štua. BOižftios Muaejaka 1 p# Colja P»P* 1*5 GAMAL ABDEL NASER V JUGOSLAVIJI Štev. 29 Trbovlje, dne 14. jnlija 1956 izdaut okrajni odUoi socialistične deiovnib .juoi * iroov.iau Uit luje to odgovarja urednik' odbor Odgovorni urednik. Stane §u£tat — Ttska Mariborska tiskarna » Mariboru — Naslov uredništva n uprave. .Zasavski tednik' Trbovlje i Ttj> revolucije Sl 28 ftelelon vil j Rafur Orl oodruintci Narodne banke v Trbovljah 614-T 146 - List izhaja vsake soboto — Letna oarointna 400 din polletna 200 din četrtletna 100 din mesečna 40 din - Posamezne Številke 10 dtn - Rokopisi morajo bit* v uredništvu najkasneje vsak torek dopoldne «n ith ne vračamo Ugotovljena škoda znaša približno 50 milj din Thkoij po katastrofi je bila farmirana posebna komisija, ki j« pregledala in ocenila nastalo škodo. Po nepopolnih podatkih znaša škoda samo v mestnem delti Trbovelj nad 50 milijonov. Kmetom v okolici je voda uničila nad dve trestjini posevkov. Oh republiški cesti je iz-potgedla betonski oporni zid, tabo da je sedaj mogoč samo zasilni promet s Savinjsko dolino. Zalitih je bilo več desetin hiš, kamor je voda nanesla blato in umazanijo. Nesnago od-in razkužujejo, da nevarnost okužb, mor sem stoupno z gasilci rud-vdora vode v rezervoarje niške prostovoljne čete skočil, vodovoda v Knezdohi, smo se najprej odpeljali proti so morali od tod dotok vode ta- gradbišču RTP. Voda je prepla- _________^ ko zapreti. Črpalke in naprave vila rudniško lesno skladišče in majani in bodo potrebni večjega čistijo in razkužujejo. Zaradi odnašala iz njega tamkaj neko- popravila, blata, ki ga je nanosila hudour- pičene jmske opornike. Pod vodo na voda v Trboveljščioo, je um- so bile lokomotive v rudniški čen ves postrvji zarod. Komu- kurilnici in vse gradbišče RTP. Pred Sušnikom je voda vdrla iz na novo regulirane Trbovelj- _ ______________________r ščioe v stari potok in porušila vega Delavskega °doma čistili HUD NALIV NAD TRBOVLJAMI — TRBOVELJSČICA PREPLAVILA CESTA — HITRA AKCIJA GASILCEV Trbovlje, 10. julija. — Kmalu Po drugi uri popoldne je pričelo hudo deževati Dež se je spremenil v izredno močan naliv, kakor da bi se utrgal oblak. Po štirih popoldne je sirena dala alarm za splošno nevarnost. Trboveljščica, ki je prestopila bregove, je začela ogrožati prebivalstvo v dolini. Gasilci vseh gasilskih čet so stopili v akcijo, kjer je bil položaj najbolj kritičen: na sedežu OLO, pri mostu na Trgu svobode in pri Šušmiku v sp. Trbovljah. Gasilci in ostalo prebivalstvo so pri mostovih, kjer se je nabralo v strogi drevje, čistili potok in s tem preprečili, da razdivjana voda ni podrla in odnesla s seboj mostov. Naliv je kmalu prenehal, voda je začela upodati in se s cest in trgov vračati v star0 strugo. Z gasilskim avtomobilom, ka stavi se je nabiralo drevje in hitra akcija gasilcev je preprečila, da voda ni odnesla mostov s seboj. Vsi mostovi glavne rudniške železnice so pa zelo raz- desk, ki eo plavale po vodi. Zbralo se je mnogo ljudi, ki so delo opazovali. Trboveljščica je zalila nadalje Trg Franca Fakina, Okrajni trg in telovadišče »Partizana«. Če bi voda še nekaj minut naraščala, bi preplavila še ostali del nove ceste. Podrte so zapornice pri gasilskem domu v Zgornjih Trbovljah in most pri pekarni Grenko. Ustavljen je bil električni tok, ker je deblo, ki se je podrlo pretrgalo žice. Mom- (Nadaljevanje na 2. strani) Prisrčno pozdravljen na naših tleh. — za mir v Egipta Prvo srečanje borcev nala sama nimo dovolj sredstev za popravila, zato pričakuje GbLO pomoč Izvršnega sveta in Republiške vodne uprave. Druga skupina gasilcev se je odpeljala na Trg svobode, ki je bil ves v vodi, ki je segala do kolen. Ob lesenem mostu pod Njivo so gasilci z gradbišča no- most za pešce; pod ostalimi mo- narasl strugo od drevja in Seja Ob. LO Sevnica Spreleti so družbeni plan V petek 7. julija je bila sedma redna seja Občinskega ljudskega odbora Sevnica, kateri sta med drugimi prisostvovala tudi podpredsednik Okrajnega ljudskega odbora Trbovlje tov. Tone Zupančič in ljudski poslanec tov. Karl Štrukelj. Glavna točka dnevnega reda je bilo sprejetje družbenega plana in proračuna za leto 1956. Skrbno pripravljen predlog družbenega plana je zelo obširen, zato bomo skušali na kratko omeniti nekatere najvažnejše stvari. Skupni dohodki v letu 1956 znašajo 69,983.000 din. 57 odstotkov vsega socialističnega produkta je zajeto v industriji, katere glavna surovina je les. V teh podjetjih so stroji dotrajali, zastareli, zaradi česar gredo letno ogromne količine lesa v odpadke, katere uporabljajo le kot kurivo. Zato je nujno, da izdelajo v letošnjem letu investicijske programe za rekonstrukcijo obstoječih podjetij in za postavitev obrata, ki bo racionalno izkoriščal lesne odpadke. Ustanovljenemu biroju za rekonstrukcijo lesne industrije v Sevnici bo treba nuditi pri delu vso pomoč in mu zagotoviti potrebna sredstva za nemoteno delo. Za investicije in gospodarski napredek vasi je predvideno 7,369.000 din. Ta sredstva se (Nadaljevanje na 2. strani) v Uspel zaključek zagorskega festivala »Želimo še -več podobnih prireditev" OSEM DRAMSKIH DEL SI JE OGLEDALO NAD 13.000 OBISKOVALCEV — MALONE VSE IGRE SO NASTOPAJOČI DOBRO PODALI — PRISRČNO SNIDENJE Z LJUBLJANSKIMI UMETNI KI /V. povojni kulturni festival sede. Danes pa lahko pribijemo povedali, da radi igrajo na odr- _... n Zagorju je končan. Polnih de- še, da je bUo delo odlično upri- skih deskah. Slikarska razstava vet dm so občani prihajali na žarjeno in da bi ga kazalo po- »Cvrčka za pečko* so tokrat V Zannrill prireditveni prostor in z zani- normo prikazati. Svetujemo tov. uprizorili Izločani. In ne slabo! * Ju manjem sledili bogatim kultur- Smonn lahko le to, da ta razme- Res je, da so ga že nekajkrat V počastitev Dneva borcev in nim prireditvam. Vsak večerje roma mlad kolektiv obdrži in z igrali, vendar je btlo to le v prinesel kaj novega in ko je isto vztrajnostjo kot doslej na- njihovo korist oziroma v korist ugasnila zadnja luč na velikem dal ju j e svoje delo. zagorski uprizoritvi, odru, je odhajal zagorski rudar Ločani so z uprizoritvijo »Ja- Dramska družina iz Polšnika z družino domov z občutkom, koba Ruda« pokazali, da jih je menda še ni gostovala na zada njihova delavska društva sicer lovil čas (imeli so zelo gorskem odru. Zaradi tega so neutrudno snujejo. malo časa za vaje), res pa je, da obiskovalci še s posebnim zani- Poglejmo na kratko vse prire- je bilo delo odlično zaigrano šele manjem sledili njihovemu delu. ditve po vrsti. O »Kralju na v drugem prizoru. Posamezni »Vrnitev« je delo, ki ima ne- Betajnovi* smo že preteklo so- igralci so tokrat pokazali precej šteto dobrih in slabih strani, boto napisali dokaj laskave be- igralskih zmožnosti, s tem pa Tematika nam je še blizu, saj v okviru prireditev IV. zagorskega festivala je bila prejšnji torek v Domu TVD »Partizana« v Zagorju odprta razstava partizanskih motivov slušatelja Akademije upodabljajoče umetnosti v Ljubljani domačina Franca Kopitarja-Silva. Poleg partizanskih motivov je le-ta razstavljal tudi propagandni material, izdelan po raznih tehnikah med NOV v Sloveniji. Do nedelje, ko se je razstava zaključila, si jo je ogledalo precej Zagorjanov, ki so se o njej prav pohvalno izrazili. Prav bi bilo, da bi se nam Silvo v prihodnje predstavil s samostojno razstavo svojih najnovejših del. — K uspehu razstave mu čestitamo! -ek Odkritji e spominskih plošč v Velikem Podloga i Nesreča pri trboveljski cementarni Odtrgane skale raztrgale upokojenega Ivana vanjskim poslopjem je tačas po- parala spodnji del telesa, da je — - • ■ delavcev, malce v hipu obvisel mrtev na škarpi Glažarja - Pečovje je zelo ™kV gtal upokojeni ru_ zrahljano. dar Ivan Glažar.' Malo zatem je je iz grmovja pridrvela ogromna skala, ob njej pa še manjše. V mogočnem prasketanju je Minulo soboto zvečer so se v pečinah Bukove gore nad cesto pred trboveljsko cementarno ne- skala najprej podrla leseno dr-nadoma začele trgati skale. Varnico in raztrgala nič hudega Nad cementarrdškim stano- slutečega Glažarja ter mu pre- Otvoritev Obrtniškega velesejma v Ljubljani Hazslav^eni so lepi izdelki V našem socialističnem spodarstvu je tudi obrtna go-de- javnost našla tisto mesto, ki ji Pripada. Najbolj se to izraža v kvalitetnih izdelkih, ki jih naši obrtniki dandanes izdelujejo. Da bi pa obrtništvo lahko še bolje opravljalo svoje delo, je letos določeno v naših družbenih planih okrajev in občin nemalo sredstev za dvig In večji razvoj te važne dejavnosti. Ljubljanski Obrtniški velese-3em je močna in pomembna Manifestacija slovenskih obrtnikov. Razen tega pa je na razstavišču moč opaziti, da mnogi obrtniki opuščajo zastarele in nesodobne načine izdelovanja določenih izdelkov. To je zlasti yidno pri pohištvenih mizarjih 'n drugih strokah. To pa poceni, da se naši obrtniki zavedajo, da morajo svoje izdelke Približati okusu in potrebam Potrošnikov. Končno pa je ljubljanski obrt-pški velesejem nekak prikaz, £aj vse lahko potrošniki pričakujejo v