca, ki nam ga je tudi na kratko predstavil; g .Jože Žohar je v slovenščini in angleščini svojo daljšo Reminiscenco na Rudija (The Reminiscence of Rudi) . Gospa Pavla Gruden pa žal ni zbrala dovolj poguma,da bi sama recitirala svoje pesmi, zanjo je to storil pesnik g . Forstnerič. Gospa Danica Petrič pa je po recitaciji svoje pesmi "LJUBEZEN SEJ" , (ki jo zgoraj ponovno objavljamo) doživela nemalo presenečenje,ko sta jo vodja ansambla Ottavija Brajka in šaljivi Giovanini prosila, če jima kot avtorica pesmi "Ljubezen sej" dovoli, da pesem uglasbijo ter pojejo.Seveda jima je Danica z veseljem dovolila! G.Kobal je kot zadnji prebral nekaj domoljubnih pesmi,ter odgovarjal na vprašanja v zvezi z njegovo izašlo knjigo. Program literarnega večera je ljubko popestrila tudi mladinska folklorna skupina SDS pod vodstvom učiteljice Ivane Slobodnik.Lepo je ponovno zaplesala tudi Tamara Rogelja.Toni Godec pa je v lepi slovenščini recitiral "Dramilo".Z recitacijo o "Zlati ptički nas je presenetila tudi gospa Ivanka Simec. Izkazali so se tudi lovci. Gostom iz domovine so pokazali film na temo - kaj se pravi iti v bush prasce lovit! Gospe v kuhinji so bogato obložile mizo gostov,tako da je monsignor iz Rima,ki je prišel v spremstvu patrov Valerijana in Cirila,rekel,da se "ta štrudel res lahko vika". Jaz pa sem dodala: "Ja, še angelčki bi ga jedli!" Vsi predstavniki Slovenske izseljenske matice,kakor tudi člani ansambla Ottavija Brajka so dobili lična darila v spomin na naša srečanja pri Slovenskem društvu. Vsekakor upamo,da bodo v domovino odnesli najlepše vtise o delovanju našega društva in o naših odbornikih ter članih. Literarni večer,ter nastop folklorne skupine je bil v izdihljajih starega leta ena najlepših kulturnih prireditev našega društva v letu 1982.Vse je bilo tako spontano,a vendar tako toplo,prisrčno in domače. Upam,da bomo imeli še mnogo takih prijetnih večerov! Croydon Park , 10. janurja 1983 TRADICIONALNO JOŽEFOVANJE NA SLOVENSKEM DRUŠTVU V HORSLEY PARKU, V SOBOTO 19. MARCA OB 20. URI. JOŽETI, JOŽEFI, JOŠKOTI, JOSEPHI, PEPIJI, PEPICE, JOŽICE, JOSEPHINE, ČE STE NAŠI ČLANI,PRIDITE,PRAZNUJTE SVOJ IMENDAN MED NAMI.POLEG ČESTITKE S.D.S. VAS ČAKA TUDI PROSTA STEKLENICA VINA IN PRIGRIZEK. DOBRODOŠLI!!! 8 Breda DRAGI JOŽE, DRAGI ODBORNIKI IN OSTALI ČLANI SLOVENSKEGA DRUŠTVA SYDNEY! Po dolgem Času najprej vsi skupaj prav lepo pozdravljeni. Končno se vam zopet oglašam,kar se bo sedaj, ko sem doma, bolj pogosto dogajalo. Upam, da ste sprejeli kakšno razglednico iz najinega potovanja. Sicer pa priznam, nisva preveč pisarila, ker nama je bil vsak dinar zelo dragocen. Najprej naj se Jožetu zahvalim za njegovo pridno pošiljanje Avstralskega Slovenca.Tako sem več ali manj na tekočem, kaj se dogaja pri vas na društvu. Kot sem prebrala, imate nov odbor. Gospodu Koželju ob njegovi izvolitvi za predsednika društva iskreno Čestitam,prav tako tudi ostalim na novo izvoljenim odbornikom. Upam, da vam bo delo Še naprej tako uspešno (ali pa še bolj) potekalo kot do sedaj. Pred nekaj minutami sem tudi prejela Jožetovo čestitko za Novo leto, ki me je zelo razveselila. Jože, tudi za to najlepša hvala. Tako tebi kot tudi ostalim na društvu tudi jaz Želim mnogo, mnogo osebne sreče, uspehov, veselja in zdravja v Novem letu. Zdaj pa naj vam na kratko napišem, kje sva se potepala. Iz Sydneya sva se namenila oditi čez Snowy Mountains v Albury, kjer sva iskala delo, pa se je sezona obiranja že končala. Od tam sva nadaljevala pot po dolini reke Murray v Milduro ,kjer tudi ni bilo sreče. Potovala sva vse skozi z avtostopom in z malim šotorčkom ,tako da sva prihranila pri vožnji in pri prenočišču. Nato sva z nekim kamionistom odšla v Adelaide, od tam v Alice Springs, v Coober Pedy ,kjer sva srečala nekaj naših Slovencev, ki iščejo opale. Ustavila sva se tudi v Tennant Creeku ,kjer sva končno dobila delo. Jaz sem med tistimi Aboriginali v neki italijanski restavraciji prodajala sendviče in pijačo, Iztok pa je /.iiOg a) Ljubljana, 13eo (j raci SO/SI Tabela 11: Dolžina bivanja povratnikov v Avstraliji DOLŽINA BIVANJA ŠT.INFORM, let Najdi je,devetindvajset let,je v tujini ostal upokojenec iz Kozarij;največ jih je ostalo enajst let; duhovnik pa je ostal v Sydneyu samo štiri leta in pol. Dolžina emigracije povratnikov se torej giblje med štirimi in devetindvajsetimi 1eti,njihovih otrok pa med tremi in dvanajstimi leti. Iz letnice povratka (tabela 10) in letnice rojstva povratnikov (tabela 2) lahko ugotovimo tudi njihovo starost ob prihodu v domovino. Tabela 12: Starost povratnikov v domovino STAROST 72 let 65 " 58 " 50 " 49 " 44 " 43 " 42 " 41 " 39 " 38 " 37 " 34 " 31 " 16 let 14 " 13 " 12 " 10 " 9 " 8 " 3 " SKUPAJ ŠT.INFORM, moški ženske 1 12 2 1 18 Pri starejših povratnicah se starost pri povratku giblje med 72 in 31 leti (povprečna starost je približno 46,6 let). Izseljenci so se vračali v domovino pri povprečni starosti 45 let. Med otroci je bil ob prihodu v Slovenijo najmlajši star 3 leta, najstarejši 16 let,povprečna starost ob povratku je bila 10,4 leta. V domovino so se vračali skupaj z otroci,ženami in možmi.Samo informator iz Kozarij se je vračal sam. Ob koncu bivanja v Avstraliji niso imeli več finančnih težav in so se vsi vrnili z letalom. Prtijago,razno kuhinjsko opremo in stroje za obrtne delavnice,so transportirali z ladjo. C) H KOMU SO SE VRNILI V tabeli 3,ki prikazuje današnji kraj bivanja povratnikov,smo videl i,kam so se vrnil i.V tabeli 13 pa hočem prikazati h komu so se vrnili. Tabela 13 KDO Duhovnik Povr. Povr. Povr. iz Trboj Povr. Povr. Povr. Povr. Povr. Povr. Povr. z Ajdovščine z Metlike z Maribora z Šenčurja z Bežigrada z Sevnice iz Kozarij z Žirovnice iz Ljubljane KAM ali H KOMU k slov. frančiškanom v lastno stanov.hišo v lastno stanovanje k svojim staršem ŠT.INFORM. 1 14 6 Samo dve družini sta se vrnili k svojim sorodni kom.Med njima družina iz Žirovnice,ki se je vrnila leta 1980,že gradi stanovanjsko hišo v sosednji vasi. Ostali povratniki so si že pred odhodom v domovino sezidali svojo hišo ali pa kupili stanovanje.Krajevno gledano,vsi stanujejo blizu svojih sorodnikov. D) VKLJUČITEV V STARO OKOLJE Poglavje sem razdelila na starejše povratnike in drugo generacijo. - Starejši povratniki V začetnem obdobju ponovnega bivanja v domovini so povratnikom pomagali njihovi sorodniki .Tisti ,ki še niso imeli svojega stanovanja ali hiše,so nekaj mesecev živeli pri svojih starših. Večje probleme so imeli z zaposlitvijo.Nekaj si je (s pomočjo prijateljev ali sorodnikov) pred vrnitvijo priskrbelo delovno mesto: turistični vodič je postal solastnik motela,inženir se je takoj po povratku zaposlil kot projektant pri železniškem gospodarstvu Ljubijana,duhovnika pa je čakalo delo v Plečnikovi cerkvi.Obrtnika iz Šenčurja in Maribora sta s prihranki po nekaj mesecih odprla svojo obrtno delavnico. Težje so si dobili delo ostali informatorji,ki so se zaposlili v družbenem sektorju. Zakonca iz Žirovnice imata svoj taksi (mercedes,uvožen iz Avstralije) in avtomehanič-no delavnico.Razen računovodkinje iz Ajdovščine in trgovke iz Sevnice,so imeli ostali prednost pri zaposlitvi zaradi znanja angleškega jezika: informatorka,bivši tekstilni tehnik se je zaposlila na ljubljanskem 1etališču,povratnica iz Bežigrada pa v turistični agenciji Jugoagent. Upokojenci in gospodinje,zaradi svojega statusa.niso imeli težav z iskanjem dela. V vključitev v staro okolje sodijo tudi prijateljske zveze,ki so jih morali obnoviti. V svoji okolici so sprva predstavljali "človeka,ki je bil zelo daleč" in so bili zato za domačine še toliko bolj zanimivi.Pripovedovanje o življenju v Avstraliji je bilo v prvih tednih vsakdanja tema pogovora. Postopoma so sprejeli način življenja uslužbenca,obrtnika,upokojenca ali gospodinje,kakršnega živijo ljudje v njihovi okolici. Po nekaj letih življenja v Sloveniji jim pomeni bivanje v Avstraliji bolj ali manj prisoten spomin na "življenje z boljšim standardom v visoko razvitem zahodnem svetu". (41) Posledice tega lahko vidimo v njihovi material ni,social ni in duhovni kulturi. -Druga generacija Otroci so se po prihodu v Slovenijo srečali z drugačnimi problemi kot njihovi starši. Zaradi pomanjkljivega znanja slovenščine so imeli v prvem letu šolanja težave s komuniciranjem in z dojemanjem šolske snovi. (42) Zato pa so se odlikovali z znanjem angleščine. Neznanje je sprva preprečevalo navezovanje prijateljskih zvez.Posledica tega je bila.da so bili v začetnem obdobju bolj navezani na svoje starše in brate ali sestre. Ko so začeli obiskovati različne šolske krožke in se tudi v prostem času družiti s svojimi sovrstniki je znanje slovenščine postopoma raslo.