obrti v prihodnjih *ftlh. 350 razstavljavcev Iz vse Slovenije se je s svojimi izdelki Resnično potrudilo pokazati na-S1*n potrošnikom, da so v močno ^Poro ln nekako dopolnilo in-nustriji. Nedvomno bo dal to-kfatni velesejem našim obrtni-še novih pobud. In prav e tako. Le s kvalitetnimi, so- dobnimi in cenenimi izdelki bodo obrtniki zadovoljili potrošnika in mu omogočili nakup tisteea. kar naiboli notrebuie. nad cesto. Skala se je nato zavalila pred železničarski stanovanjski blok onkraj ceste. Komisija je med drugim ugotovila, da je nevarnost, da se bodo skale še trgale. Toda ponoči je prebivalce ce-mentarniškega bloka ponovno prebudilo grozeče bobnenje. Zgodaj zjutraj so se spet jele trgati skale in drveti v dolino. Več skal se je zarilo pred stanovanjske bloke, zato so moral i prebivalci sredi noči zapustiti stanovanja. Poročajo, da sedaj ni več nevarnosti. V nedeljo je bilo v Velikem Podlogu odkritje dveh spominskih plošč. V dopoldanskih urah je bR odbojkarski turnir, kjer so sodelovali domači mladinci iz Podbočja in Celuloze. Zmagalo je moštvo Celuloze. Popoldne se je zbralo pred Zadružnim domom okrog dve sto ljudi. Med njimi je bil tudi predsednik Občinskega ljudskega odbora Videm-Krško tov. Stane Nunčič, predsednik občinskega odbora SZDL tov. Lojze Colarič, zastopnik OO ZB tov. Franc Mekina in predsednik občinskega odbora ZB tov. Jože Bajc. Govoril je predsednik občine tov. Nunčič, ki je tudi odkril spominsko ploščo, kjer je vklesanih 16 imen padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja iz Podloga in šestih okoliških vasi. Drugo ploščo, edinemu narodnemu heroju v občini Videm- Krško Milki Kerinovi, je na njeni rojstni hiši odkril tov. Colarič. Obe plošči sta bili izročeni v varstvo krajevnemu odboru Veliki Podlog. Pri slavnosti sta sodelovala krška godba na pihala in videmski oktet. končno tisti strašni čas na okupacijo in preseljevanje še m pozabljen. Polšničanom lahko zamerimo le to, da so bili na odru nekoliko neokretni. tTo pa ni nič čudnega, saj so navajeni le majhnega skromnega domačega odra. Topličani so svoje »Ideale in koristi« dobro zaigrali. Delo je privabilo mnogo gledalcev. Režiserka Soparjeva ni imela lahkega dela, saj je morala v zelo kratkem času predelati sorazmerno 'dolgo delo. In če k (Nadaljevanje na 6. strani) Irboueljconi bodo proslavili 22. iulig na Vrheh Poseben štab pri občinskem odboru ZB NOV Trbovlje je kom na Vrheh z mimohodom partizanskih patrulj m odreda pred dnevi izdelal program predvojaške vzgoje. Na slove-proslave Dneva vstaje sloven- snosti se bo z odlokom LO usta-skega ljudstva, ki bo 22. jvtoja, notril odre d predvojaške vzgoje, kakor običajno, na Vrheh. Na večer pred praznikom predviden odhod partizanskih zborov. nato pa sledi slavnostni govor z nastopom združenih pevskih patrulj iz Trbovelj, Zagorja, Hrastnika in Radeč na Vrhe. Ravno tako bodo krenili v pohod taborniki in planinci. Na vseh hribih bodo na večer pred praznikom zagoreli kresovi. Na Dan vstaje je slavnostni krili spominski del proslave predviden ob de- padlim, vetih dopoldne pred spomeni- Od 10. ure dopoldne dedje je na sporedu streljanje z značko in vojaško puško na posebej pripravljenem strelišču, za njim pa sledi planinsko rajanje. Pri Partijskem domu pa bodo od-k amen šestim Dan vstaje v Radečah Dan vstaje slovenskega naroda, 22. julij, bodo organizacije ZB občine Radeče praznovale pod Lisco, to je med svojimi ljudmi, v krajih nekdanjih borb, na katere jih veže toliko težkih in lepih spominov. 2e v soboto, na dan pred praznikom, bodo krenile na pot partizanske patrulje iz Loke, Radeč in Zidanega mosta skupno z obvezniki predvojaške vzgoje. Te patrulje bodo obšle vse kraje, kjer so se naši borci med vojno največ zadrževali. Obiskali bodo grobove padlih tovarišev in tudi tiste hiše, kjer so naši borci v najtežjih dneh našli svoj drugi dom. Zvečer bo zbor vseh patrulj v vasi Lisce, kjer bodo, kot vča-čih, priredili partizanski miting s kulturnim programom. V nedeljo zjutraj bodo odšli na grob padlega partizana Toneta Sotlarja-Sremca nad Ile-nino, kjer mu bodo odkrili spominsko ploščo. Nato bodo v vasi Lisce formirali odred predvojaške vzgoje, popoldne pa bo ljudsko rajanje. Odkritje spememk u Piseiah Takole je pobesnela voda preplavila cesto,, Minulo nedeljo so v Plšecab t-dkrili padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja lep spomenik. Pišečairi so se zelo skrbno pripravili na to slovesnost. 2e dopoldne je prebivalstvo ravdušeno sprejelo partizanske patrulje, ki so prišle iz spodnjih krajev Posavja: Brežic. Dobove in drugod. K slovesnosti odkritja spomenika je prišlo nad sedem sto domačinov in gostov. Med drugimi jc prišel tudi sekretar OOSZDL tov. Jesenšek, predsednik Brežiške občine, sekretar občinskega komiteja ZKS in drugi. Pri odkritju spomenika je sodeloval pevski zbor iz Brežic to godba na pihala iz Kopel. Kako gospodarijo na zadružnem kmetijskem posestvu »Matija Gubca" v Leskovcu Kdo je krivec milijonske škode? Skrbno pripravljanje obrtnih vaiencev na Nekaj nad dva kilometra od Vldem-Krškega leži zadružno kmetijsko posestvo »Matija Gu. bet* v Leskovcu. Posestvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1953 iz likvidirane KDZ, se ni borilo s težavami, kakor so se borila druga posestva, saj je dobila Maina investicijska sredstva za zasaditev strnjenih breskvi -nib in hruškovih nasadov, adaptacijo hleva, nakup živine, gradnjo silosov, nakup mehanizacije itd. Ker je bilo letošnje leto v časnikih že nekajkrat omenjeno to posestvo, kar pa vsebinsko n| bilo popolno, je prav, da se o tem seznani javnost, da ne bi bilo napačnih mnenj. Leta 1953 je posestvo začelo s krčenjem nad 10 ha gozdne površine. Vso to gozdno površino, ki naj bi se izrigolala za nasade, je sedaj prerastla gosta akacija, kar bo v bodoče močno obremenjevalo stroške obnove nasadov. Omeniti še moramo, da je bil kvaliteten les zaradi neveščega strojnega krčenja za tehnični sortiment neuporaben. Revizija Okrajnega ljudskega odbora v Trbovljah je ugotovila kaj čudno podobo tega pose. stva, ki bi jo po zapisniku re-sumirali takole. Nasadov je bilo do konca leta 1955 napravljeno: 6 ha breskev, 7.26 ha hrušk in U ha jablan. Za obnovo nasadov je bilo porabljeno 19,194.780 din, kar pomeni, da stane 1 ha obnove ob koncu Uhskega leta okrog 1,347.000 din. Do rodnosti pa bo ta vsota na 1 ha znašala 1,600.000 din, kar je torej za 750.000 din več kakor pri podobni obnovi na posestvu v Boštanju-Sevnici. Ugotovljeno je bilo, da je zaradi malomarnosti propadlo seno s 3 ba travnika v Veliki vasi, ki je bilo popolnoma suho in sposobno za vskladiščenje. Pokvarilo se je nadalje 15 kub. metrov silaie, kar ni čudno, če so jo polnili 14 dni. Propadlo Je tudi 160.000 kutinib podtaknjen-cev, pri čemer pa niso poiskali niti vzroka niti krivca ... Se bolj zanimivo je, da je zaradi nekulti Viranta krompirja nastala pti tej kulturi izguba 1,073.380 din. Eden izmed vodil, nih uslužbencev je celo izjavil, da je to nastalo zaradi tega. ker posestvo ni in/?lo poljedelskega strokovnjaka... Že konec lanskega leta je posestvo začelo z razprodajo goveje živine, češ da to ni rentabilna gospodarska veja. Jasno, da pri polni lastni ceni krmil tudi ne more biti, saj stane posestvo 1 kg pese 9 din, 1 kg sena 1040 din, 1 kg lucerne 15 din, 1 kg slame 3 din itd. Tako ugotavlja revizija. Vsej okolici in ostalim je do tega, da ta kmetijski obrat uspeva, da služi svojemu namenu, da prenese svoje uspehe v napredni proizvodnji na svojo bližnjo in daljno okolico, kakor Je to pri drugih posestvih v državi. Uprava posestva želi specializacijo svojega obrata v izključno sadjarski obrat. Mnenja smo, da so taks n etežnje prezgodnje. Komaj 17 ha strnjenih nasadov in stanje našega za. ostalega kmetijstva nam narekuje, da sicer močno skrčimo avtorkitčn i sistem gospodarje- nja, da pa je še vedno nujno, da se posestvo ukvarja z živinorejo in vse njivske in travniške površine smotrno uporabi za pridelovanje krme. Ce že od koga. potem moramo od socialističnega kmetijskega posestva pričakovati napredno živinorejo, za katero so podani prav tu vsi pogoji. Malomarni odnos do te gospodarske veje še ne sme biti vzrok, da se živinoreja opusti! Res Je, da je najlaže upravljati specializirani obrat saj daje najmanj skrbi in veliko časa v mrtvi sezoni. Ce bi povsod po Sloveniji težili za specializacijo, potem bo ustanovljeno na stotine novih kmetijskih obratov, ki bodo zahtevali nove strokovnjake. knjigovodje itd. in po. dražili proizvodnjo. Res je, da živinoreja na tem posestvu ni napredna, saj je prej kvalitetna živina slvorjavega plemena na tem posestvu močno podhranjena in v zelo slabi kondiciji. Posestvo ima v najemu tudi večje površine travnikov od zasebnikov in drugih. S tem so se prav večji kmetje izognili plačevanja zemlja rine, uslužbenci pa so z najemom prišli do otroških doklad. Toda nadaljnja resnica je tudi v tem, da posestvo te kmečke in svoje travnike daje v najem oziroma prodaja