širil i so si krog prijateljev in izgubljali občutek izločenosti iz šolske in sosedske skupine. Danes so večinoma dobro vključeni v novo sredino.Novi kraj bivanja jim daje večjo sproščenost,v igrah niso omejeni le na domače dvorišče ali vrt,kot v Avstraliji. Kljub temu pogrešajo svoje avstralske prijatelje. ce primerjamo obe skupini informatorjev med seboj,opazimo,da so otroci po prihodu v Slovenijo doživljali na določenih področjih načina življenja (komuniciranje-jezik, prijateljske zveze,..) podobne akulturacijske procese kot njihovi starši v začetnem obdobju življenja v Avstraliji.Pokazalo se je,da se otroci lažje vključijo v novo okolje kot njihovi starši. E) STIKI Z AVSTRALIJO "če človek živi toliko let v tujini in se med tem časom spozna z novimi ljudmi,mu je» ko odhaja domov,težko zapustiti svoje prijatelje." (43) Zato so bili pismeni kontakti s Slovenci in drugimi znanci iz Avstralije v začetnem obdobju zelo pogosti.Ob postopnem vključevanju v življenje v domovini so takšni stiki postali bolj redki.Povratniki so si dopisovali le z najboljšimi prijatelji;najbolj pogosto si dopisujejo otroci. Dva informatorja sta bila v času po povratku tri mesece na obisku v Sydneyu. Procesi med preseljevanjem se ponavljajo: ko so izseljenci živeli v Avstraliji, so imeli stalne stike z domovino;sedaj,ko so doma,pa ohranjajo podobne zveze z imi-grantsko skupino v kateri so sami živeli. F) VPLIV BIVANJA V AVSTRALIJI NA TUKAJŠNJE ŽIVLJENJE se kaže na različnih področjih načina življenja: a) komuniciranje: večina povratnikov,predvsem otroci»govorijo slovenščino z angleškim prizvokom.Besedni zaklad je po navadi sestavljen iz slovenskih in angleških besed. V vsakdanjem govoru uporabljajo angleško pritrdilnico "Ves" namesto slovenskega "Da". Otroci se med seboj,zaradi hitrejše konverzacije,pogovarjajo angleško. b) prehrana: nekaj informatorjev je obdržalo avstralsko razvrstitev obrokov. c) stanovanjska oprema: tako kot so v Avstraliji dopolnjevali notranjo opremo razni slovenski spominki,krasi jo sedaj stanovanja povratnikov razne figurice kengurujev, razglednice Sydneya,namizni prti z avstralskim zemljevidom,okraski iz opala itd.Stanovanjske hiše povratnikov so po kvadraturi zelo velike (44) in dokaj razkošno opremi jene.Skoraj pri vseh je kuhinjska oprema prinešena iz Avstralije. d) prazniki: družine praznujejo vsako leto poleg 8.marca tudi Father's Day (tretjo soboto v septembru),ki ima za očete podoben pomen kot Dan žena za matere. e) branje: večina si je med imigracijo nabavila literaturo o Avstraliji.Predvsem otroci,z namenom,da ne bi pozabili angleškega jezika,berejo avstralske pripovedke,praviji-ce,pesmi in podobno. f) svetovno obzorje: je verjetno najbolj oprijemljiv dokaz bivanja v tujini,ki ostane v človeku samem.Z združitvijo mnenj povratnikov na svet,bi dobili približno takšno izjavo: "Slovenci smo ozko usmerjeni v duhovnem smislu,med tem,ko ti Avstralija že sama po sebi daje občutek širine in tudi način avstralskega življenja je širo .Avstralci ti pustijo,da živiš po svoje,ne vmešavajo se v tvoje živijenje.Tako začneš gledati na probleme in lastne težave bolj široko,iz več zornih kotov.Nisi več zaverovan le v lastno kulturo.Takšni pogledi ti ostanejo tudi,ko se vrneš v domovino." Našteti primeri prikazujejo pojave,ki ločujejo povratnike od ostalih prebivalcev v njihovi okolici. Z Bredino študijo bomo nadaljevali v prihodnji številki,ko bo na vrsti zadnje poglavje ZAKLJUČEK. BI RADI BRALI DOBRO KNJIGO? PRED KRATKIM SMO OD SLOVENSKE IZSELJENSKE MATICE DOBILI OKROG ŠESTDESET KNJIG ZA NAŠO KNJIŽNICO .PRIDITE IN SI IZPOSODITE KNJIGE V SOBOTO ZVEČER ALI V NEDELJO POPOLDNE,KO JE KNJIŽNIČA ODPRTA. IMAVD TUDI RAZNE REVIJE, ČASOPISE IN KOLEDARJE IZ DOMOVINE._ The places you can store a Pacific 14 are numerous. And perhaps the only thing more amazing than what the Pacific 14 will fit into, is what will fit into the Pacific 14. All the clothes in this photograph, for instance. While there's room for all these clothes on the inside, there's also room for something else. A dryer on top. The gentle tumble washing action gives your clothes a longer life better economics and superior wash results, w hile using less water, an important feature in areas where the water is precious. With the Pacific 14. you get all the Irani res you'd expeet and more. For instance, the wash howl is large and made ol stainless steel. There's an automatic dispenser to ensure even distribution and economic use ol detergents and conditioners. There are 14 wash programmes to suit all w ashable fabrics. But w ith the Pacific 14 you get something else. Suspamat. A special shock absorbing system that greatly reduces noise and vibration. Already there are over 3 million Pacific tumble action washers in us< around tlu- world. Due to their years of proven reliability Pacific have extended their warranty to 2 years. That's double that of other washing machines. The Pacific 14, now available at selected retail outlets. Or contact Gorenje Pacific. 8 West Street. North Svdnev. X.S.W. 2060. PH: 9295277 Fits vour lifestvle pacific ■ by gorenje 18 J.Ž. france forstnerič Franc Forstnerič je bil rojen 1933.leta v Pobrežju pri Ptuju.Po srednjem šolanju v Ptuju in Mariboru je bil učitelj v Leskovcu v Halozah,nato učitelj v Središču ob Dravi.Leta 1958 se je pridružil novinarjem in delal šestnajst let pri mariborskem Večeru, zdaj pa že deset let dela pri ljubljanskem Delu v kulturni rubriki za Štajersko in Pomurje.Diplomiral jena fakulteti za sociologijo in politične vede na univerzi v Ljubljani. Napisal je osem knjig,dve od teh za otroke. Njegove pesmi so prevedene v več tujih jezikov. Lani novembra in decembra je prišel na turnejo po Avstraliji z delegacijo Slovenske izseljenske matice in ansamblom Ottavio Brajko.Skoraj povsod,kjer so bili gosti slovenskih društev,se je predstavil s katero od svojih pesmi,in občinstvo ga je rado sprejelo. Letos je petnajst let odkar je pri Državni založbi Slovenije izšla njegova knjiga pesmi z naslovom Dolgo poletje.Iz te knjige povzemamo naslednje Forstneričeve pesmi: France Forstnerič France Forstnerič TISTI KI SE VRNE Tih je kakor bolno drevo . Ravnodušno se nasmehne angelu z divjimi lasmi. Z njim sta pasla kravo in oblake. Ob sončnem zatonu sta se razšla in ponoči vsak zahrbtno rasla, da se kmalu nista več spoznala. Zdaj mu očita: ničesar ni mogoče prekriti z besedami,kakor mah potuhnjeno obrase kamen, nerazklan do jedrc, ki se v njih sladko čas gosti. Prosjači z odpovedjo, a pretepeni hrbet se ne zbudi. Reče: vse je bilo opravljeno že mnogo prej. In tudi to rosenje v tisoč izmučenih praških v travo ne prinese sna. Mora bedeti, ker ni mogel zgoreti.Misli, da je pesem pepela najbolj himnična. Besede, ki jih svetohlinska kri jeclja, so cvet, v najhujši nemoči izmišljen za lepoto. Cvetje in semenje ognja. Suho. Kdo ga bo zdaj vrnil mravlji mravljinčjega. V kamen kamnitega. Njemu njegovega. POHOD BESED 1 Besede zadiše v zraku,mehke in ostre, da boli v prsih.Mogel bi hripavo zapeti, ampak besede ne morejo stvari vzdigniti in jim odvzeti teže. Samo ustnice premikaš, ko se pokažejo besede v očeh kakor dolg truden pohod. Čfe katero trudoma prikličeš, je najbolj mutasta med besedami: odreveneli obraz ure ima. K vodi greš.Voda gleda pametno kakor pes.Ne razume. Ostane še nekaj:da zakolneš. Blisk,ta nož v zobeh,ta nož-beseda razklene stisnjene čeljusti. 2 Oglasijo se z zdrobljenimi usti, v pesku zacvilijo, z lipovimi usti šepečejo v deblu,ječijo. Okrog stvari hodijo,ovohavajo jih, ližejo, pečejo. V nožu zablisnejo,v vrv se zvijejo, v zrno se stisnejo, v kamen zavrtajo, v kamnovo jedro. Vsaka stvar odpre oči, čeprav se ne premakne. 3 Noč reče: šumotanje kril čez vodo. Cvet kliče osamljeno s travnika. Piščalka vabi pomlad z vodenim jezikom. Dež se hrešče oglasi. Trava, zelena trava Ogenj laja. v govoreči svet Ptič leti v nebo. zeleno trobi. Psu iz ust žeja liže. Junaki leta 2120 Črtica za stare in mlade Bilo jc sončno jutro, prvega junija, leta 2120. Otroci so bili sami doma, kajti njihova mati je bila na službenem potovanju v Afriki, njihov oče pa na neki mednarodni konferenci v Ženevi. Edini družabnik v veliki hiši je bil robot Makarat. Pred odhodom v Švico mu je oče vložil nekaj novih programov, tako da sedaj ni le kuhal in pospravljal, ampak je tudi nadzoroval otrokove naloge, jih po potrebi klofutnil, če so bili razdivjani, iti podobno. Lahko si mislite, da so bile njegove klofute zelo trde, zato so bili otroci neverjetno pridni! A vendar, prav na to lepo sončno jutro so se začele stvari komplicirati. Robot je pripravil čuden zajtrk: namesto, da bi jajca spekel ali skuhal, jih je najprej razbil v skledi, in jih potem vrgel v mrzlo vodo, posolil in popopral, in jim ponudil to »juho«. Počasi je odkorakal nazaj v kuhinjo in pričel pripravljati čaj, a ko se je vrnil s skodelicami, so se Marjana, Srečko in Boris malo jezno spogledali: »Se je njihovemu robotu zmešalo?« V čaj je namreč prilil olje in kis! Zajtrk je ostal skoraj nedotaknjen in lačni otroci so se odpravili proti sobi »SO«, to je bila velika soba opremljena kot šolski razred, samo da so namesto učiteljice imeli televizijo in elektronske priprave. Marjana je vključila svoj program; to jutro je študirala moderno matematiko. Prav težka stvar, za sedemletno deklico, a Marjanina glava je bila res pametna! Osemletni Srečko je moral rešiti še težji problem: v sosednji hiši so se ljudje pretepali, nekaj oken je bilo že razbitih. Srečko mora torej s pomočjo elektronskih priprav najti sredstvo, s katerim bo na daljavo lahko vplival na možgane pobesnelih sosedov in jih torej pomiril! Boris se je ravno vsedcl pred svoj aparat. ko mu je pogled ušel skozi okno in skočil je na tla. Njegov brat in sestra sta bila tako zaposlena, da sploh nista opazila, da je Boris stekel na vrt, šele ko ju je začel klicati, sta stekla za njim. Tam na plastični, roza pobarvani travi je ležal njihov robot Boris ga je skušal prebuditi«, a Makaratove oči so ostale zaprte. Otroci so se spogledali: »Ali je bolan?