seno na rasti. Prav tako daje tudi druge površine zasebnikom v najem. Sodimo tudi, da je bila storjena velika napaka s prodajo nekaterih kmetijskih strojev. Te so kupili zasebni kmetovalcu Tako so na primer prodali vprežne grablje in obračalnik: na posestvu sedaj obračajo seno grabljice, privatnik pa je istega dne obračal seno s stro. jem, ki ga je kupil na posestvu ... Navedene napake pa nam ne smejo vzeti volje, da .tega posestva ne bi bilo mogoče urediti, kakor to terja napredno kmetijstvo, in vskladitl njegovo poslovanje z zakonitimi predpisi. Tudi nimamo namena podcenjevati njegovo vlogo. Saj tudi kmečki pridelovalci žele, da bi bilo posestvo za zgled, da bi širilo napredno sadjarstvo in ostale gospodarske veje. toda z nižjimi stroški obnove, ker si sicer noben kmet ne bo upal obnoviti sadovnjaka, saj pove. čini vse njegovo posestvo z inventarjem mi vredno 1,600.000 din, kolikor stane 1 ha obnovljenega nasada do njegove rodnosti. Mnenja smo, da je nujno, da posestvo napravi večletni go. spodarski načrt, da ne bo pri sedanji obliki in načinu gospodarjenja šlo iz ene skrajnosti v drugo. Kdor bo reševal problem tega kmetijskega posestva, bo moral spoznati vse činitelje, ki so ga privedli v sedanji položaj, in energično pomesti z vsem, kar njegovemu napredku nasprotuje m ga pri tem ovira. kmalu ure- POMOCNISKE IZPITE OKRAJA TRBOVLJE lja prebivalstva Po uspešno opravljenih za- sničila. ključnih izpitih na vajenskih Vodovodni odbor se redno šolah se obrtni vajenci raznih shaja na sestankih in je trdno strok skrbno pripravljajo, da odločen, da bo zaupano mu na-bi Cimbolje opravili pomočni- lo2° izvedel, ške izpite, s čimer si pridobijo Do sedaj so že nakupljene in kvalifikacijo obrtnega pomočni- tudi plačane glavne vodovodne ka. cevi, za ostalo pa je tudi pri- Za izvedbo izpitov mora vsak pravljeno nekaj kredita. Poma-kandidat predložiti pomočniški gali si bodo tudi s prostovolj-izpitni komisiji pri Okrajni nim delom. Vsak prebivalec bo obrtni zbornici Trbovlje slede- moral po sklepu vodovodnega če dokumente: lastnoročno na- odbora izkopati nekaj vodovod-pisano prošnjo, kolkovano s nega jarka. Na moškega je iz-30 din državne takse in 20 din računano, da bo izkopal 2 m občinske takse učno pogodbo, jarka, na žensko pa 1 m. V na-zaključno šolsko spričevalo in sprotnem primeru se za vsak potrdilo mojstra, ki mora biti meter jarka plača v gotovini kolkovano s 25 din državne 400 dinarjev. Na splošno pre-takse, brez katerih kandidat- vladuje mnenje, da to ni pre-vajenec ne more opraviti po- tirana zahteva in so jo prebi-močniškega izpita. Navedene vaiei z zadovoljstvom sprejeli, dokumente bo komisija sprejemala do vključno 10. avgusta 1956, sicer se zamudniki preložijo na poznejši čas. Predvideno je da se bodo glede na združitev bivših obrtnih zbornic TTbovlje-Krško Izpiti opravljal: v obeh sektorjih okraja, ob upoštevanju večine kandidatov po občinah. Po opravljenih pomočniških izpitih se bo znatno povišal obrtniški kader in s tem tudi obrtniška proizvodnja. Kot običajno, bo tudi letos obrtna zbornica organizirala ob zaključku izpitov razstavo teh izdelkov z zaključnim programom, kjer bo zbornica najboljšim razdelila pohvale in priznanja. Krško dobi vodovod Volivci Vidma-Krškega so na z izjemo nekaterih posamez-zadnjem zboru volivcev načeli nikov. vprašanje izgradnje vodovoda. Tovarna Celuloze je privolila, Sklenili so, da bodo pričeli Z' da se cevovod priključi na njen deli. Tako se bo dolgoletna že- vodovod. Zato bo potrebna iz- peljava vodovoda čez savski most. To delo bo terjalo precej lesa, bo komplicirano in tudi zamudno, kajti računati je treba v zimskih mesecih na mraz, ki ga povzroča Sava. V ta namen bodo vodovodne cevi zavarovali, tako da je bojazen, da bi Krško ostalo čez zimo brez vode, odveč. Strokovna dela bo vodil tovariš Franc Rostohar, ki se je hkrati zavezal, da bo za svojo družino napravil pri teh delih 200 udarniških ur. Ta primer moramo omeniti, kajti prav bi bilo, če bi njegovemu zgledu sledili še drugi. Z dograditvijo vodovoda bodo prebivalci Krškega slavili novo delovno zmago, ki jih bo bodrila k novim uspehom. K. D. Obisk v Strojnem mizarstvu v Trbovljah Se več takih srečanj! Iz poročila in razprave o mladinskem kriminalu v našem okraju Mladi iztirijo tudi zaradi dvoličnosti, ▼ kateri jih vzgajajo starsi Preteklo soboto dopoldne je bila v Trbovljah skupna seja svetov za notranje zadeve, socialno skrbstvo In šolstvo. Na dnevnem redu je bilo poročilo in razprava o mladinskem kriminalu v našem okraju. Poročilo o tem je imel tov. Janez Narad, ki je med drugim navedel, da je lani 152 mladoletnikov napravilo 226 kaznivih dejanj ali 32% Več kot 1. 1954. Največ kaznivih dejanj je odpadlo na tatvine (77), vlome (32), pretepe (22), požige (7) itd. Storilci kaznivih dejanj so tudi iz vrst mlajše generacije, ki je rastla in se vzgajala po osvoboditvi in torej vojna ni mogla negativno vplivati nanjo. Hkrati pa je razveseljivo to, da kazniva dejanja niso bila storjena na tako predrzen In premeten način kot prva povojna leta. Mladoletniki so kradli predvsem denar, razne oblačilne predmete, slaščice In podobno. Zadnja leta je vedno manj tako imenovanih klasičnih pretepov, ki so bili pred vojno stalni spremljevalci raznih prireditev. V prvem polletju letošnjega leta je 99 mladoletnikov napravilo 77 kaznivih dejanj. Izmed teh odpade 63% na podeželje ln samo 37% na mesta in industrijska središča. Med mladoletnimi delinkventi je vedno manj ženske mladine, ki pa je v izvrševanju kaznivih dejanj veliko bolj premetena in vzgojno tudi teže popravljiva. Značilno je, da je bilo med 99 mladoletniki tudi 12 takih, ki so se morali že drugič zagovarjati Sprejeli so družbeni plan (Nadaljevanje s 1. strani) bodo črpala preko kmetijskih zadrug. Treba pa bo v doglednem času začeti z Izdelavo kompleksnega kmetijskega elaborata za celotno področje občine. Kmetijske zadruge bodo dobile pomoč v investicijah za nakup strojev in opreme, s čimer se bo krepila pospeševalna služba v JCZ, in za zidavo prepotrebnih skladišč ter za nakup plemenske živine. Najvažnejša naloga zadrug pa je, da sc organizacijsko usposobijo za odkup kmetijskih pridelkov. Gozdovi so na področju občine Sevnica precej izčrpani. V bodoče bodo morali omejiti sečnjo In izvesti širše ukrepe za gojitev in nego gozdov ter smotrnejše uporabljati sredstva, ki so za to namenjena, predvsem pa razširiti obstoječe lokalne drevesnice. Tudi gozdarska služba bo morala znatno pomagati biroju za rekonstrukcijo lesne industrije. Napravili bodo perspektivni plan razvoja gozdnega in lesnega gospodarstva in potrebne elaborate. To delo bo obsegalo razmejitev gozdnih in kmetijskih površin. Nadalje bodo Izdelali načrte za rajonizacijo po drevesnih vrstah in karte gozdnih 'rastišč na osnovi pedoloških in fitocenološklh kart. V rudniku Krmelj je bil imenovan za novega direktorja tov. Alojz Kostanjevec. Nadalje je bil izdan sklep o ustanovitvi komunalne banke v Sevnici, za direktorja pa imenovan tov. Hinko Vidovič ter devetčlanski upravni in tričlanski nadzorni odbor. Novoustanovljena komunalna banka v Sevnici bo pričela z rednim poslovanjem dne 16. julija. Imenovana je bila še petčlanska komisija za potrjevanje tarifnih pravilnikov v gospodarskih organizacijah, potrjena pravila kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš In potrjeni zaključni računi v go- zaradi storjenih kaznivih dejanj. Vzroki za to, da mladi ljudje zaidejo na stransko pot, niso toliko socialnega značaja kakor v pomanjkljivi vzgoji ali celo vzgojni zanemarjenosti doma. Veliko mladoletnikov iztiri tudi zaradi dvoličnosti, v kateri jih vzgajajo starši. Tako je neko dekle ukradlo svoje lastne čevlje, da ji ne bi bilo treba hoditi dve uri daleč v cerkev. Drugič se ni zadovoljila samo s tem, ampak je iz maščevalnosti ukradla tudi razne druge predmete in jih vrgla v grmovje. Razprava po poročilu tovariša Narada je bil zelo živahna. Vsi navzoči so si bili edini v tem, da imajo organi kriminalistične družbe zelo težko nalogo, da odkrivajo in ugotavljajo mladoletne storilce kaznivih dejanj, a da je še važnejše poslanstvo tistih činiteljev v družbi, ki so poklicani, da preprečujejo in odpravljajo vzroke mladinske kriminalitete. Na posvetovanju so tudi ugotovili, da so skrbstveni organi vodili premalo brige o vzgojno ogroženih mladoletnikih, kar so diskutanti podkrepili z nekaterimi primeri. V našem okraju Je 155 takih otrok, ki jim moramo posvečati veliko več skrbi ln jim pomagati, da bodo danes ali jutri postali koristni člani družbe. V razpravi so tudi poudarili, da ni bilo mogoče dobiti sredstev za ureditev vzgojnega doma, kjer bi imeli take otroke. Kadar gre za to, da- bi otroku pomagali, da bi se vrnil na pot poštenja ln sreče, nam ne bi smelo biti žal sredstev! Tako je pravilno dejal neki tovariš iz Radeč: »Uspešna prevzgoja mladoletnega delinkventa je vredna pet milijonov dinarjev, če pomislimo na škodo, ki bi jo napravil s kaznivimi dejanji, z negativnim vplivom na ostalo mladino in s tem. da ne bi bil vključen v napore naših delovnih .ljudi za Izgradnjo socializma ..