«, je vprašala Marjana, ki je bila prav tako navezana na robota kot na ljudi na splošno. »Verjetno kakšen kratek stik, a kdo lahko to popravi?« je dejal Boris. »Pojdimo pogledat v knjigo, ki nam jo j oče kupil, baje lahko veliko stvari na robo tu kar sami popravimo«, je predlagal Srečko. Pustili so torej robota na umetnem vrtu iti se vrnili v hišo. Velika stenska ura jc kazala 1 I. kmalu bo čas kosila, so pomislili, kajti bili so prav lačni, po tistem neuspešnem zajtrku. »No, poglejmo malo po knjigi, a če jc! preveč komplicirano, bomo robota pustili! zaenkrat na vrtu, mi pa bomo poskusili napraviti kosilo«, je rekla Marjana in brata sta se strinjala. »Če robot nenadoma pade«, je pisalo' navodilo, »in ga ni mogoče prebuditi, jej treba odviti sprednji del in zamenjati rdečo in plavo ploščico, ki sta na njegovi levi strani«. Stekli so v elektronsko spalnico robota, poiskali nove dele in se vrnili na vrt. Ojoj, robota ni bilo več! Zdaj so bili res prestrašeni; je zbežal? Ga je kdo ukradel? Je bil ali ni bil bolan? Dolgo so iskali, a ničesar niso našli, le tam, kjer je še^red kratkim ležal Makarat, je bila na plastični travi velika temna senca, ki je niso znali razložiti. Postalo jih je strah; kaj bodo brez robota? Kaj bosta rekla oče in mati, ko se vrneta? Kdo jih bo ponoči branil pred nevarnimi razbojniki, ki so večkrat poskušali vdreti v hišo, a jih je bil Makarat vedno zmlel v prah? In konec koncev, kaj bodo jedli, ko še nikoli v življenju niso bili v kuhinji, da bi se kaj naučili. Seveda, v starih knjigah so včasih brali, da so pred mnogo mnogo leti vsi ljudje, stari ali mladi, znali pripraviti preproste stvari za pod zob, a vse to je bila za njih le zgodovina! Boris, ki je bil vedno zelo pameten, je prvi vstopil v kuhinjo in pričel raziskovati. Vse stvari so bile v aluminijastih škatlah, ki so bile označene s številkami, katere je robot razumel, drugi pa ne. Kako najti kruh, kako najti sir in podobno? Nemogoče! «Boris«, ga je poklicala sestra, »se spomniš, mati nam je kupila posebne tablete, v slučaju da smo lačni, medtem ko gre Makarat nakupovat. Te tablete so kot posušena hrana, imamo jih dve škatli!« »Oh, rešeni smo, vsaj kar se lakote tiče, kako bo drugače, pa ne vem!« je tiho dejal Srečko. »Pojdimo še enkrat pogledat po vrtu. morda se je robot vrnil; ne, najprej poglejmo v knjigo, če piše o tem. da najprej leži kot mrtev, potem pa lahko vstane in izgine!« Vsedli so se torej k velikemu aparatu, postavili knjigo pod aparat in resen ženski glas se je zaslišal, in jim pričel brati navodila iz knjige. Poslušali so, grbančili čelo (včasih niso razumeli kakšne tehnične besede), a nenadoma so zakričali: »Ne, ne, saj to ni mogoče!« Kajti glas v elektronskem aparatu jim je pravkar prebral tole: »Nikoli, ponavljamo, nikoli, ne smemo pustiti omedlelega robota na vročem soncu. kajti vročina in zrak vplivata na njegove pokvarjene dele in povzročita, da se robot popolnoma stali. Na tleh ostane le temna senca, oziroma temna sled, ki nikoli ne izgine«. Otroci so bili zelo pretreseni ob tej novici, a ni jim bilo dovoljeno, da se jočejo, samo dojenčki so se lahko jokali. V takih trenutkih so si otroci vedno želeli, da bi se zgodovina ponovila, da ne bi bilo več vse umetno, ampak da bi bilo vse bolj človeško. Tiste pravljice o mamicah in babicah, ki so znale kuhati čudovite dišeče stvari, tiste zgodbe o očetih, ki so prišli vsak večer domov in se pogovarjali ali igrali z otroci. 19 pa o šolah, kjer so se otroci skupaj > ostalimi učili, se igrali, in peli. vse to' jt moralo biti res lepo... Zdaj pa, v letu 2120, ko so ostali sami, brez staršev in brez robota, z dvema škatlama tablet, kot edino hrano, so se otroci uprli. Odkorakali so v njihovo elektronsko učilnico, se preko aparatov zdru/iit / okoli 150 otroki iz drugih krajev in jim povedali, kaj se dogaja pri njih doma. Dolgo v noč so elektronski stroji pošiljali razna vprašanja in odgovore, a končno so se vsi sporazumeli o eni stvari: trenutno stanje je treba razglasiti kot »javno nevarnost« in vse dežele morajo takoj objaviti oglas za očeta in mamo naših treh otrok, da se takoj vrneta domov in jim kupita novega robota, če že ne moreta sama skrbeti zanje! Kar je bilo sklenjeno, je bilo izvršeno, že drugi dan se je mati pripeljala s satelitom, oče pa z modernim letalom, ki je pristalo prav pred hišo! Precej sta bila razburjena, si lahko mislite, ker so ju otroci tako nadlegovali, a vendar sta takoj kupila novega robota in se spet pripravila za odhod. Ko je mati vstopila v njihovo sobo, se je zgrozila; vsi trije so ležali na tleh in se jokali, pred njimi pa so ležale pravljice s slikami, napisane tam nekje leta 1950! V materinem srcu je bilo še malo skrite toplote, zato se ni razjezila. Vsedla se je in jih pričela tolažiti. »Veste, dragi moji. takrat pred leti. ko so bile te knjige napisane, so vsi otroci sanjarili o robotih, elektronskih igračah in učiteljih in tako naprej. Vsi otroci so bili siti domače hrane, in naveličali so se. ker so jih mame kar naprej božale in ljubkovale. In tako se je svet spremenil, na boljše, vsekakor, in vi imate ta lepši svet! Otroci so počasi vstali, si obrisali solze, se opravičili in odšli na umetni vrt. Niso razumeli, zakaj so nekoč otroci želeli to. kar oni imajo, ko pa so si oni sami želeli le to, kar so drugi otroci imeli pred 100 leti' »Morda pa bomo nekoč razumeli«, je bilo vse, kar jc Marjana rekla, in napotili so se nazaj v hišo, da se poslovijo od staršev. I>anijela Hliš Thirion AFORIZMI Zdrava družba prenese tudi bolno kritiko. Ž.Petan * Vsako zlo se zaradi prepira okrog njega le Še poslabša. 0. F. Bab le r * Ne zaupaj pisateljem, ki komentirajo samo sebe. O. F.Babler 20 NASE Stanko Aster-Stater SLOVENSKA SPOMLAD Cvetlice, prekrasne Kasto vsepovsod, po polju,po livadah,po rebrih in gdrah: Slovenska je cela odeta v preprö gah, da človek v resnici več noče od tod... Ta Žemljica naša živ raj je spomladi kjer plani ar spočije se trudnih poti, kjer duh spet zapoje in srce z'drhti, kjer cvetke vseh barvic brste kotv ognadi... Lepo se je vsesti tu v gabrovi senci ob čistem potoku in 'zvirku v brzini, ob ptičjem čebljanju na vejah v bližini, ter nežnih ciklomah ljubkejših kot venci. Dolin'ce spokojne,...pa polne življenja, in jelke visoke k svetlobi kipeče, topoli in jelše,ter breze cveteče: tu smisel narave in raj se pričenja... I Potok ves kristalni niz skal skakljajoči, igraje se s kamenčki v č-isti globini, -le s am sebe vidiš v zrcalni gladini -napoj baAvopisani jati pojoči. Vijotice k bukvi tllče se boječe, kot v .strahu da kdo jim lepote ne skruni, ter perca sklone,če jim stebelce suni: le. v miru jim vir je vse radostne sreče...! Najlepše Slovenke so Šmarnice mile, vse nežne,prikupne in slast so očes: za prstke drže se,...kot Šle bi na ples, ter snežne... kot (tisto ljubezen bi pile...! Otroci tam daleč,...oh,daleč Čez morja, ne vejo za gabre in bukve zelene, ne vejo za ' zvirke iz skale ledene, za tnir,kl nude nam slovenska pogorja. He vejo za tivoze-lene dolin'ce kjer radostna sreča in mir je doma, kjer ptički žgoledi vsak svojo Čeblja, ter v pesmi budijo se speče planince. Otroci ne vejo kak' v vesni slovenski je tisoč premitih, prekrasnih kotičkov, kjer srce veli brez nagovora strickov: tu hočem živeli,tu raj rožnovenski...! Jože Žohar TUDI TI,BRUT Z naglimi koraki se oddaljuješ med presllcami in divjimi maki. Stokajoče trave sprejemajo krvave odtise tvojih stopinj, nezlomlj ene,Šepetaj o,upognjene, da si bil krut z menoj, moj Brut,ne moj brat. Ko bo zgodnje sonce stalilo stekleno roso nad krvjo strjeno, se bo premaknilo v zibkah preslic, bodo maki rdeče glavice odprti, bo zanihalo morje zeleno in ti presekalo tla pod nogami, da se boš mile volje pogreznil v globino,v neskončno vesolje, med dobre bogove, ki ustvarjajo svetove za vse rodove,tudi prejšnje in bodoče, vmes pa Brute kaznujejo,ne brate. - I/ rdeči mlaki pod Še bolj rdečimi maki bom kameno ležal in ti še mrtev mahat v pozdrav: l/ nenehnm begu pred begom nenehnim si torej tudi ti,moj Brut,zbežal. *_ *_ *_ *_ *_ *_ *_ *_ *_ *_ Zakaj tako hitro bežijo ti dnevi, zakaj tako kratke so zvezdne noči? Kako naj nasitim še željne oči, Če naglo se sukajo sončni obsevi? Še Cel je,Ptuj,Maribor videl bi rad, Koroške in Štajerske bajne gozdove: vse cvetke presadit bi v srčne vrtove, nas svet birad zložil brez mej in pregrad..! In Soča... ,Nadiža... ,ve reki slovenski, Gregorčiča želje še niste s polniti, še nista vzkipeli in rod nas spiostili: spomladi zbrstita kPrimorski,Volaijski,..! Težko bo pustiti pobočje Triglava, Savico,Bo hinj in preblaženl B led, ter vse kar mi nudi s Snežnika pogled...: moj ljubljeni domek,vsa čast ti in slava...! (Posvečeno moji družini z obiska v domovini,maja 1979) Težko je pustili kraljestvo Triglava, a moram spet v Sidnej k otrolzam nazaj. Tu v srcu ponesm ves rojstni mo j k/iaj... : slovenska spomlad je ljubezni proslava...! KALI Danica Petrič - Storžek Izseljeni Šk rjanček ODHAJAMO! (maturantom) Solza me zaAkell -dano,* je zadnji, dan pxed ko bomo po tolikih letih A lov eAom, odi11. Gledamo 4e, Al AtlA kamo A.oke, a Aolze v očeh naa Akelljo. Po tolikih letih otnolke lepote a am o le oči. govorijo. Kako neki je. tako naglo pililo tovo? lakaj neki mola biti