« Vsestransko plodna razprava je rodila tudi vsebinsko bogate sklepe. Med drugim je bilo sklenjeno, da bodo poklicani sveti opozorili skrbstvene organe, naj v bodoče posvečajo večjo skrb mladoletnikom, ki se vrnejo iz vzgojno-poboljše- skrbstvenih organov bodo morali v bodoče redno prisostvovati sodnim razpravam proti mladoletnim osebam. Posvetovanje je naslovilo poziv tudi na društva, ki naj v bodoče nudijo več vzgoje mladini, k čemer naj pritegnejo tudi vzgojitelje, ki so sedaj slabo zastopani v društvih. Svet za socialno skrbstvo bo proučil problem otrok od 15 do 16 let starosti, ki zaradi slabih uspehov v osnovni šoli ne morejo nadaljevati šolanja ali iti v uk, a se tudi ne morejo zaposliti drugače. Posvetovanje je opozorilo organe LM in tržne inšpekcije na odlok o prepovedi točenja alkoholnih pijač mladoletnikom, ki pa se ne izvaja. Zelo važen je tudi sklep posvetovanja, da bo treba čimprej začeti organizirati vzgojne posvetovalnice za starše. Udeleženci posvetovanja so tudi predlagali, da bi vsakemu novoporočencu podarili knjižico, v kateri bi bile najvažnejše določbe iz zakona o zakonski zvezi, zgoščeno navodilo o vzgoji otrok, o higieni itd. Skrbstveni organi bodo morali v bodoče posvečati več pozornosti ženitvenim dovoljenjem, ki jih izdajajo sodišča mladoletnim osebam. Kadar bi ugotovili, da bi sklenitev zakonske osebe z mladoletno osebo lahko imela daljnosežne posledice, bi se morali skrbstveni organi pritožiti, na kar imajo po zakonu tudi pravico. Na koncu je posvetovanje sprejelo sklep, da bi se v bodoče v okviru mladinske in pionirske organizacije na šoli organizirale diskusije o filmih, ki jih gleda šolska mladina. Kinematografskim podjetjem bodo predlagali, da bi vsako nedeljo doooldne predvajala filme za mladino. To bi namreč omogočilo, da bi dopoldanskim filmskim predstavam prisostvovali tudi vzgojitelji, ki bi mladini pomagali, da bi ob gledanju filmov znala ločiti dobro od slabega. F. Šetinc To nedeljo so obiskali trboveljsko tovarno pohištva »Splošno strojno mizarstvo« mladinci iz celjskega lesnega kombinata »Savinja« in s tem vrnili obisk trboveljskim mladincem-mizar-jem, ki so se pred meseci mudili v Celju. Gostom iz Celja je bil v Trbovljah prirejen zelo lep in topel sprejem. Na Trgu revolucije, kamor so se pripeljali nekaj pred deseto uro, jih je pričakovalo precej članov kolektiva SSM skupno z mladinsko godbo »Svobode II«. Po položitvi venca na spomenik revolucije so obiskali revirski muzej NOV in novi Delavski dom, zatem pašo se odpeljali v tovarno pohištva, kjer so si z zanimanjem ogledovali delovne prostore. Po ogledu so bila na sporedu tekmovanja v streljanju, namiznem tenisu in šahu Popoldne, nekaj po trinajsti uri. so se mladinci iz celjske »Savinje« in »Strojnega mizar- stva« odpeljali na Izlake, kjer so imeli nato v tamkajšnjem počitniškem domu zagorskih rudarjev posvetovan je o delu in uveljavljanju mladine v političnem, kulturnem in športnem življenju v obeh tovarnah. Sestanka sta se udeležila tudi okrajna sekretarja LMS iz Trbovelj in Celja tovariša Levec in Gaspari. Ob tej priložnosti so si mladinci obeh kolektivov izmenjali tudi spominska darila. Trboveljčani so dali celjskim mladincem rudarsko svetilko — simbol revirjev gostje iz Celja pa so podarili lepo veliko sliko Celja. Ob zaključku je bila razglasitev rezultatov športnih tekmovanj in podelitev nagrad, zatem pa so mladinci iz dveh sorodnih kolektivov nekaj časa živahno razgovarjali o svojem delu in še o marsičem. Takšni in podobni obiski so vsekakor koristni in je prav, da jih še v bodoče prirejamo. Okrajna razstava klubov mladih tehnikov v Vidmu- Krškem Pri okrajnem odboru Ljudske tehnike v Trbovljah deluje komisija za tehnično vzgojo mladine, ki je v preteklem letu razpisala tekmovanje za vse klube mladih tehnikov in pionirske organizacije v našem okraju. V drugem delu tega tekmovanja je sodelovalo veliko več mladih tehnikov, ki so z marljivim delom dokazali, da je mogoče tudi navzlic pomanjkanju prostorov in z malimi sredstvi napraviti mnogo. Mnogo del, ki so jih v Času tekmovanja napravili pionirji, so razstavili na okrajni razstavi v Vidmu-Krškem. Razstava je biia odprta od 24. do 27. junija. Sodelovali so klubi oz. pionirske organizacije iz osnovne šole Videm-Krško 1, Videm-Krško 2 in nižje gimnazije oz. osemletke z Vidma-Krškega, Senovega, Cerkelj, Dola pri Hrastniku, Leskovca, Artič itd. Na razstavi so bili razni lesni izdelki od samokolnic, grabelj do kajaka, kovinski izdelki, lopenkarstvo, izdelki iz rafije, letalski modeli, učila, razna ženska ročna dela itd. Razstava je prikazala lične izdeTJke mladega naraščaja, ki se je v svojem prostem času izživljal v praktičnem delu in se pripravljal na bodoči poklic. Razstavo so prav lopo opremili in uredili člani občinskega odbora Ljudske tehnike v Vld-mu-Krškem s pomočjo članov DPD »Svobode«. Prireditelji so bili prepričani, da bo odziv večji. Zanimivo jo, da je na razstavi sodelovalo največ klubov iz same občine Videm-Krško, nekaj iz Brežic in Senovega — medtem ko so se iz bivšega trboveljskega okraja odzvali le mladi tehniki z Dola pri Hrastniku in s svojimi izbranimi izdleki vsaj delno opravičili ostale klube zgornjega Posavja. Na razstavi je bilo slišati, več pripomb in vprašanj, kako to, da ne razstavljajo iz Trbovelj in Zagorja, ki imajo na razpolago več orodja in tudi stre« kovnega kadra kot pa v spodnjem Posarju. Tekmovanje klubov mladih tehnikov ie zaključeno. Komisija za podelitev mest še nd napravila sklepov, ker pričakuje in istočasno poziva še ostale, da pošljejo poročilo o tekmovanju. -4 Praznovanje kmetov v Brežicah Kmečki praznik. — Kmetijrfca zadruga Brežice bo priredila v nedeljo, 15. julija svoj tradicionalni peti kmečki praznik. Med drugim pisanim sporedom bodo ob 8. uri zjutraj odprli razstavo plemenske živine, popoldne ob dveh pa bo v Cundrovcu tekma koscev in ob treh tekma žanjic na Črncu. Za obe tekmovanji vlada liko zanimanje, ker se najboljši tekmovalci marljivo pripravljajo na borbo. Rezultate bodo razglasili štirih popoldne, nato pa bo zabava z ljudskim rajanjem. * ■ m spodarskih organizacijah. -a • valnlh- zavodov. Zastopniki Voda na trboveljskih cestah (Nadaljevanje s 1. strani) terji podjetja »Elektro-Trbovlje« so okvar kmalu popravili. Potok je na srečo pričel upa-detl In odtekati s preplavljenega področja. Voda pa je ostala v kleteh novih stanovanjskih blokov pri OLO Trbovlje, kjer so vodo črpali gasilci iz STT, nadalje v koloniji »Dom in vrt«, kamor so šli vodo črpat rudni, ški gasilci. Nevarnost je mimo, razen morda pri cementarni, kjer se lahko skale, ki so pred dnevi tako tragično zgrmelo v dolino, ponovno utrgajo. Storjeni so vsi potrebni korald, da se kaj takega ne zgodi. Najnevarnejša mesta ao razminiranj. V večernih urah se gledalci razhajajo, gasilci pa še vedno čistijo strugo in črpajo vodo. Izza oblakov je pokukalo za-lioznelo sonce. Ceste so debelo pokrite z blatom, na njih leže večji hlodi in tudi tračnice. V prihodnjih dneh bo imela trboveljska Komunala dovoli dela in stroikov, da bo počistila vse ceste in popravila nastalo škodo. Kakor nam poročajo iz ostalih krajev, pri nith ni bilo nobene nevarnosti poplav. ti Obiščimo v dneh odmora naše gore! Tile so prav zadovoljni z lepim razgledom! Ne Krško, temveč VIDEM-KRŠKO Ime je dala Krškemu reka Krka, ki se eno miljo od tod izliva v Savo. V davnih Časih je bil tu stari NOVIODUNUM, alivsaj del njega (Valvasor). Danes pa ni več Krškega, marveč Videm-Krško, in Sava ni več tako ostra meja med Kranjci in Štajerci, kot je bila nekoč. KRŠKO Z DOBRO VOLJO IN SAMOINICIATIVO V PODJETJIH IN ORGANIZACIJAH BI SE MATERIALNA BAZA Se okrepila Predsednik občinskega ljudskega odbora Videm-Krško tov. Stane Nunčič je med drugim povedal tudi tole: Kultumoprosvetna dejavnost v naši občini je zelo razgibana. V mestu samem kakor tudi na podeželju imamo precej organizacij in društev. Pri vseh teh Pa na žalost še vedno prevladuje mišljenje, da se brez denarja ne da delati. To je njihova največja slabost. Dejavnost v vseh teh društvih bo treba preusmeriti v osebno razvedrilo posameznika. Vsak se v enem ali drugem društvu izživlja v svojem prostem času, zato bodo morali člani tudi nekaj sami prispevati. Občina bo seveda nudila najnujnejšo pomoč, vendar nam vsesplošno varčevanje narekuje iz skrčenega proračuna poravnati le največje potrebe. Mi vsi več ali manj govorimo o komunalnih gospodarskih potrebah, češ da občinski ali pa okrajni ljudski odbor nima razumevanja za pottebe ljudi. Govorimo le, kaj vse bi še morali imeti, ne pa, kaj bi lahko sami napravili. To se pravi, da gledamo na socialistični razvoj enostransko. Politične in družbene organizacije, predvsem pa organizacije delavskega samoupravljanja bi morale to svojim Članom pojasnjevati, da ne bodo videli le potreb, temveč tudi svoje dolžnosti. Povsod registriramo sedanje stanje, vse premalo pa je iznajdljivosti in sa-moiniciative. V marsikaterem podjetju ali organizaciji v naši občini bi lahko še dosti več novega ustvarili; za vsako stvar res ni treba milijonov. Z dobro voljo in večjo podjetnostjo bi se naša materialna baza krepila in rastla, naši delovni ljudje pa nekaterih posameznih ljudeh, namesto da bi o tem razpravljali v vseh upravnih odborih kmetijskih zadrug, množičnih in političnih organizacijah, in se pogovorili, kako izboljšati sedanje stanje. Letos se pri nas prvič pripravljamo na praznovanje občinskega praznika. Občinski odbor je na svoji zadnji seji sprejel odlok in razglasil 12. avgust za občinski praznik Vidma-Krškega. Sredi meseca avgusta leta 1945 so se namreč naši ljudje trumoma vračali iz pregnanstva. Večina prebivalstva v ob- čini Videm-Krško je bila med okupacijo preseljena, razen Zdol in okoliških vasi. Zato bomo praznovali povratek iz izseljenstva. Priprave za praznovanje občinskega praznika so v polnem teku. Pripravljamo veliko gospodarsko razstavo, ki naj bi prikazala gospodarsko moč in razvoj ter način življenja našega prebivalstva. Za zaključek bomo priredili kmečko revijo, kjer bodo sodelovale vse vasi in občine, in velike konjske dirke, brez katerih si našega kmečkega praznovanja ne moremo zamisliti. Na paši... Kako dolgo se? Boleča točka Vidma-Krškega je most čez Savo. Kot vsako leto so tudi letos navozili že precejšnje količine lesa, da ga bodo preko vročih dni zamenjali s trohnelim na mostu. Ta lepi, sveži les bo noč in dan izpostavljen leto dni na mostu vsem vremenskim neprilikam. Prihodnje leto, ko bo tudi ta votel, ga bodo zamenjali z no- še sleherno leto mudijo na krškem mostu po dva meseca. Razen navedenega je na razpolago edini mojster v tej stroki, ki je že v letih, če ta odpove, kdo bo potem vodil delo na mostu? Ako bi gradili nov most, bi se le-t^ glede na stroške vsakoletnega popravila dokaj hitro amortiziral. to, tako da bo lahko služila za kulturne prireditve, istočasno pa bo tudi kino dvorana. S to pridobitvijo bo delo precej olajšano, saj se društvu ne bo več treba potikati po šolah, v »Celulozi* tn privatnih stanovanjih, temveč bodo marljivi pevci, igralci, folkloristi in drugi lahko vadili in nastopali v lastnih prostorih. »Svoboda« je pripravila v pretekli gledališki sezoni zelo obširen repertoar. Zal ga v celoti ni izvedla, upamo pa, da bo imela v prihodnjem letu večje uspehe, zlasti če bo na razpolago dvorana. S tem pa seveda ni rečeno, da »Svoboda* doslej ni imela uspehov. Izvedla je samostojne nastope, koncerte in proslave. V Leskovcu, na Raki, na Velikem Trnu in Zdolah so imeli tudi več kulturnih prireditev. Če bi jih. sešteli, bi ugotovili, da jih je bilo preko štirideset. Vsekakor je treba kulturnim delavcem na vasi izreči priznanje za uspešno delo, ki so ga opravili v zimskih mesecih. Za zimsko izobraževanje naše Dolenji vasi dvorazredno šolo, katera bo kmalu še štirirazred-na. Dolenj evaščani so se že pred dobrimi štiridesetimi leti začeli ukvarjati z mislijo, da bi mladini skrajšali in olajšali pot z ustanovitvijo sole v domačem kraju. Kljub temu, da so ime. li tako dobro voljo, s svojo namero niso uspeli, kajti družbena ureditev v tistih časih jim je vsako misel na to za vrla. Tudi v stari Jugoslaviji so čestokrat poskušali, a uspeli niso. Sele današnja družbena ureditev jim je omogočila ustanovitev šole, na katero so starši kot otroci zelo ponosni. Občinski ljudski odbor teži na splošno za tern, da se mladini nudi čim bolj udobno splošno ljudsko izobrazbo. V ta namen gradijo na Senušah provizorično šolo, ki bo trenutno dala se-nuški in okoliški mladini prvo izobrazbo. Pozdraviti je treba delo krajevnega odbora, ki moralno vsestransko podpira domačine. ki pridno grade kulturni hram. V večini šol primanjkuje učnega kadra, toda kljub temu je šolsko kakor tudi izvenšolsko delo uspešno. Pionirji iz vseh šol so člani pionirske organizacije, delajo pa v različnih krožkih. Najbolja slika šolskega in izvenšolškega dela pionirskih organizacij je bila prikazana na razstavah. Zanimivo je, da se skraj vsi odredi udeležujejo različnih tekmovanj, kjer dosegajo zavidljive uspehe. Mimo- grede lahko omenimo veliko pionirsko tekmovanje »Pionirskega lista«, kjer so dobili lepe nagrade in dosegli vidna mesta kar trije odredi iz občine Videm-Krško. Vladimir Stoviček: Mati Prav tako uspešni so bili pionirji na okrajnem tekmovanju LT. Za zaključek šolskega leta se je aktivnost pionirjev spremenila. Zapustili so telovadnico to delavnice ter si s plavanjem v bazenu to v naravi krepijo svoje telo. Mnogo pionirjev pa se pripravlja na taborjenje, ki ba v Gazicah pri Cerkljah v okviru občinske zveze DPM. VIDEM — KRŠKO vim. To se ponavlja iz leta v leto — iz leta v leto gre v most na stotine kubičnih metrov novega lesa. Struga reke Save se je v zadnjih petnajstih letih poglobila za poldrug meter. Zaradi tega je težko dobiti pilote primerne dolžine, povrh tega pa je ta les še zelo drag. Vsako leto porabijo za popravo mostu okrog 200 kub. metrov lesa. Če bi stal 1 kub. meter 10.000 din, bi znašalo to letno 2 milijona, da ne govorimo o plačah delavcev, ki Dnevno gre preko krškega mostu precejšnje število kamionov, polnih papirja, proti Zagrebu to Mariboru. Ko bo dograjena avtocesta Zagreb— Ljubljana, se bo avtomobilski promet še znatno povečal, ker bodo papir iz roto tovarne v glavnem prevažali s tovornjaki. Zato se upravičeno vprašujemo, kako dolgo bo še nad sto let stari leseni most vezal levi in desni breg Vidma-Krškega? In koliko milijonov dinarjev bo še šlo za njegovo popravilo? kmečke mladine, kmetov, delavcev in ostalih pa niso skrbela samo prosvetna društva tn »Svoboda*, marveč tudi Socialistična zveza, RK in ostala društva. V občini sta bili na Raki in Velikem Podlogu kmetijsko-nadaljevalni šoli za kmečko mladino, ki jo je zaključilo 45 mladincev in mladink. Prezreti Obisk pri akademskem kiparju Vladimirju Stovičkn Malo pred leskovškim gradom smo se sešli z akademskim kiparjem Vladimirom Stovičkom. Povabil nas je na svoj dom, ki je v neposredni bližini starega gradu. Njegovemu vabilu smo se kaj radi odzvali, kajti njega je težko dobiti doma. Kljub svojim šestdesetim letom je še veli Delovnemu Človeku se nu di vedno več izobrazbe ..Svoboda" bo končno dobila svoj dom »Tega je pa le preveč! Vsak dan novi letaki in plakati, ki oznanjajo kulturne prireditve v Tako cesto bi v Videm-Krškem nujno potrebovali Prišli do najnujnejših po- veb. Mislim, da preveč govorimo o postalosti našega kmetijstva jJ vso nekako posplošujemo, j/®*® kmetijstvo bi radi kar čez spremenili v najnaprcdnej- lua, ac k»i,Premal0 to konkretnih akcij, užitka. v«ko uresničiti nove smernice Vidmu-Krškem. Saj nimamo časa, niti dovolj denarja, da bi jim lahko sledili.* Tako negodujejo prebiralci ljudem prireditve še v letošnjem letu. Spričo želje, da bi bilo v Vidmu-Krškem čim več prireditev, in to v primernem času, je nujno, da se vprašamo, kje so vzroki nekakega mrtvila v prejšnji gledališki sezoni. DPD »Svoboda* v Vidmu-Krškem je še mlada. Ko se je društvo ustanovilo, je bilo brez primernih prostorov. Imelo je le dovolj režiserjev, igralcev skratka dovolj kulturnih delavcev. Že takoj so se začeli ukvarjati z mislijo, da brez Doma •Svobode« društvo ne bo moglo v celoti zaživeti Ustanovili so gradbeni odbor, izdelali projekt za nov kulturni dom, ki pa je doživel revizijo, ker bi bila izvedba načrta predraga. Ker šo spoznali, da tega doma ne bi mogli v kratkem zgraditi, so se Svobodarji začeli zanimati za adaptacijo bivše prosvetne dvorane. Po daljšem času so dobili lastninsko pravico nad to dvorano. Tako so izdelali načrt za Hiša pred prosvetno dvorano bo kmalu izginila ne smemo gospodinjskih teča- dno aktiven, poln življenja to jev, ki jih je bilo v vsej občini energije. To nam je tudi takoj deset. dokazal saj smo ga vsi komaj Gledališka, sezona je torej pri dohajali. kraju. Marljivi kulturni delavci Akademski Vladimir _ l ki t s Tl n741a mesta Vidma-Krškega, ker jim adaptacijo dvorane in pričeli ... • i i i.. ji —. T — n nnn nudijo zadnje čase gostje kakor tudi domačini precej kulturnega v občini Videm-Krško zaslužijo pohvalo za svoje delo in uspehe, ki so jih dosegli, potrebni pa so poletnega oddiha, tako da bodo v jeseni lahko ponovno prijeli za delo in dosegli še večje uspehe, kot so jih doslej. V občini Videm-Krško je vedno več šol »Oh, kak je dolga, dolga P©t od Stariga grada pa do Vidma,« je rekla učenka 1. razreda dolenjske šole, ko so slavili njeno otvoritev. V drugem šolskem tudi z delom. To dvorano bodo uredili verjetno že letošnje le- polletju so namreč ustanovili v w,............... ...,r v , ----------------- Žal so se te prireditve nako- toetijstvu. Če se bodo kme- pičile prav v času, ko si ljudje zadruge Vidma-Krškega želijo v naravo, ne pa v vroče, **cijaml krepile, bodo kmetje soparne dvorane. Izbira pnredi-Jrjtoano opuščali konservatlv-to se