tako? Odgovoi je. vedno enak: tako je. In tako bo! Solza me. zaAkell v očeh, ko je.mlje.rn a lov o. VaneA poAlednjtč vidim vAe to; nazne.de., hodnike. In moje. vn.Atnlke, ki bodo pnav kakoh. jaz - vze.ll Alovo. * * * * Danica Petrič-Storžek MLADOST PoAlulam ptičji glaA, dviga Ae člAto do Aonca, peAem vedn.a In čl*ta; mlado At! Mlado A t je. ta ptica, mlado At je. ta lokvanj In pomlad najle.plIk baiv. mlado At je. cvet In netopir -mladoAt je. tvoja In moja DOMOVINA VeAetl bnat Ae na Oh,,kod Aem vaz 2 A/a g/ibl dolgo z g domači kiaj nad Kdo majav moj ko ko tujec a topim Zaman a pomin po Kdo a umit bo,da aln Planino vlačam -e bil lAkatAl AAJ2ČJ2.! odovlyio vlačim, videl bi goneče. Hak opazil bo na domaČa tla? znancih gledal bo. je. a pet doma? Vo tal tedaj na mah Ae bom pnlktonll, pilAluhniZ z ml j l, čut, Če. le. živi; na Aanje. zgodnje. AA.c.e. bom ncu>loivil, pozval domačo voa ,aoKodno ksil. Če. de.ee. Viuma me. tedaj zapazi, v poAme.li pokaže čudnega beAaČa, A po znanje dala ml bo v a* domača, da je beAač kdoi tujo zmljo gazi. Spoznal bom ljube domovine cvet, obudit upe novih,a tečnih dni. PozdnaviJL bom z voaI alovenski a v et, v občutku blaženem zapnZ o ti. Tedaj le Apiejme naj me domovina, čepiav bom piaznlh lok - tak Acm odlel. Med briatl naj objame oče Alna, da Apet med njimi a AHca bom zapel. * * * * Jože Žohar DEČEK SANJARI POD LIPO O,lipa zelena,kako ml cv etil, k Aebl me vabil,čudne mlsti budil O,deklica mlada,kam le bezlA, zakaj tu pod lipo ne poAtojll? Ko bova pomočena midva, nikoli bežala ne bova Aama. Tukaj bova ob nedeljah AedeZa, psiavll ti bom kak lep A po min, in ti mi bol Ataio peAcm zapeta Po tnatl Ae valjal bo najln Ain. ßÄ^ (y\ mm SLOVENSKE IZSELJENSKE ; MATICE Dragi rojaki. ob zaključki' dele gacije Slovenske izseljenske matice v Avstraliji m nase skupno organizirane turneje kulturno /anavne skupine, s katero smo v decembru gostovali pri vas» rojakih v Avstraliji, so vam želimo se enkrat zalivali ti za vaše sodelovanje. Naša skupina, na čelu s predstavniki Slovenske izseljenske matice, je bila ves čas bivanja med vami deležna izredne pozornosti. Vsepovsod smo doživljali dokaze vašega iskrenega gostoljubja, za kar se vam ponovno zahvaljijemo. Vso to. kakor tudi uspešni nastopi na vsej naši pod po Avstraliji , pred našimi rojaki v polnih dvoranah, ki so bile večkrat premajhne, da bi sprejele vse, je ponovno potrdilo o navezanosti naših rojakov v Avstraliji na staro domovino in dokaz želje po še tesnejših stikih z matično domovino SR Slovenijo oziroma SFR Jugoslavijo. V Času bivanja v Avstraliji jr. imela delegacija Matice tudi uspešne razgovore z uradnimi predstavni/vi avstralskih oblasti o etničnih vpi «samih. u šolsčvu in kultur?, kjer j« še vrsta neizkoriščenih možnost! tudi za ".velja"ijavijo slovensko besedo iu kulture. Z naše strani smo s t skušali' v čim večji meri oddolžiti za vse to in upamo, da smo v tem vsaj delno uspeli. Vsekakor pa nas vse skupaj naša srečanja, nova spoznanja in razgovori, ki smo jih imel;, obvezujejo k še tesnejšima sodei o vanju in povezovanju s ciljem, da tudi v bodoče ohranjate negovanje stikov z matično domovino, kulturo in jezik ter da to boga 1st vo prenašata predvsem tudi na mladi-, rodove. O naših vtisih s poti, o va'.om življenj-' in dobi je bilo v tem času, odkar smo se vrnili, že veiiko napisanega ni izračenega v- ča■.••opisih, radiu, pot bomo opisal« tudi \ naši revi ji Redua g» u la. pripravljena pa bo v kratkem tudi. tel e viz i j s k a oddaj. j . Vsem članom d: ušiva želimo veliko uspeha pri nadaljnjem delu in nri uresničevanju zastavljenih ril jev. Tajnik SIM: " // Predsednik SIM Ma^ko Pogačnik ( /o \>. £' / Stane Kol.man. \ i:;j < > - \ *• : /i - r/ - ' ? (/ Mislijo na nas 23 Delo, 22. januarja Avstralske Slovence povezujejo avto, telefon, radio, televizija in pisma Delo je zadnje časč objavilo vrsto prispevkov o naših rojakih v Avstraliji. Moram reči, Ja članki dokaj dobro opisujejo razmere, v katerih živijo in delajo Slovenci na tej daljni celini. Prepričan sem, da so jih bralci z zanimanjem prebral r, saj v mnogočem odkrivajo tudi tisto plat življenja naših ljudi po svetu, ki jo doma običajno ne poznamo. Zdi se mi, da še vse premalo pišemo o naših izseljencih pa tudi delavcih na začasnem delu v tujini. Omenjamo jih ob 29. novembru, ko praznujejo naš največji praznik, pa mogoče, ko je komu od njih uspelo kaj velikega ali se je po več desetletjih vrnil v domači kraj. Po drugi strani se kaj hitro razpišemo o posameznih izgredih politične emigracije, ki predstavlja res majhen del Jugoslovanov ali njihovih potomcev po svetu. Omenjeni članki so bili torej prijetna poživitev in prilika, da se naša javnost seznani z vsakdanjim življenjem naših ljudi na drugem koncu sveta. Kar zadeva rojake v Avstraliji, in prepričan sem, da velpi enako tudi za druge 'države, bi nid omenil še eno. Razvidna je tudi iz člankov, napisanih ob nedavnem gostovanju delegacije Slovenske izseljenske matice. Na nji opozarjajo naši rojaki že vrsto let in čeprav smo z njo doma seznanjeni, se problem rešuje zelo počasi ali pa sploh ne. Za kaj gre? Čeprav naši rojaki živijo v tujini že vrsto let, je med njimi mnogo takih, ki jih še vedno zanimajo dogajanja doma. Do teh novic pa v okolju, za katero so zanimivi le dogodki v neposredni soseščini ali kvečjemu anglosaksonskem svetu, ni tako lahko priti Informacije o Jugoslaviji, če se že pojavijo v tamkajšnjem tisku, so večkrat dokaj lenden-cioz.ne, včasih celo zlonamerne. Razumljiva je zatorej želja naših ljudi, da se skušajo o dogajanjih doma informirati prek naših virov. Pri tem jim skušajo po svojih močeh pomagali tudi izseljenske radijske ure in glasila. Ravno v zvezi s pošiljanjem informativnega gradiva iz domovine urednikom omenjenih ur oziroma, glasil pa moramo ugotoviti, da Slovenija za razliko od drugih republik ravna tJokaj mačehovsko. Ne trdim, da tu ni bilo prav nič storjenega. Lani, recimo, je RTV Ljubljana po letih molka začela pošiljati uredništvom slovenskih radijskih oddaj v Avstraliji t: i. zvočna pisma, ui je še Rodna gruda, pa mogoče še kak bilten. Vse to rojakom seveda izredno koristi, vendar pisma,' glasilo matice prihajajo enkrat na mesec. To v današnjem času, ko z Jugoslavijo obstaja avtomatska telefonska zveza, seveda ne zadostuje. Nihče ne pričakuje, da bo vsak dan no telefonu dobival zadnje vesli iz Prekmurja ali Goriških brd, vendar nekajkrat na mesec, ■mogoče celo enkrat ali dvakrat na teden z letalsko pošto kakšen dnevnik ali todnik, to pa. Uredniki, ki pripravljajo oddaje v drugih jugoslovanskih jezikih, teh težav nimajo. Iz njilun/b republik jim pošiljajo več kot dovolj gradiva (časopisov, revij; plošč, kaset itd.). Resda je Slovencev v Avstraliji vsega nekaj deset tisoč - pol manj kot Srbov, tri četrtine manj kot Hrvatov ali Makedoncev, vendar naj bi vsem odmerjali približno enako informativnega gradivu. Rojak v lirisbaneu, ki že nekaj let pravzaprav sam pripravlja in financira. čeprav >e ne valja v dolarjih, slovenske oddaje, tako nikakor ne more razumeli, da mu je mariborska SZDL ukinila (prenehala plačevati naročnino edino, vez z domačimi kraji - maiibor.ki Večer. Njegove oddaje posluša zgolj nekaj sip poslušalcev', pa vendar... Naša agencija Janjug nekajkrat na leden pd'teleksu jiošlj i. uredništvom izseljenskih časopisov in railijskih ur kar zajeten kupček vesti iz domovine. 7 o je seveda hv.ih vredno, posebej ker ilovice prispejo takoj. Vendar slovenski bralci jn poslušalci v Sy-dneyu in Melbournu nikakor ne morejo i nzumet i, da doma ni človeka, ki bi odgovor ne v Tanjugovi centrali prepričal, naj pošljejo nekaj več vesti (izbor pripravijo v uredništvu Tanjuga za Slovenijo). V zadnjem času tudi kakšno o dogodkih v Sloveniji in v slovenščini. Na radijskih postajah v naši republiki leži vrsta trakov, na katerih je posnelo veliko gradiva, ki bi bilo še kako zanimivo za naSe ljudi v tujini, pa nikakor ne najde poti do njih. Že želja, da bi urednike slovenskih oddaj po svetu sproti seznanjali z novimi slovenskimi skladbami oziroma ploščami, se zdi neuresničljiva. Marsikdaj bi naši rojaki (jm-ložaj posameznih radijskih postaj je dokaj različen, od delne državne dotacije do čistega samofinanciranja npr.) z veseljem primaknili kak dolar ali gradivo tudi plačali, če bi se h našel kdo, ki bi doma storil vse potrebno, da bi želeno prišlo do naslovnika čez. morje. S temi vrsticami sem se dotaknil posameznih (ne vseh).vprašanj v zvezi z obveščanjem naših ljudi v Avstraliji oziroma po svetu in z njimi hočem opozoriti na tole: zavedati bi se morali, da se naša skrb za rojake po svetu nikakor ne sme osredotočiti zgolj na organizacijo letnih piknikov ali gostovanj narodno-zabavnih ansamblov, temveč tudi na stalno in hitro sprotno obveščanje o dogodkih doma in o nastopu naše države po svefu. Slednje ve posebej, saj je zanimanje za tovrstne informacije med našimi rojaki po svetu veliko, izgovori, češ tla zaradi stabilizacije kaj več ni mogoče, so nesprejemljivi. Učinkovito obveščanje seveda tudi stane. Toda z. boljšo izrabo za to namenjenih sredstev in po potrebi tudi z njihovo prerazporeditvijo ter predvsem z boljšo organiziranostjo ter večjo volji) tako v sloveniji kot Jugoslaviji bi se dali doseči boljši rezultati. Božo Cerar, Ljubljana Spoštovani g. Žohar, pišemo vam kot uredniku Avstralskega Slovenca s prošnjo, da bi nam redno pošiljali to publikacijo (nimamo še nobene številke), ki je za nas kot slovensko narodno knjižnico zelo pomembna in smo jo dolžni hraniti. Avstralskega Slovenca smo skušali dobiti že iz National Library v Canberri,pa nam ga niso mogli posredovati, tako da zdaj ostajate naš edini up vi. Prosimo,obvestite nas,Če bi nam to glasilo lahko pošiljali. V zameno smo vam pripravljeni posredovati kakšno sodobno slovensko publikacijo. Upamo, da se nam boste kmalu oglasili in vas lepo pozdravljamo. Prosimo,pošljite tudi vse številke, ki so izšle doslej. Narodna in univerzitetna knjižnica, Slavko Lokar Ljubljana. Odd. za dopolnjevanje 23 1 ig83 knjižničnega gradiva Pripoveduje TOMAŽ MOŽINA OGNJENE ZEIVIL.JE Zgoraj na obeh slikah: Machu Pichu,Peru. Na tem grebenu, visoko v Andih, so nekdaj fiveli Inki. Dva tisoč čevljev iznad doline in reke Urubamba so postavili svoje mesto s hišami, trgi, palačami, templji, vojašnicami. Čeprav so bili Inki visoko civilizirani in talentirani gradbeniki in vladarji,niso imeli pisnega jezika s katerim bi lahko beležili do-gajanja.To Še dandanašnji otežkoča znanstvenikom, da bi se lahko temeljiteje poglobili v inkovsko in predinkovsko zgodovino Peruja. Da je inkovski narod izginil z obličja sveta, so v veliki meri krivi španski zavojevalci, ki so hoteli osvojiti in pokristjaniti vse kar se je dalo - in pri tem v imenu Boga in svojega kralja ubijali in ropali ter uničevali ljudstva in kulture, ki so obstajala že davno pred Kristusom. Machu Pichu v samotnih andskih vrhovih je danes samo še ohranjena razvalina - in bridek spomin in opomin na to, kaj lahko narod, ki se je smatral za razsvetljenega, stori v svoji osvajalski slepoti in lakomnosti drugemu narodu Ni čudo: Španci so pred štiristo leti v Meksiku in Peruju naropali okrog petindvajset tisoč funtov zlata, stopetintrideset tisoč funtov srebra in veliko dragocenega kamenja in drugega bogastva. (Dodal J. Ž.) Ob prvi priliki sem poletel preko Ekvadorja v Panamo,da bi se rešil banditov.Toda groza . Ko sem šel v Panama City na postajo,da bi se z vlakom popeljal na ogled Gatun zat-vornic na panamskem prekopu,me je ustavilo šest gangsterjev. Še zdaj me ob pomisli strese... Policaji v polni bojni opremi, z brzostrelkami in nasajenimi bajoneti,so mi pomagali. . . Skočil sem na hitro v Costa Rico,Nikar aguo in se ustavil za nekaj dni v Gvatemali. Tod živijo potomci nekdanje Maja civilizacije . Njihov vpliv je bil močan tudi v Jukatanu ,Mehika.Ogledal sem si več razva-linuNa dobro ohranjeni piramidi v C ičenici (Chichen Itza) sem splezal na sam vrh.Tudi njihova zvezdarne me je mikala. Iz Meride, blizu Kube, sem nadaljeval pot spet z avtobusom vse do Mexico City. To prebivalstva že največje na svetu . Mehikanci ponosni ljudje, So pa tudi razburljivi in imajo mikale piramide Sonca in Lune in pa izredno nomadski poti Senora de Guadalupe sem bil. Spomin na Cuzco, Peru, nekdanjo inkovs-prestolnico, kjer sem na tržnici prijazni domačinki pomagal izbirati sadje._ je strašno veliko mesto,baje po številu ,mešanci Aztekov in Špancev,so veseli in precej križasto zgodovino. Mene so spet lepo urejen muzej antropologije . Tudi na V ALA8KO -K Wh Panamski prekop Puerto Vallarta,Mehika I Na smuku v Denverju, Kolorado. Spet pot pod noge in v dobrem dnevu sem prekoračil v Laredo, Teksas . Nekoliko sem se oddahnil! Pot v San Antonio je bila lažja in skok z letalom v Denver, Colorado, še lažji. V Denverju sem si sredi februarja napravil bazo in od tam "skakal" vsakih par dni v različne dele in daljave severno-ame-riškega kontinenta: najprvo v ledeno Alas--ko,spet v sončno Florido,v zasneženo vzhodno Kanado in spet v južno Mehiko...v Boston^ San Diego itd. Vem, čas mi je odmerjen. Ne morem in ne bom vsega opisoval.Omejil se bom le še na par poti in pripetljajev.Najprvo Alaska. Poletel sem v Seattle,iskal sem sneg. Ni ga bilo. Šel sem v Anchorage, v južnem delu Alaske.Tod je bilo belo,ampak od mraza se nisem tresel. Bolj na sever, sem se odločil. V Fairbanksu,v sredini Alaske je bilo metre snega in kakšnih dvajset stopinj pod ničlo. To me ni nič preveč motilo, čeprav nisem imel kožuha. Bil sem v istih hlačah in čevljih kot mesec dni popreje v soparni,brazilski džungli. K sreči sem prinesel s seboj ] površnik iz Sydneya. -Ves navdušen sem skakal okrog , zaverovan v to čisto, debelo, belo odejo.Mesto se zdi kot pogreznjeno. Spomnil sem se mladosti pozimi na Rakovniku... Škripalo je pod stopali,pa kaj bi to. Drugi dan sem obiskal univerzo. Ko sem se opoldne poslovil od kolegov, so si ti nadeli smuči. . . Ko sem že tako daleč, sem si dejal, kaj če bi jo mahnil na arktični ocean,samo še kakšnih štiristo milj severno od tečajnega kroga! Imel sem srečo: kljub snežnemu neurju me je letalo varno prineslo v Barrow, veliko naselje Eskimov ob samem arktičnem morju. Oh ,kakšen strupen mraz,kakšnih 50 stopinj pod ničlo. Kar nisem hotel iz kabine. Toda zasnežene lesene in iglu kolibe so me vlekle.Le tu in tam je bil kakšen Eskimo; oblečen v kože je izgledal pol medved,pol mož . Oh , imenitno: o takšni arktični idili sem sanjal leta. čudovito! Spet ves zaverovan serr, sem se podal na obalo severnega morja. Tod je zmrznilo več raziskovalcev. Grmade zelenega leda in snega - breg in morje je bilo zlito,je bilo eno. Bilo je zgodaj popoldne. Na zapadnem delu obzorja je bil obroč, velik in zlat. Zdelo se je,kot da je počil.Medle rumene in rdečkaste barve so se bogato razsule - ledena pokrajina je živo zablestela v ognjenem zatonu. Kakšna nepopisna lepota!Je to mar privid? Nebesni svod je bledo gorel...Bil sem zamaknjen: severnega medveda ne bi ne videl ne slišal. Ko je sonce zašlo je strupeni veter še bolj potegnil.In kje je naselje? Oh,predaleč sem šel! Veter je tulil prav iz tečaja in mi bil v obraz, kot bi me nekdo obmetaval z opeko. Groza, v katero smer naj se podam ?Več nisem čutil ne rok i ne nog.Površnik je bil zmrznjen in trd in me je rezal v bedra kot nož ob vsakem koraku.Občutki so me zapuščali in opotekal sem se kot pijan, kot smrtno ranjen.Vsaka sekunda je bila minuta, vsaka minuta ura... Kako nespameten, sem si dejal.Bom tukaj končal in me bodo našli mogoče koncem pomladi? Bog se me usmili! Moram,moram nazaj med Eskime. Nekaj nadnaravnega mi je dajalo moč in me vzpodbujalo: korak, še en korak. Ko sem izmučen zalopotnil ob vrata bližnje kolibe,so me Eskimi osuplo in z grozo pogledali. Menda sem bil ves zmrznjen in plav.Vzelo je precej časa predno sem lahko odprl usta. . . Ne,navdušenje me ni zapustilo.Pozneje ponoči sem šel z domačimi na sani,seveda,bolj primerno oblečen.Nebesa so bila prelestna, zvezde prav blizu in polarni sij se je vil nad menoj kot velikanska bela zavesa. Naj še na kratko povem,kako sem obiskal profesorja Rudolfa Čuježa v Novi Škotski,Kanada. V mestece Antigonish je pozimi zelo težko priti pozimi: ni prometnih sredstev.K sreči tisto jutro ni bilo toliko megle,pa sem lahko poletel iz Montreala v Sydney,Nova Škotska.To zamrznjeno mesto na sami atlantski strani Kanade se,seveda, ne more primerjati z našim . Ampak, šel sem v redakcijo njihovega časopisa,jim izročil pozdrave iz avstralskega Sydneya in se pač delal imenitnega. Ha, šel sem tudi v njihov North Sydney, bolj skromen in zasnežen. Z najemom avtomobila sem imel precej sitnosti. Namreč, vozniško dovoljenje so mi z drugimi stvarmi ukradli v Rio de Janeiru .Pomežiknil sem dekletu in ji obljubil darilo iz Avstralije; to je pomagalo. Vozil sem ponoči v par sto kilometrov oddaljeni Antigonish. Cesta je bila ledena in včasih so jo presekali zameti. Snežilo je in gosta megla mi je nagajala.Bil sem utrujen in da ne bi zadremal za volanom,sem kljub mrazu odprl okno in si kar mogoče glasno prepeval. Ha, moj "repertoar" sem moral večkrat ponoviti.Pa še vozil sem,kar se nas tiče,po napačni strani ceste.Ne kajkrat sem se skoraj zmotil,ko so nasproti prihajali veliki tovornjaki z žarometi. Se zdaj se stresom ob pomisli. . .Ampak pripeljal sem se in bil lepo sprejet. Fairbanks, Alaska Juneau, južna Alaska, raj za smučarje Motorizirane sani. Voznik je malo pobrskal po spodnjem delu,moj fotoaparat pa je to ovekovečil. Vprašanje: Kako strašni,pa tudi čudoviti doživljaji!Prav zamaknjeni smo te poslušali,Tomaž. -Kaj pa naši rojaki?Kje so in kako so se uveljavili? Tomaž: Naši ljudje so pač vsepovsod. Večje naselbine Slovencev v severni Ameriki so v Clevelandu,Chicagu, New Yorku,San Franciscu,Torontu,Montre-alu,itd.Veliko rojakov ima državne službe in mnogo,več kot dvesto,jih je po univerzah. Te sem tudi sam srečal,kot na primer: ekonomista T.Hočevarja na New Orleans univerzi, geografa Velikonja na Washington univerzi, ekonomista C . Žebota na Georgetown univerzi,sociologa R.