posvetili delu v za-(jo~8ah. Razpravljamo o visokih de] ^to in neprimernih taksah, 8Wm° pa vedno in povsod po s rcrn. Na raznih konferencah l0„.v^asto sprožijo dobri pred-g„ .za zboljšanje tega ali one- rfioP* “ to v predlogi največkrat med štirimi stenami cireJo ^Pisniku, dalje že ne po- ctov«Yarl5 Kardelj je prod azvoj Vtllm nakazal smernice za I , kmetijstva, zadružništva i °Claltoaci]e vasi. Tudi to bo verjetnosti ostalo le pri tev je, kot smo le omenili, daj velika, obisk pa je povečini slab Kulturniki se, jezijo nad prebivalci mesta, češ, saj nimajo smisla za umetnost. V zimskih mesecih so stalno nergati in kritizirali, kje in kdaj bodo prireditve, sedaj, ko imajo vsega t) izobilju, pa prezirajo kulturno razvedrilo. Ker so bile prireditve v zimskih mesecih polnoštevilno obiskane, je nujno, da začno vsa prosvetna društva v občini, zlasti pa »Svoboda«, o tem resno razmišljati, tako da bodo v prihodnji gledališki sezoni nudili Nad stari most čaka pobratima Stoviček je češkega pokolenja, rojen v Boštanju pri Sevnici, vendar živi že dolgo vrsto let v Leskovcu, kjer ima svoj prijeten dom in nadvse zanimiv atelje, katerega nam je ob našem obisku razkazal. Najraje se spominja svojih mladih let in študija v Pragi, kjer je skončal kiparsko akademijo. Specializiral se je za me-daljerstvo pri svetovno znanem prof. Otokarju Spanielu. Nadalje se je izpopolnjeval v Parizu, kjer je sodeloval z znanimi francoskimi umetniki to z njimi delal osnutke raznih del za Francijo. On je bil tudi glavni sodelavec pri izdelavi osnutka obeliska na Sueškem prekopu pri Ismailu. katerega so postavili v spomin arhitektu Lesep-su. S svojimi deli se je proslavljal na razstavah v Pariz«, Varšavi. Moskvi, Leningradu, Pragi. Bukarešti, Beogradu to Ljub. liani. Prijetno smo bili presenečeni ob vstomi v njegov atelje. Številne plakete in medalje krasijo stene, ob njih pa so veličastni kipi. Id ponosno stoje na svojih podstavkih in so prostoru le v okras. Ne mogli bi presoditi, koliko je v njem truda in vrednosti; umetnik sam nravi, da je to njegov najljubši hram, kjer se počuti mladega, in kjer je vedno dobre volje. Vredno je omeniti tudi to, da je mnogo nje. govih del ostalo na Češkem, v Franciji, precej pa m« jih je pobral okupator. Njegova življenjska pot je bila vse prej kot rožnata. Zlasti v Franciji je moral trdo delati, saj je moral v začetku kopati ilovico to se preživljati z deli v tovarni pohištva, dokler si ni s svojim umetništvam pridobil slovesa, ki ga uživa še danes kot eden Izmed najboljših evropskih medaljerjev. Orkester vodi že 46 let Josip Pfeifer V Krškem se je pričelo glasbeno življenje že leta 1882, ko je Viktor Parma ustanovil godalni orkester pod imenom »Kcrški godbeni klub«. Kmalu nato so ustanovili tudi godbo na pihala, ki je bila vključena v tedanjo meščansko gardo. Leta 1910 je začel z vajami novoustanovljeni salonski orkester pod vodstvom Josipa Pfeiferja. Orkester nastopa še danes s samostojnimi koncerti in sodeluje na vseh večjih proslavah. Poleg orkestra je tovariš Pfeifer ustanovil še leta 1919 sokolsko godbo na pihala, ki je v kratkem času nastopala že na raznih telovadnih zletih v Ljubljani. Mariboru, Zagrebu to drugod. Po vojni se je ustanovila v Krškem glasbena šola, ki ima svoi šolski orkester. Od ustanovitve pa do danes ga vodi ravnatelj glasbene šole tov. Pfeifer. Ta šola je dala že več nadarjenih učencev, od katerih se jih je nekaj vpisalo na srednjo glasbeno šolo, drugi pa so že nameščeni kot poklicni glasbeniki. Dirigentovi učenci 90 tudi trije bratje Ivačiči, ki gojijo le težko, klasično glasbo to sestavljajo edini klavirski tercet v Posavju. Kljub svojem 74. letom ima tovariš Pfeifer lepe uspehe, za kar so mu hvaležni domačini, saj se lahko, zlasti v zadnjem času. ko se je orkester vključil v DPD »Svobodo«, ljubitelji glasbe razvedrijo na celovečernih koncertih kakor tudi na pogostih proslavah Tovariš Josip Pfeifer je posvetil vse svoje življenje glasbeni umetnosti, zn kar mu moramo izreči vse priznanle, obenem pa želimo, da bi še dolgo vrsto let uspešno vodil glasbeno šolo in orke~+'” Vi ga je ustanovil sam. (Nadaljevanje na 5. strani) Nepravilno škropljenje proč vržen denar (NEKAJ NUJNO POTREBNIH OPOZORIL IN NAVODIL ZA SCITO RASTLIN) 2. Prav tako moramo o vsakem sredstvu vedeti, ali je namenjeno za zatiranje škodljivcev ali rastlinskih bolezni, pa tudi to, proti katerim škodljivcem ali boleznim učinkuje. Vedeti namreč moramo, da ni nobenega sredstva, ki bi pomagalo proti vsem škodljivcem in boleznim na rastlinah — kot nekako čudežno zdravilo! Večina sredstev učinkuje le proti določenim škodljivcem ali pa proti določenim boleznim; le nekatera sredstva so sestavljena tako, da učinkujejo proti določenim škodljivcem in boleznim hkrati. Naštejmo nekaj zaščitnih sredstev, ki so letos v prodaji, in si zapomnimo, proti katerim škodljivcem ali boleznim jih uporabljamo: a) Lindane 1 % in 2 °/«, linda-pin, lindane-olje, bentox 5 in WP 50. gamadin, gesarol, pan-takan P-5 in E16, diliden itd. uporabljamo proti vsemu mrčesu in njegovim gosenicam ter ličinkam — torej proti koloradskemu hrošču, majskemu hrošču, proti raznim bolhačem, hroščkom, muham, gosenicam, črvom, stenicam, bolham, ušem na rastlinah, živalih in ljudeh, proti moljem na obleki, proti ščurkom itd. Vsa našteta sredstva so za ljudi in večje živali nestrupena! Učinkujejo predvsem kot dot&alni in živčni strupi za mrčes in njegov zarod. b) Svinčeni arzenat, arzepin in drugi arzenski pripravki učinkujejo proti vsem grizočim škodljivcem s tem, da zastrupijo rastline, s katerimi se škodljivci hranijo. Tovrstni pripravki so želodčni strupi in z njimi zastrupljena hrana je prav tako strupena tudi za vse domače živali in ljudi. Uporabljamo jih zlasti za zatiranje koloradskega hrošča in raznih sadnih škodljivcev. Proti sesajočim škodljivcem (n. pr. ušem) ne učinkujejo! Kakor se je letos izredno močno pojavil na krompirju koloradski hrošč, na fižolu in drugih rastlinah listne uši, na zelju bolhači, v tleh bramorji — in kakor se je zaradi vlažnega vremena bati tudi močnega napada glivičnih bolezni — tako je tudi škropljenje in prašenje letos zavzelo takšen obseg kot še nobeno leto doslej. V trgovinah kmetijskih zadrug imajo polne roke dela s prodajanjem zaščitnih sredstev, tako da so ponekod morali za to delo nastaviti posebne uslužbence, prav tako so skoraj pri vseh kmetijskih zadrugah sestavili poseone skupine, ki škropijo in prašijo krompirišča že od zgodnje spomladi — in če gremo sedajle mimo polj in vrtov, vidimo, da tudi sami kmetje in vrtičkarji pridno škropijo in prašijo. Vse to je prav in razveseljivo. Ni pa razveseljivo, da kljub vsem navodilom na naših časnikih, na predavanjih in v radiu mnogi, lahko rečemo večina kmetovalcev in vrtičkarjev, še danes ne ve, kako je treba uporabljati razna rastlinska zaščitna sredstva. In ker tega ne vedo, delajo narobe, mečejo denar vstran in se trudijo brez uspeha. Najbolj žalostilo pa je to, da ponekod celo uslužbenci, ki zaščitna sredstva prodajajo, ne vedo, kako jih je treba pravilno uporabljati, in zato tudi kupcem ne znajo svetovati — ali pa jim celo dajejo napačna navo- Zato je nujno, da še enkrat na kratko ponovimo najvažnejše, kar mora o uporabi zaščitnih sredstev vedeti vsak, ki ima opravka z njimi. Zapomnimo si torej: L Najprej moramo o vsakem zaščitnem sredstvu, ki ga dobimo v roke, vedeti, ali ga je treba uporabljati kot škropilo ali kat prašivo. Mnogi nepoučeni ljudje mislijo, da se vsako sredstvo, ki se prodaja v obliki prahu, uporablja za prašenje. To pa ne drži! Večino sredstev, ki jih uporabljamo za napravo škropil, prodajajo v obliki prahu, ki ga pred Uporabo raztopimo v vodi — tako na primer: bakreno apno, arzenat, linda-pin, gesarol, dithane, kuprasul, kumulus, cosan, sumporol itd. S temi sredstvi ne smemo prašiti, ker ne bi dosegli zaželenega učinka, lahko pa bi povzročili veliko škodo. In vendar še danes nekateri prašijo krompirjeve nasade proti koloradarju s svinčenim arzenatom in proti plesni z bakrenim apnom, namesto da bi škropili z njima! Nasprotno pa sredstev, ki so pripravljena za uporabo za za-praševamje rastlin, ne smemo uporabljati za napravo škropil. Za zapraševanje namenjena sredstva imajo namreč le majhen odstotek učinkujočega sredstva, mnogo manjši, kot je v sredstvih, ki so določena za škrogdjenoe — in če jih z vodo razredčimo, so neučinkovita. Docela napačno ravnajo torej tisti, ki uporabljajo na primer bakreni lindane, navadni lindane, pantakan prašivo, pepem, bentox, gamadin ln druga prašiva — za napravo škropila! Zal so celo med prodajalci zaščitnih sredstev v kmetijskih zadrugah nekateri, ki menijo, da je vsako sredstvo, ki se prodaja v obliki prahu, uporabno tako za škropljenje kot za zapraševanje — in tako zaradi nevednosti zavajajo kupce v škodo. UPORABO SREDSTEV ZA ZA c) Parathionska sredstva: fos-ferno 20, parathion 20 in para-thion 40 učinkujejo zlasti proti sesajočim škodljivcem, kot so n. pr. razne uši, kaparji itd. — vendar so hudo strupena tudi za ljudi in živali, čeprav jih samo vdihavajo! d) Cinkov fosfid in sredstva raznih imen, ki ta strup vsebujejo, uporabljamo za zatiranje večjih škodljivcev, ki žro rastlinske dele, tako n. pr. za bramorje, miši itd. Seveda je ta želodčni strup prav tako nevaren tudi domačim živalim in ljudem. e) Bakrena sredstva: modra galica, bakreno apno itd., preprečujejo razne glivične bolezni rastlin: peronosporo na trti, fu-zikladij na drevju, plesen (fito-ftoro) na krompirju in paradižniku ter številne bolezni na raznih drugih rastlinah. Ne učinkujejo pa proti vsem rastlinskim boleznim, še manj seveda proti kateremu koli škodljivcu! Z bakrenim apnom torej koloradskega hrošča ne bomo zatrli! f) . Dithane učinkuje proti istim boleznim kot bakreni pripravki, čeprav ne vsebuje bakra. g) Žveplo in žvepleni pripravki: cosan, kumulus, sumporol itd. preprečujejo nekatere bolezni rastlin, zlasti razne plesni; oidij na trti, plesni in škrlup na drevju itd. h) Kuprasul vsebuje baker in žveplo — torej preprečuje več rastlinskih bolezni kot samo bakreni ali samo žvepleni 'pripravki! i) Bakreni lindane vsebuje baker in lindane — torej učinkuje proti tistim škodljivcem, ki jih zatiramo z lindanom, hkrati pa proti tistim boleznim, ki jih preprečujemo z bakrenimi pripravki! 