Čuješa na St.Xa-vier univerzi,itd. V Los Angelesu sem se sestal z ing . Radomirjem Menartom , bratom našega Vladota.Rado je osebni prijatelj predsednika Reagana. V južni Amerikije nekaj Slovencev v Caracasu,več v Rio de Janeiru in še več v Buenos Airesu,kjer imajo v enem predmestju kar Slovensko vas.In kot sem že omenil, čedalje več se jih preseljuje v Bariloče,v južnem, alpskem delu Argentine. Tudi tod so naši pridni in so se dobro uveljavili;mnogo je obrtnikov,podjetnikov,inženirjev,pa tudi profesorji so po raznih univerzah in podobnih ustanovah. Nekaj jih je tudi politikov. Rojaki so me povsod lepo sprejeli in se zanimali za naše življenje pod Južnim križem.Eni so obljubili,da nas obiščejo.Opazil sem,da govorijo nenavadno lepo slovenščino; tako tudi mladina tam rojena. Se to:naročili so,da naj vsem predam lepe pozdrave. Napovedovalec: Lepa hvala za pozdrave in tebi,Tomaž, za izredno zanimivo pripovedovanje. Posnetek z ledenih površin arktičnega morja Eskimska dvojčka iz arktičnih krajev Alaske. vprega na sani Eskimi in pasja Med štirimi dekleti v Peruju. Katero bi vzel? NOVICE IZ Največji izvoznik v HRASTNIKU -tamkajšnja Steklarna - je v prvih šestih mesecih letošnjega leta izvozil za skorajda 5 milijonov dolarjev izdelkov. V glavnem izvažajo razsvetljavno steklo, kozarce in stekleno embalažo. Na trgih s trdno valuto so v prvem polletju letos iztržili za svoje izdelke nekaj več kot 4 milijone dolarjev. Izvažajo zlasti v ZDA, Kanado, Zvezno republiko Nemčijo, Belgijo, Anglijo in države Bližnjega vzhoda. Pomlajevanje ribiškega ladjevja v IZOLI je tesno povezano z načrtom razširitve in posodobitve Delamariso-vih predelovalnih zmogljivosti. Pripravljajo že dokumentacijo, zbirajo pa tudi že ponudbe izvajalcev del za predvideno posodobitev zmogljivosti za predelavo plave ribe. Posodobitev naj bi bila zaključena v dveh letih. Na JEZERSKEM bi radi obnovili nekoč uspešno ovčerejo. Eden izmed načinov za dosego tega cilja je bil tudi ovčarski bal, ki so ga konec poletja priredili že enaindvajsetič. Z njim so privabili turiste, obenem pa sklenili, da bi se naj odslej na neizkoriščenih planinskih pašnikih paslo spet 60 tisoč ovac, od tega polovica plemenskih. V KALOBJU blizu Šentjurja so dobili ob krajevnem prazniku tudi trgovino z mešanim blagom. Odprla jo je Ana Škafar, prej prodajalka v veleblagovnici v Šentjurju. To je prva zasebna trgovina v šentjurski občini, ki bo oskrbovala nekaj več kot 50 družin v okolici. Sicer pa so v šentjurski občini podprli pobudo za odpiranje zasebnih trgovin, predvsem v manjših krajih, ki niso zanimivi za velika trgovska podjetja. Planika iz KRANJA sodeluje s firmo Adidas iz ZR Nemčije že petnajst let. Pri proizvodnji športne obutve delajo s Planiko še Sloga iz Koprivnice, Kraš iz Karlovca, Jugoplastika iz Splita, Jelen iz Čakovca in Industrija obutve iz Novega mesta. Pri proizvodnji športnih oblačil sodelujejo Pletenina, PIK, Mura, Svilanit, Univerzale, Beti ter Zelengora iz Umke in MTt iz Čakovca. NAROČITE RODNO GRUDO! RODNA GRUDA JE POSEBNAl REVIJA ZA ROJAKE V SVETU. Po treh letih gradnje sta Veliki in Mali LIPOGLAV dobila vodovod. Doslej sta namreč ti dve vasici imeli le kapnico. Vodovod pa sta dobili ob istem času še sosednji vasici Pance in Repče. Pri gradnji vodovodnega omrežja, ki je dolgo 7850 metrov, so sodelovali tudi krajani in mladinske delovne brigade iz Most in Grosupljega. Na posestvu MLAKA Kmetijskega gospodarstva Kočevje, gradijo nov hlev in načrtujejo, da bodo že novembra vhlevili prvo živino. Tako bo Ljubljana pridobila milijon litrov mleka, kar bo precej izboljšalo preskrbo. V novem hlevu bodo redili 320 krav črno bele pasme, že letos pa bodo na Mlaki pridobili 8,3 milijona litrov mleka. Podjetje Stavbar v MARIBORU je začelo graditi proizvodno dvorano za tovarno kompresorjev vTesliču. Okoli 50 delavcev Stavbarja bo zgradilo tudi dodatne prostore in energetske objekte. V Metalni v MARIBORU pripravljajo tri nove izdelke, ki jih bodo začeli prodajati naslednje leto. Gre za sadjarski kosilec, traktorski pršilnik s 450.000 kubičnih metrov zraka na uro in štirivrstno pnevmatsko sejalnico za sejanje vseh vrst kultur, predvsem koruze. Sejalnico so izdelali v sodelovanju s strokovnjaki francoskega podjetja Moreu. Njena prednost je v tem, da je zanesljiva, kar bistveno vpliva na pridelek. Druga dva izdelka pa sta plod lastnega znanja. V tovarni barv in lakov Color v MEDVODAH se pripravljajo na postavitev nove 20 tonske reaktorske posode, sedme po vrsti, ki jo bodo uporabljali za sintezo poliestrskih smol. Skupno s to reaktorsko posodo bodo morali zgraditi ogrevane skladiščne cisterne, v katerih bodo lahko zagotovili primerne pogoje za shranjevanje kemikalij. V PTUJSKIH TOPLICAH je pričela s poskusnim delom nova fiziote-rapija. Ob različnih aparaturah in fi-zioterapevtskih pripomočkih bodo imeli pacienti na voljo tudi manjšo telovadnico. Zmogljivost nove fiziote-rapije je 100 do 150 pacientov dnevno. Razvoju zdraviliškega turizma v Ptujskih toplicah pa manjkajo ustrezne nočitvene zmogljivosti. Na Tradicionalnem folklornem festivalu - 12. po vrsti - v BELTINCIH so se odvijali zanimivi in izvirni folklorni nastopi, člani tamkajšnjega kulturnega društva in vsi Beltinčani pa so za to manifestacijo živeli skoraj mesec dni. Nemalo dela in odrekanja so morali prispevati gostitelji, vendar trud ni bil zaman - organizatorji so s svojim preizkušenim načinom ob pesmi in plesu pri združevanju narodov tudi letos odlično uspeli. Brodarsko društvo Mura-Krog je na BISTRICAH slovesno predalo svojemu namenu novo čolnarno. Skoraj vsa dela so Bistričani opravili s prostovoljnim delom, otvoritev pa so povezali s tradicionalnim spominskim spustom po reki Muri od Kroga do Bistrice za Dimekov memorial; na njem so sodelovali tudi člani planinskega društva iz Beltinec. Na BIZELJSKEM so tamkajšnji upokojenci dobili svoje društvo, ki šteje 144 članov. Na otvoritvenem sestanku so govorili predvsem o pokojninah in stanovanjih, ki jih potrebujejo upokojenci, a tudi o društvenem delu, za katerega potrebujejo ustrezen prostor. Letos je na CERŠAKU 68 upokojencev ustanovilo svoje društvo, v katerem je danes že 94 članov. Ustanovnega občnega zbora so se udeležili predstavniki krajevne skupnosti, gasilskega društva in sosednih upokojenskih društev, predsednik pa je postal Franc Toplak. V DRAŽENCIH pri Ptuju je kmetijski kombinat Ptuj odprl novo tovarno močnih krmil in žitne silose, v katerih bodo lahko sočasno uskladiščili deset tisoč ton zrnja. V dosedanji stari tovarni so letno proizvedli 33 tisoč ton krmil, v novi tovarni, ki je vodena elektronsko, pa bodo v dveh delovnih izmenah letno proizvodnjo skorajda podvojili. Ob prazniku lendavske občine so v krajevnem središču VELIKI POLA-NI odprli novo pošto. Po tridesetih letih je to prva nova pošta v Pomurju. V bivši Potrošnikovi trgovini sta jo s skupnimi močmi in denarjem uredila PTT podjetje in krajevna skupnost. Na krajši slovesnosti je pošto odprl pisatelj Miško Kranjec, ki je tudi doma iz Velike Polane. DOMOVINE Ob osemdesetletnici delovanja gasilskega društva v RIBNEM so v tem kraju pripravili številne prireditve. Podpisali so tudi listino o pobratenju z enakim društvom v Lokovici pri Šoštanju ter izročili namenu nov gasilski dom, ki so ga zgradili skupaj s člani lovske družine Jelovica. V prvih treh mesecih letos so delavci Steklarne v ROGAŠKI SLATINI prodali na tuja tržišča za približno 2 milijona dinarjev izdelkov, kar je skoraj za petino več kot lani v istem obdobju. Svoje izdelke zaenkrat prodajajo v ZDA, Avstralijo in na Japonsko. S tujimi partnerji se pogovarjajo o dolgoročnem sodelovanju oziroma o večji prodaji v naslednjih letih. Do leta 1985 naj bi občutno povečali svoje proizvodne zmogljivosti. V SELCAH pri Škof j i Loki so odprli novo podružnično šolo, ki sodi k matični šoli v Železnikih. V njej je prostor za 100 otrok, v novem vrtcu ob šoli pa za 50 otrok. Ob tej priložnosti so v preddverju šole odkrili spominsko ploščo padlim borcem iz Selc, imeli pa so tudi razstavo likovne skupine iz Železnikov in Groharjeve Kolonije 82. Podružnična šola se tudi na zuna j čudovito sklada z okoljem, lepo urejena pa je tudi njena okolica. Ob prazniku sežanske občine so prebivalci SENOŽEČ odprli asfaltirano cesto od Lozic do Otošc. V Lažah so te dni odprli okrog 1300 metrov kanalizacijskega in okrog 1000 metrov novega vodovodnega omrežja ter na novo asfaltirane poti po vasi. Proslavo so povezali tudi s 40-letnico ustanovitve karavie P 3 in še z nekaterimi drugimi dogodki iz NOB. Na območju velenjske občine so letos pričeli gradnjo 233 stanovanj; od teh jih je v TITOVEM VELENJU že 172 pod streho, v Šoštanju 33, v Šmartnem ob Paki pa 28. Od načrtovanih 328 družbenih stanovanj so jih v prvem polletju letošnjega leta vselili že 160. Predstavniki Strojne tovarne iz TRBOVELJ so v makedonski občini Va-landovo položili temeljni kamen bodoče tovarne investicijske opreme. Nova tovarna v Valandovem bi naj pričela poskusno obratovati že naslednje leto, polovico sredstev zanjo pa zagotavlja SR Slovenija iz sklada za hitrejši razvoj manj razvitih republik in pokrajin. V tovarni akrilnih izdelkov v TREBNJEM bodo povečali zmogljivosti. Sedaj naredijo na leto 1300 akrila, popraševanje po njem pa je tolikšno, da bi lahko prodali enkrat večjo proizvodnjo. Že lansko leto so se lotili gradnje novih skladišč, v katerih bodo imeli poleg sedanjih dveh še dve cisterni za skladiščenje monome-ra. Potem se bodo lotili rekonstrukcije tovarne in povečali njene zmogljivosti za polovico. V TURNIŠČU so ob letošnjem prazniku lendavske občine odprli novo zdravstveno postajo. V njej bo delovala splošna zdravstvena in zobozdravstvena služba ter lekarna. Nova zdravstvena postaja je veljala 12 milijonov dinarjev. V TOPOLŠČICI bo zraslo novo zdravilišče, zgradili pa bodo tudi nov hotel. Novo zdravilišče bo imelo približno 10 tisoč kvadratnih metrov površine, prostore za suho in mokro terapijo, športno rekreacijski in terapij-ski bazen s termalno vodo, šolo hoje, kopalne kabine, savne, sodobno kuhinjo in jedilnico s 300 sedeži, posebno sejno dvorano s 150 sedeži, v hotelskem delu pa bo 1 19 sob z 216 posteljami. V TRŽIČU uspešno nadaljujejo z obnovo stanovanj in stanovanjskih hiš v starem mestnem središču. V zadnjih letih so tako obnovili tri stavbe na Trgu svobode, v pripravi pa je obnova še ene. Obnova stanovanj zagotavlja tudi oživljanje in ohranjanje mestnih funkcij, istočasno pa tudi preprečuje še odločnejše poseganje na kmetijska zemljišča in razrešuje pereče komunalne probleme samega mesta. V POSTOJNI so slovesno odprli nov prizidek hotela Jama, ki dopolnjuje turistično rekreativno ponudbo. V tem objektu je najpomembnejši prostor plavalni bazen z ogrevano vodo, v prizidku pa so še savne, trim kabinet, Erazmova klet s 125 sedeži in nova restavracija s 140 sedeži. V ROGAŠKI SLATINI so odprli nov hotel Sava, ki bo uvrščen v A kategorijo in ima 332 postelj. Sava bo poleg hotela Donat skrbela za večji devizni dotok v zdravilišču. Rogaška Slatina je namreč že sedaj precej znana v Avstriji, ZR Nemčiji in Italiji, vendar so večji razmah onemogočale premajhne nočitvene zmogljivosti. 