3. Za vsako zaščitno sredstvo moramo vedeti, kdaj ga je treba uporabljati, da bomo imeli od tega korist Nobenega, smi- sla nima, če na primer škropimo krompir z bakrenim apnom ali z bakrenim lindanom že zgodaj spomladi, ko še ni nobene nevarnosti, da bi se pojavila krompirjeva plesen! In vendar so prav letos ljudje zmetali sto tisoče dinarjev na ta način brez koristi proč Prav tako proč vržen je denar, ki ga damo za škropljenje rastlin, ako škropilo dež takoj izpere. Zgodilo se je. da je na krompirju kljub dvakratnemu škropljenju s svinčenim arzenatom kar mrgolelo koloradskih hroščev in ličink, ker je dež prek noči spral sveže škropilo z listov, preden so se škodljivci mogli zastrupiti z žrtjem. Zato ob deževnem vremenu raje zaprašujmo rastline, ker se prašivo na vlažne rastline bolj prime kot škropilo, ali pa uporabljajmo hitro delujoče dotikalne in v večji gostiti škropila kot ob suhem vremenu! 4. Škropimo in zaprašujmo pravilno! Če škropimo, moramo poškropiti vso površino rastline do tal, in če prašimo, prav tako — in ne samo pri vrhu! Pri škropljenju proti boleznim pa je treba poškropiti listje in vršičke. zlasti od spodnje strani, ker pride bolezen nanje od spodnje strani! 5. Uporabljajmo dobre priprave za škropljenje in prašenje! Prašiti z nogavico pomeni zapravljati čas in denar za škropilo! Saj se dobe poceni in dobri prašilniki. Prav tako je škropljenje z vrtno škropilnico neučinkovito razlivanje škropila 6. Pomnimo, da sredstva, ki imajo močan vonj, niso uporabna za rastline, ki bi se lahko nalezla vonja od njih. Zlasti ne smemo zato uporabljati na krompirju n pr. bentoxa 5, ali pa z bentoxom 20 na krompi-riščih zatirati bramorje — in podobno. 7. Shranjujmo zaščitna sred- stva na suhem, zlasti prašila, ker sicer z njimi ne bomo mogli prašiti — in pa tako. da ne bo nesreče s strupenimi sredstvi. Na vsak zavitek zaščitnega sredstva napišimo, kaj je v njem, ker na izgled ne moremo vseh med seboj ločiti — in če pozabimo, kaj so, tudi ne vemo, za kaj so! Taka zaščitna sredstva pa je treba zavreči, toda ne kar na gnoj ali v smeti, temveč jih je treba zakopati ali zažgati. Tone Bantan Houa skrb umogradnicu Škodljivec na delu Mnogi vinogradniki iz brežiškega vinorodnega področja s skrbjo opazujejo škodljivca, ki se je pojavil na cvetočih grozdkih in grozi, da bo opravil trgatev, še preden bo čriček zapel, Majhni, komaj zastavljeni grozdki venejo in se suše. Rjave, izsušene jagode so s tankimi, pajčevini podobnimi nitmi povezane v cevast zapredek, v katerem živi majhna gosenica. Odrasla gosenica je dolga približno 1 cm, rdečkasto rjave barve in na redko porasla s komaj opaznimi dlačicami. Gosenica prebiva v zapredku Le kadar se hrani ga zapusti. Ko pa je sita ali če ji grozi nevarnost, se skrije v njem. Dorasla gosenica se zabubi kar v zapredku, v katerem je živela, ali pa si na trsu sprede nov zapredek in ?e zabubi v njem Po 10—14 dneh zleze iz bube približno 7 mm dolg metuljček — rumeni grozdni molj. Kmalu potem začno samice rumenega grozdnega molja odlagati jajčeca na grozdje in po 6 dneh se izležejo iz jajčec predrobne gosenice, ki požrešno žro jagode, hitro rastejo — in spet se ponovi: gosenica, buba, metuljček. Prvi rod gosenic se izleže iz jajčec v zadnjih dneh maja, ko prične cveteti trta Proti koncu junija se prvi rod že zabubi. Iz bub zlezejo metulji že v prvi tretjini meseca julija in zležejo drugi rod gosenic, ki se hrani z zelenimi jagodami in hitreje dorašča kot prvi rod. Drugi rod se zabubi v zadnjih julijskih ali v prvih avgustovih dneh. Metuljčki drugega rodu zlezejo iz bub v drugi polovici avgusta ali v začetku septembra. Samičke priono takoj odlagati jajčeca, iz katerih se zležejo gosenice, ki zdaj objedajo že na pol zrelo grozdje. V začetku oktobra je razvoj gosenic tretjega rodu zaključen. Dorasla gosenica si nagonsko poišče varno skrivališče pod staro skorjo na trsu, ali pa se stisne v razpoko na kolu, kjer si sprede zapredek, se zabubi in na varnem počaka čez zimo na novo pomlad. Takrat Nekaj nalog kmetijsko-pospeševalne službe Novo obdobje zadružne politike prinaša nove možnosti in nove naloge, ki bodo pripomogle k hitrejšemu napredku kmetijstva. V bodoče je kmetij-sko-pospeševalna služba zamišljena v okviru kmetij sko-proiz-vajalnih področnih zvez. Tako se bo še bolj približala pridelovalcem, vključenim v kmetijsko zadrugo, in uspešno vplivala na preusmeritev iz drobno-blagovne v tržno proizvodnjo. ŽIVINOREJA Kot nazadovanje v živinoreji smatramo pri nas še vedno stalno naraščanje živine, ki je je glede na razpoložljive količine krmil že tako preveč. Vse kmetijske zadruge imajo živinorejske pododbore. Njihova aktivnost je zelo različna. V okraju je 16 pododborov, v katerih opravljajo molzno kontrolo, skrbe za plemenjake in izvajajo vse ostale ukrepe. Deset pododborov deluje zadovoljivo, nimajo pa uvedene molzne kontrole. Ostali štirje pododbori so delno še nedelavni, kar je posledica slabosti KZ. Se vedno je nezadovoljiva krmska baza. V večini primerov živina pozimi strada, na Krškem polju pa tudi po žetvi. Prenehali so z množičnim sprejemanjem krav v rodovnik, ker ne morejo opravljati kontrole. Kriterij za rodovnik je bil doslej donos mleka na leto (najmanj 2000 1). Po lanskoletnih zaključkih številne krave niso dale 2000 1 mleka. Problem se poraja z vzdrževanjem oziroma finansiranjem kontrole. Zadruge same — razen nekaj izjem — ne morejo iz svojih sredstev zanjo toliko prispevati. Zato bi bilo treba plačevati kontrolo iz sredstev kmetijskega sklada. SVINJEREJA IN PERUTNINARSTVO S vinjene j a je pri nas že od nekdaj močno razvita. Vzporedno z naraščanjem prebivalstva in naglo industrializacijo raste potreba po mesu in masti. Prašiči so najhitrejši proizvajalci mesa Kmetijska služba je začela načrtno obravnavati svinjerejo šele letošnje leto. Svinjerejci ne delajo odbire plemenskih živali. Gojijo in rede pač živali, ki jim po naključju ostanejc doma. S tem se seveda zgube in zanemarijo velike proizvodne možnosti, ki bi jih lahko dosegli z vzrejo odbranih, produktivnejših plemenskih živali. Pospeševanje v svinjereji se v bodoče ne bo toliko omejevalo na povečanje števila, temveč na izboljšanje kvalitete živali. Krškopoljsko pleme je za naše kraje še posebnega pomena, ker se vse bolj širi in je zlasti v hribovitih predelih zelo iskano. Perutninarstvo štejemo običajno za nepomembno gospodarsko vejo. Ce pa malo pomislimo, ugotovimo, da nam celo naša zaostala kokošereja prinaša lepe dohodke. Število perutnine raste pri nas iz leta v leto. V kokosereji se propagira predvsem štajerska pasma, ki je za naše razmere najprimernejša, saj ima poleg drugih dobrih lastnosti tudi odlične proizvodne sposobnosti. Selekcijska postaja za perutnino v Selah pri Dobovi si je v letu 1954 vzredila matično jato. Letošnjo pomlad je pričela z valjenjem in prodajanjem enodnevnih piščancev. Kakor znano, je štajerska kokoš zelo dobra nesnica. Zato bo v prihodnjih letih težko zagotovili toliko piščancev, kolikršno bo povpraševanje po rejcih. POLJEDELSTVO Naloga poljedelsko-semen-skega odbora pri OZZ je dvojna: neposredna pospeševalna dejavnost poljedelstva in semenarstva ter tehnično-organiza-cijska in strokovna pomoč pospeševalnim pododborom pri kmetijskih zadrugah. Delo članov poljedelsko-se-menskega odbora se je lani usmerilo predvsem le na določene naloge, kakor n. pr. pomoč v pripravah za priznavanje semenskih žit, pomoč pri organizaciji poljedelskih razstav itd. Preteklo leto so bile 3 poljedelske razstave, združene s splošnimi kmetijskimi razstavami v Brežicah, Krškem in Sev1-niči. Zaščitna služba se je preteklo leto razvijala v zatiranju