29 Splošno gradbeno podjetje Gorica gradi v BOVCU nov kulturni doni Le-ta naj bi postal središče kulturneg;; in krajevnega dogajanja kraja. Prosioi v novem domu bodo našli tudi gostje bovških hotelov in Kaninske vasi. zate pomaga graditi dom tudi Alpski turistični center. Kulturni dom v Bovcu si bo zelo lepo vključeval v podobo kraja, saj bo zgrajen v alpskem slogu V CELJU so odprli nove delavnice podjetja Izletnik. Z 80 metrov dolgo in 24 metrov široko dvorano je Izlet nik zaključil kompleks svojih delavnic ob Kersnikovi ulici, kjer bodo lahko poslej poleg svojih 320 avtobusov popravljali tudi vozila drugih prevozni ških delovnih organizacij. V tovarni Libela v CELJU so slo vesno odprli nov industrijski obrat. Trietažni objekt ima skupno devet ti soč kvadratnih metrov proizvodne površine. Od tega bodo spodnji dve nadstropji s šest tisoč kvadratnimi metli namenili proizvodnji finornehanikc. zgornjo etažo pa bodo namenili v celjski tovarni tehtnic razvijanju svoje elektronske proizvodnje. V CIRKULANAH v I lalozah. kjer v letošnjem letu praznujejo 200 le j šolstva, so slovesno praznovali ta rc dek jubilej. Ob tej priložnosti je pred sednik ptujske občine Prane Teličko vič izročil kolektivu šole odlikovanje red zaslug za narod s srebrno zvezdo -, s katerim ga je ob jubileju odlikova lo predsedstvo SFRJ. Posebej prisrčno je bilo tudi srečanje nekdanjih učencev in učiteljev te šole, ki so se vabilu sedanjih učencev in pedagogov odzv ali v velikem številu. Na CVENU so praznovali visok ju bilej svojega gasilskega društva dc set let manj kot sto let je praznovalo domače gasilsko društvo. Potrebno je bilo dosti odrekanj in lastnega znoja, da so si na Cvenu ustvarili to, k;!" imajo: gasilski dom, brizgalne, avtomobil. Ob tej priložnosti je gasilska zveza Slovenije odlikovala gasilsko društvo na Cvenu s plamenico prvega reda, občinska gasilska zveza pa z odlikovanjem prve stopnje. V tovarni Belsad v ČRNOMLJU /e vse poletje delajo z vsemi zmogljivostmi. Sezona vlaganja kumarii je in v Belsadu jih vlagajo /a domači in tuji trg in pravijo, da bodo napolnili milijon kilogramskih kozarcev Od teh bo do prodali na tuje 70 tisoč kozarcev. ki jih bodo izvozili v Zvezno republiko Nemčijo. NOVICE IZ DOMOVINE V KROGU v Pomurju so predali namenu nov brod čez reko Muro, ki je železne konstrukcije in ho omogočal prevoz težjega tovora z enega na drugi breg reke. Predvsem pa je ta objekt velika pridobitev za kmetovalce iz Kroga, I3akovec in okoliških krajev, ki imajo zemljo na štajerski strani. Slovesno otvoritev so povezali tudi s tekmovanjem ekip civilne zaščite z gumijastimi čolni, ki delujejo pri gasilskih društvih. Zmagali so domačini. Novi hotel Lipa v LENDAVI bo letos dokončno zgrajen. Bivalni del in restavracija sta odprta že dve leti, ker pa ni bil dograjen kopališki del z bazenom, kabinami in drugimi objekti, je hotel posloval v težkih pogojih. Tretja faza izgradnje lendavskega rekreacijskega centra pa predvideva še gradnjo letnega kopališča, olimpijskega bazena in igrišč. Po nekaterih novicah naj bi v bližino hotela postavili tudi edini rečni mlin, ki sedaj propada na rokavu Mure pri Murskem Središču. Ta mlin bi seveda restavrirali. Gasilsko društvo Vič v LJUBLJANI slavi letos 110-letnieo svojega obstoja. Ustanovljeno je bilo leta 1872 kot tretje društvo na Kranjskem. Najprej je društvo zgradilo manjši dom z vso opremo, ki so jo z leti posodobili, dokler niso leta 1932 po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika zgradili nov dom. Bil je tedaj najlepši v Sloveniji. Viški gasilci so bili vedno med najnaprednejšimi v Sloveniji, na vseh tekmovanjih so posegali po najvišjih mestih. V pivovarni Union v LJUBLJANI proizvedejo v poletnih mesecih tudi po 1,2 milijona steklenic piva na dan in napolnijo do dva tisoč sodov. Tudi izvozijo ga veliko. Tako gre na leto, na primer, h kupcem v Avstrijo 6 milijonov steklenic, v Italijo 2 milijona steklenic in milijon steklenic za kupce v Francijo. Iz pivovarne Union pošljejo vsak teden okoli 100 tisoč steklenic tudi v Irak. Turistično društvo iz MOZIRJA praznuje letos 90-letnico delovanja, člani društva pa so za to priložnost pripravili več zanimivih prireditev. Meil njimi so obiskovalcem prikazali stare obrtne dejavnosti, imeli so posvetovanje o razvojnih možnostih turizma na kmetih, v Savinjskem gaju pa so nastopali številni narodnozabavni ansambli. V vasi PLEŠI VEC na Graški gori so imeli že 5. kmečki praznik, ki je bil pod pokroviteljstvom turistične zveze Slovenije. Ob tej priložnosti so si gostje lahko ogledali tekmovanje koscev, grabljic, žanjic, točenje medu, različna gozdarska dela in razstavo domačih jedi. Na POLENŠAKU v Slovenskih goricah so letošnje poletje že devetnajst ič zapored organizirali praznik žetve s tradicionalno razstavo kruha in pogač. Spretni turistični delavci so ob pomoči več kot 50 gospodinj iz Brati-slavcev, Spejačev, Polencev, Brezov-cev, Prerada, Savcev in Ručmancev napekli za obiskovalce približno 500 kg različnih vrst kruhov, gibanic, potic in drugih dobrot. Na LJUBEČNI pri Celju se z ustanovitvijo kulturnega društva kulturno življenje vse bolj razvija; ne le z organizacijo raznih prireditev, ampak tudi z ustanavljanjem raznih kulturnih skupin. Zdaj načrtujejo ustanovitev godbe na pihala in računajo, da bo le-ta lahko prvič nastopila že ob dnevu republike. V MARIBORU je bil letošnje poletje tabor mladih slovenskih ribičev, starih od 7 do 16 let. Taborili so pri čolnarni Boris Kidrič, glavna organizator ica tabora, petega po vrsti, pa je bila ribiška zveza Slovenije. V devetih slovenskih zvezah, v katerih so ribiške družine, je združenih okrog petnajst tisoč ribičev, od teh dva tisoč mladih. V DRAGATUŠU v Beli krajini so odprli prenovljeno osnovno šolo. V njej so štiri učilnice, telovadnica, kabineti. dva prostora /a vrtec in nekaj spremljajočih prostorov. Hkrati bodo rešili problem otroškega varstva in tudi pričeli zenoizmenskim poukom. Zidava šole, v kateri se bo šolalo 172 učencev, je veljala 40 milijonov dinarjev, ki so jih krajani zbrali s samoprispevkom. Delavci gradbenega podjetja Gorenje gradijo pri osnovni šoli v GORJAH prizidek, v katerem bodo nova šolska kuhinja, jedilnica, kuhinjske shrambe in tehnična delavnica s kabinetom. Računajo, da bo vse narejeno do začetka novega šolskega leta. \vtoradgona iz GORNJE RADGONE, naš največji proizvajalec konti. inerjev in kontejnerskih bivalnih enot, se vse bolj uveljavlja tudi na tujih trgih. Letos na začetku leta so sklenili pogodbo o prodaji večjega števila kontejnerjev v Sovjetsko zvezo, pred kratkim pa še pogodbo o prodaji desetih sklopov bivalnih kontejnerjev / /nano zahodnonemško gradbeno firmo v vrednosti 230 tisoč nemških mark. Prvo pošiljko kontejnerjev so /e poslali v ZR Nemčijo na gradbišče jedrske elektrarne. V KOKORIČIH v Pomurj u so eno le!o pred visokim jubilejem - 90-let-nieo gasilskega društva - dobili nov društveni prapor. Ob tej priložnosti je bilo v Kokoričih veliko slavje, za kulturni program pa so poskrbeli domači osnovnošolci. Na olimpiadi mladih fizikov (do 21. leta), ki je bila v ZR Nemčiji, so se imenitno odrezali tudi naši predstavniki. saj so trije osvojili srebrne kolajne, med njimi Dean Mozetič iz KOPRA. Koprčan Mozetič, šestnajstletnik, je dobil tudi nagrado za najboljšo rešitev prve naloge in zraven še priznanje kot najmlajši udeleženec med 85 tekmovalci iz 17 držav. Iz Luke v KOPRU je 2. avgusta prvič odplula v Patras v Grčiji ena od trajektnih ladij, ki jih ima v najemu piranska Splošna plovba. Slovenski ladjar je namreč skupaj s švedskim partnerjem namesto linije Koper-Tartous -Koper odprl novo linijo in tako zaposlil najeti ladji. Iz Kopra v Patras bo trajekt vozil vsaka dva dni, sprejme pa lahko okrog 80 vozil, dolgih okrog 15 metrov. Z 10. mednarodnega festivala pevskih zborov, ki je bil julija v Debreci-nu na Madžarskem, seje vrnil mladinski pevski zbor RTV Ljubljana iz IJUBIJANE; pod vodstvom dirigenta Matevža Fabijana je zbor zasedel tretje mesto v konkurenci 48 zborov vseh kategorij iz 15 držav. V RAKIČANU pri Murski Soboti so na slovesen način izročili vaščanom nov vaški gasilski dom. Dom je bil zgrajen v rekordnem času, na slovesnosti pa so najzaslužnejšim podelili priznanja, med njimi je bil najbolj prizadeven Ivan Karoli. ODZIV NA Urednik "Avstralski Slovenec" Blackto\vn,24.jan.l983 Dragi g. Urednik, Strogo protestiram proti objavi spisa "klinček lešnikov" v vašem mesečniku "Avstralski Slovenec". Ne samo da je pisanje silno neokusno,paČ pa do kraja tudi rani in ponižuje Slovensko dostojnost in čast, ter vzbuja gnus v poprečnem Slovencu ki takšno svinjarijo zagleda v vašem mesečniku. Človeško telo, moško in žensko, je ustvarjeno po Božji naravi, in vsi njegovi deli in udi zaslužijo vse naše največje spoštovanje, in to Še posebno kar se tiče spolnih organov. Če ie hočete pisati in imenovati spolne organe,zakaj bi jih ne imenovali s priznanimi zdravniškimi imeni in zdravniškimi nazivi "venuška" in "venor",ne pa z gnusnimi izrazi ki zdrknejo ter nepremišljeno zletijo iz pijanih ust,in jih slišite po javnih brlogih in straniščih. Taki izrazi ne spadajo v dostojno in kulturno glasilo,posebno ne v Slovenski list. To ni nikakŠna kultura. Nasprotno, je to ponižanje kulture in narodne omike do najnižje stopnje barbarstva,ko take izraze tiskate. Slovenska kultura in narodna omika je vedno bila in bo tudi ostala dostojna ter na najvišji ravni med civiliziranimi narodi.In to z "Avstralskim Slovencem" ali pa brez njega. Zato sem prepričan da bo vsak pošten Slovenec odločno obsodil vaš "klinček lešnikov". Bolna glava odogvorne osebe ki je to vključila in natisnila v vaš list je res potrebna zdravniške pomoči in zdravniškega pregleda. Celotno obsojam vaš gnusen "klinček lešnikov", ter ob sedanji priliki brez nikakršnega pozdrava,in brez nobenega oproŠčenja,bi pa vendar zahteval in želel da objavite ta moj protest. Stanko Aster-Stater Dragi g. Aster-Stater in dragi vsi ostali,ki ste se ali pa se Še niste pritožili nad kosmato nedolžnimi pesmicami ,povzetimi iz knjige "Klinček lešnikov"!!! Vašega cenjenega pisma sem bil zelo vesel, čeprav se mi zdi malo nekrščansko,da mi na kraju niti pozdrava ne privoščite (še celo rimski gladiatorji so v cirkusu pozdravljali svoje cesarje, ki so jih obsodili na tako kruto smrt, s pozdravom: "Ave Caesar, mo-rituri te salutant! ") . Glava me prav nič ne boli in tudi zdravniške pomoči ne potrebujem. Ne boste verjeli: ob branju tistih nekaj kosmatih pesmic se nisem prav nič pohujšal,niti se nisem naleael gonoreje ali sifilisa. Se nikdar nisem slišal izrazov "venuška" ali "venor". To sploh nista slovenski besedi, še manj pa "zdravniški" .Lahko bi vam povedal latinski izraz za tisto reč, če bi potem kaj bolje razumeli,mislim pa da vas ne zanima. O slovenski kulturi govorite zelo visoko,kar sicer ni prav nič narobe.Pozabljate pa pri tem,da ima vsaka medalja dve plati - tudi slovenska kultura,ki je drugače zelo širok pojem. "Klinček lešnikov" je knjiga,ki prikazuje enega tistih delov naše stvarnosti,ki v resnici obstaja tudi pri slovenskem narodu.Mi se pač vedno hočemo videti samo v najlepši luči, zato ta del stvarnosti zanikamo in si dopovedujemo, da za nas to ne velja. Pesmic si nisem izmislil jaz,ampak so bile nabrane med slovenskim narodom in torej iz naroda izhajajo - naroda pa z vsemi njegovimi dobrimi in slabimi lastnostmi nimamo namena zanikavati,kaj ne? _ KL. IIM ČE K LEŠNIKOV" Vem, da te pesmice ne spadajo v naše glasilo. Izbral in ponatisnil sem jih s specifičnim namenom - in samo zato,da vidim vašo reakcijo, da vas izzovem . Zakaj ? Avstralski Slovenec se bliža petemu letu izhajanja. Koliko sodelavcev in dopisnikov je imel izmed naše sredine ?Še prsti dveh rok bi bili preveč , da bi vam jih naštel. Društveni delavci - odborniki,ki smo sicer "narodova dekla za vse", že dolgo časa opozarjamo in prosimo ter iščemo kulturne delavce,da se nam pridružijo,da bi lahko s skupnimi močmi ohranjali tisto slovensko kulturo o kateri vi tako polnoustno ga-r vorite.Se v resnici zavedate,kako bore malo kulture imamo?Veste,kako redke so vrste tistih,ki so še pripravljeni storiti kaj zastonj za našo skupnost tukaj? Ste že kdaj dobili občutek,da se naša društva spreminjajo v gostilne,kjer se slovensko še samo pleše in pije? Se vam ne zdi,da tisti redki posamezniki,ki s trudom le še nekaj doprinesejo v naše skromno kulturno življenje,imajo le malo opore ? Ne ,kvantarske pesmi "Klinčka lesnikovega" naše kulture ne bodo dvignile,to dobro vem. Čfe pa so vas nagnale,da ste začeli o vsem razmišljati,kar je bil moj namen, potem sem zadovoljen, zadovoljni boste pa tudi vi z mojim odgovorom. Prav je,da se počutite izzvanega,kdo bi sicer vedel kako spoštujete svoj narod in njegovo kulturo; v vseh njunih časih obstoja. Ne zadostujejo pa samo do zvezd povzdigujoče besede,tako kot tudi ne zadostuje in ničemur ne služi "Klinček lešnikov". G. Aster-Stater zdaj vsaj vem, da se ukvarjate s pisanjem pesmic. Brez "Klinčka lesnikovega" tega ne bi vedel. Čfe bi vaše pesmice imel prej, bi rajši njih objavil. Torej, dosegel sem vsaj to,da sva se spoznala, čeprav imate vi zgrešeno mišljenje o meni in o Avstralskem Slovencu, vas vseeno cenim,ker ste prišli z besedo na dan. Lahko to poimenujem medsebojna krščanska ljubezen? V zvezi z zadnjo številko Avstralskega Slovenca,kaj res niste v njem našli prav nič drugega in nič boljšega kot "Klinček lešnikov"? Ali vam je pa vse drugo bilo le klinček lešnikov? Dragi g. Aster-Stater, tudi jaz se vam nimam za kaj oproščati. Vabim vas, da mi pošljete še kakšno vašo pesem ali drugi sestavek,torej vabim vas,da sodelujete. Misleč na Cezarja in gladiatorja, vas pozdravljam - z iskrenim slovenskim pozdravom! JOŽE ŽOHAR *************************** * UE^TEf KRIŽ&MKE * _ -k * * Vodoravno: Srečno Novo leto,Tamara,maraton, * A K »raznolikost, Nego va, So, Ca, O vid, Pad, ar, ne- * dostojen , Ilija , ii, enako, tat, mah , pl, Ka, njiva, Ok- * lahoma, on , plea, esej, samotnost, ril, tram , ego, da- * tiv, IV , vk , liji, tros, mlin , až , Ro, kraljevič, polet, * as, krma, zakonik , stator, Oton , kamen, kaj, VIP , * balet, Dane. * Pri vodoravno danem opisu Št. 56 bi moralo bi- * ti: triindvajseta in dvanajsta Črka abecede. * * Navpično : stanovitnost, rakev , em , čarodej, nrav, * oaza, omotati, val, oris , lakomen , eto, Tosca, Onta- £ rio, giniti, psiholog , do, dama, jela, nakositi,lajnar, * karnelija, plat, vlom , Kesovija, heraldika, A J, pnev- £ matika, malo, Vižmarje , Knesset, TR , ropati, sklon , J 11, Ren , črtka,okop , moan, zov, kal, tn , me . £ Pri navpično danem opisu št. 3 bi moralo biti: £ kratica za emeritus (doslužen). * * * BVA MEBOILŽMA ¥ICA Učitelj razlaga učencem prilagodljivost oči na svetlobo. Potem vpraša: »Kaj se zgodi, ko pripelje vlak iz tunela?« Pavelček: »Moški popravljajo kravate, ženske pa frizure.« Pacientka je prišla k znanemu zdravniku in mu med razgovorom povedala, da je bila že pred tem pri znanem zeli-ščarju. »In kakšen neumen nasvet vam je dal?« vpraša zdravnik. »Naj se zglasim pri vas.« itninnimmuninminrmtmTfntmmiiimimiiima: TEL. 728 1717 7 QUEST AVE. CARRAMAR, 2163 ZA SVEŽE MESO, SALAME, KVALITETNO SUHO MESO IN MESNE IZDELKE SE OBRNITE NA NAS! HITRA IN BREZPLAČNA DOSTAVA J. & A. ŠKRABAN, Prop. i>iiti»«ir%«»iiutiti««ii««iiiiiii«iiit>iiif Mi>>«i*«iiiiiiia*aiiisia«««t iiii«ii*iitii>«ta«iiti««i»ii*Mi»»»«ia«tiiiti»«iniiiisiiiiti iaaaaaaaaaaaaiaaaaaaaaataaaaaaaiaiaaaaaaaaai*iiaaaia«aaaaaaaaaaiaaaaaaaaaaaaaaiaaaaafaaaaaaaaaaaaaaaaatlaaaiaaaaaaaaiaaaaaaaaaaaaatr Quality Concreting and Excavating FOUNDATIONS, DRIVES, GENERAL CONCRETING AND LAND CLEANING DOONSIDE Paving & Building Pty. . Ltd. Za usluge pokličite TONIJA ČOLNARIČ PHONE: 626 48Ö1 A.H. 636 9151 OF 23 LUCRETIA ROAD TOONGABBIE -LICENCED BUILDER — ZA VSA CEMENTNA IN IZKOPNA DELA. SE OBRNITE NA VAÄEGA ROJAKA, ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ HORSLEY PARK TA VERN CNR. HORSLEY DRIVE & HORSLEY ROAD (OFF WALLGROVE ROAD) (Z Wallgrove Road zavijete pri Shell črpalki in šoli proti Horsley Parku trgovinam in še malo naprej) Tel- 6202043 Odprti smo med 10. dopoldne in 11. uro zvečer od ponedeljka do sobote, ob nedeljah med 12. opoldne in 10. uro zvečer. Vsako soboto s pričetkom ob 7. zvečer imamo nastopajoče razne glasbene umetnike. Raznovrstna in odlična hrana, vse vrste pijač. Juke-box, biljardne mize, darts, pin ball machines, ob nedeljah barbecue na prostem. Obiščite nas in se prepričajte o naši kvaliteti in uslužnosti. Naš hotel je hotel najnovejše vrste, ki ga je lastnik sam gradil cela tri leta. Se priporoča Zdravko Lubec z družino SLOVENIJA JE SEDAJ Ma JAT-ovjJh letalih se v lok trn leta lahko brezplačno poslužite slušalk lini se osvežite z NAJBLIŽJA VSAKO SREDO EM NEDELJO PRI NAKUPU VOZOVNIC. NAJHITREJŠE, NAJPRIJETNE J ŠE UŽIVAJTE V KOMFORTU AVIONA S ŠIROKIM TRUPOM ZA VSE INFORMACIJE SE OBRNITE NA VAŠO POTOVALNO AGENCIJO ALI NA ZA JUGOSLAVIJO Odhod iz Sydneya ob 14.05 Odhod iz Melbourna ob 11.05 Prihod v Beograd naslednji dan ob 03.10 ODL1GNJE VEZE IZ BEOGRADA DO: Zagreba, Ljubljane, Skopja , Sarajeva , Titograda, Ohrida, Splita,Dubrovnika, Zadra,Prištine in Osijeka. JAT SYDNEY: 126 PHILLIP STREET SYDNEY 2000, TEL. 221-2899, 221-2199 MELBOURNE: 124 EXHIBITION STR. MELBOURNE 3000, TEL. 63-6017, 63-6191 PERTH: 111 ST. GEORGES TERACCE 6000 PERTH TEL 322-2932, 322-2032