koloradskega hrošča, krompirjeve plesni in razkuževanju semen zleze iz bube .metuljček, ki odloži jajčeca na cvetoče trsne brste Takole poteka razvoj grozdnega molja v normalnih letih, to je v letih, ko se pomlad že prične takrat, kot je napovedano v koledarju. Letošnje leto pa se je pomlad zakasnila, zato je tudi trta cvela kasneje (ponekod na osojnih legah komaj odcvita) in tudi požrešne gosenice so se pojavile pozneje. Hladno vreme v juniju je močno zavrlo njihov razvoj, zato je pričakovati, da bo letošnje vreme omogočilo razvoj le dveh rodov. Pogosto deževje pa je na srečo precej oviralo metulje, da niso mogli napasti večjih vinogradniških področij, kljub temu pa je v vinogradih v okolici Pišec velika škoda. Prvi rod je napravil največ škode, ker ena sama gosenica požre 7—8 popkov. Če pa pregrizne pecelj propade kar cel grozdek Drugi rod lahke povzroči prav takšno ali pa še večjo škodo. Pozimi pogine zaradi mraza že mnogo bub. Le najtrdnejše pa ostanejo in je spomladi le bolj malo metuljčkov. Zdaj pa se bodo izlegli roji metuljčkov, ki bodo izlegli številne gosenice — in kar je še nevarnejše: razširili bodo napadeno področje. To jim bo zlasti uspelo, če bo — kakor vremenoslovci napovedujejo — odslej prevladovalo lepo vreme. Zato je važna naloga vinogradnikov, da čim prej poškro-pe napadene vinograde s sredstvi za zatiranje žuželk. Tisti, ki bodo še škropili trsje proti peronospori, naj raztopini modre galice dodajo še nekaterega izmed DDT preparatov (panta-kan, pepein itd.), ali pa svinčen arzenat. Uporabljajo naj 1-odstotno raztopino pantakana ali pa 0,4-odstotno raztopino svinčenega arzenata. Nekateri kmetje so doslej že prašili z linaanom, vendar pravega uspeha ni bilo, ker je dež izpral prašilo. Morda bi bilo le bolje poizkusiti s škropljenjem. Vedno več aktivov mladih zadružnikov Na Velikem Trnu so pred kratkim ustanovili aktiv mladih zadružnikov. Osnovna organizacija LMS na Vel. Trnu je izvedla vse priprave za ustanovitev. Lepo število udeležencev iz vrst kmečke mladine, ki je v tem kraju po večini vključena v LMS, nam je ponoven dokaz, da ima mladina na kmetih smisel in voljo za organizirano de-lo v zadružništvu. Tudi pri KZ Brestanica s0 razpravljali o možnostih ustanovitve mladinskega aktivo-Odborniki zadruge so nato P°' magali pri organiziranju sestanka, ki je bil 19. p. m. v Goric*> na katerem so ustanovili že 12. aktiv mladih zadružnikov v našem okraju. . V Pišecah in Globokem tridi že razpravljajo o aktivu, zato lahko pričakujemo, da bomo “ v bližnji prihodnosti dobili v naše vrste nove, doslej še neorganizirane mlade kmetovala6 — zadružnike. ,AAAM/^WVAAAAAAAAAAAAA*AAAAAAA/v\AAAM***** Zadnje leto se je tudi močno razširila uporaba herlicidov zatiranje plevela. Uničevani koloradskega hrošča je množično, medtem ko borb« proti krompirjevi plesni in razkuževanje žit še nista zavze* zadovoljivega obsega. Poljedclsko-semenski pri OZZ je imel lani izde'® ‘ program dela. Na podlagi teg je bil Izdelan in poslan P°*l ' delsko-semenskim odboro kmetijskih zadrug. Jože Stok — Korotan T (Nadaljevanje) Partizanska goJU Toda hrastniški godberuki so bili kljub slabemu vremenu disciplinirani. Na dogovor niso pozabili. Popoldne so se začeli zbirati pri Šivicu pri Bobnu, kjer je stanoval star godbenik Jaka Kirn, drugi pa so po raznih poteh odhajali naravnost v Čeče. Različno opravljeni, in oboroženi z dežniki in lahkimi glasbenimi instrumenti so se zglašali pri partizanskem kapelniku Jožetu Brunu, tako kot nekdaj puntarji Matiji Gubcu. In potem/ Prisrčno pozdravljanje, stiskanje rok, nato kopica vprašanj: kaj se dogaja v dolini, kako je v partizanih?... Se posebej pa je sleherni Hrastničan obstal s pogledom na borcih VDV. Da, te partizane je občudoval marsikdo. Bili so postavni fantje, čedno oblečeni v temne obleke, obuti v boksasle škornje in dobro opremljeni in moderno oboroženi. Zato so bili nekateri novinci v svoji radovednosti prav otročji. Hoteli so spoznati vsako podrobnost, otipavali so njihovo orožje in jih oboževali z željo, da bi tudi sami postali takšni borci. Do večera so se zglasili na zbornem mestu v Ravnah naslednji godbeniki: Jože Kum- lanc, Ernest in Erno Ačkun, Prane Sihv.r, Ivan Volkar, Jože in Franc Zdovc, Anton Pokleka, Franc Grančar in Zdravko Stra-dar, Franc Tovornik, Avgust Vezovišek ter Srečko Klenovšek in Franc Grebenšek. Njim pa sta se pridružila tudi Franc Guzej in Jože Zalokar, ki sta prišla v partizane že nekoliko prej. Vsi ti godbeniki so prinesli s seboj tudi 19 lahkih instrumentov in precej notnega arhiva. Nad revirje je legla temna noč. črni, orjaški oblaki, ki so se trgali izza Mrzlice, so grozili s hudo uro. Dež ni ponehal niti za trenutek. Bilo je tako puščobno in dolgočasno vreme, da se še hudiču ne bi zljubilo zganjati svojih norčij na prostem. Toda iz Hrastnika je bilo treba prinesti preostale težke glasbene instrumente. Za izvršitev te naloge je komandant Štajerskega bataljona VDV, Tone Vratanar-Antonesko sestavil še posebno diverzantsko skupino, v kateri so bili Konrad Pevec-Zdenko, Avgust Povše-Dušan, Mirko Kovač-Branko, nekaj kurirjev, aktivistov in osem mlajših godbenikov. Naloga je bila jasna, cilj poznan, znamenja spoznavanja določena ... Pojdimo/ Diverzantska skupina je odrinila v deževne noč. To je bita kolona IB partizanov in novincev, ki sc je v odrejenem razmaku vijugala v ozko sotesko Bobna. Ko je prečkala cesto Hrastnik — Trbovlje, sc je jela vzpenjati na pobočje Zrebljeve-ga hriba. Živa črta se je kaj urno in spretno vrtala po skriti stezici navkreber, zdaj na desno zdaj na levo, se vzpela na Selivc in spet polzela navzdol čez Studence na Log. tTam se je kolona ustavila, ker se ji je približal izvidnik Franc Guzej, ki je že podnevi odšel po novice iz Hrastnika. Kratek pogovor. Domačina, civilnega kurirja Miho Kolarja, je izvidnik že podnevi napotil k Ivanu Pokleki s sporočilom, da mora zaseda p*i glasbenem lokalu čakati partizansko odpravo, pa čeprav do jutra Torej priprave v dolini so urejene. Nemci ne slutijo ničesar. Kolona, naprejl Temna nit živih postav se je neslišno vijugala za vodičem Zdenkom, ki je ubiral najbolj skrite stranske poti. Zdenko je bil res pravi rudarski maček. Hrastnik je Imel že iz otroških let v mezincu. In zato so borci Zdenku zaupali, da jih bo privedel neojrazno do cilja. In res, partizansko kolono je tako skrivno privrtal v dolino, kakor se priplazi kača po grmovju do polhovega gnezda. Pazi!.., Tišina!... Desno je postojanka verkšucov, glej njenega stražarja! Kje? ... Tamle .. , onstran ceste v Karnoški vili. In levo, ali ne vidiš stražarja pred lesnim skladiščem? Tišina, nemška patrola odhaja po železniški progi proti Studencem .., Glej, kako se blešče čelade v temi... Mirujte/... Se trenutek — naprej!... Stoj! Tu spodaj, v hiši tik ob železniški progi, je glasbeni lokal. Zdenko ni čakal niti trenutka več,> Z vso spretnostjo je prav iznajdljivo postavil zavarovanje okoli glasbenega lokala, dva stražarja z brzostrelkami je popeljal do Drakslerja, da bi branila izpad verkšucov It postojanke, dva Je postavil na koncu kurilnice v obrambo pred stražarjem pri lesnem skladišču, dva pa sta ostala nad nasipom, da bi branila umik partizanov proti Logu, V temi je Antonesko na dogovorjeno znamenje poklical Ivana Pokleka, . ki je v bližini čakal v zasedi,'Po tretjem klicu se je fant oglasil in prilezel iz grmovja pred partizane. »Si ti tisti, ki ima ključe?« ga je vprašal Antonesko. Ko je premočeni godbenik pokimal, mu je komandant velel: »Odpri!« Ivan je molče planil k zgradbi. odklenil vrata in jih ne stečaj odprl. Štirinajst medeninastih instrumentov se ja iz teme zableščalo kot diamanti v partizanske oči. Borci so veselih src planili v sobo, zgrabili dragocena glasbila in jih odnašali na zborno mesto. In čeprav ni bilo časa za pregled instrumentov, so godbeniki kar v temi mimogrede uggtovili da so našli v lokalu vse: tri base, štiri teno-re, dve pozavni, tri gozdne rogove in dva navadna rogova. Razen tega so pobrali tudi notni arhiv. Delo v glasbenem lokalu je bilo opravljeno. Prav ko je Ivan Pokleka hotel zakleniti vrata, ga je Dušan prijel za rokav, češ, počakaj, da se prepričam, če smo vse pobrali. In ne zaman pokaralq sp je, da ima Dušan dober partizanski nos,- ko j? z žepno svetilko obsvetlil vse ko- in stene, je našel kapelnl* ilico in slavnostni trak. ,g Tudi tole bo prav prišlo — ] enil in oboje stisnil pod P luho in jo odkuril na zbor" esto, ne da bi zaklenil vra Prav tisti trenutek sta se Ah nesko in Branko pripravi/ _ i napad na nemškega stra , ki se je sprehajal po PTnve. erkšuc je namreč postal . im nemiren. Morda je 16 \i i uho kakšen zven glasb udarilo ob grmovje, m 0(. i je po pasje zavohal P >st partizanske vojsk«. »Bi ga stisnil?« se je šep * irašal Antonesko in spet bi odgovoril: -Ne, ne sme cijo bi pokvaril « a. Medtem je Zdenko ',nl en je za umik. Diverzanti so se z nesi raki zvrstili v kolono i n j loženi z glasbili in »°ta1V rtjali iz hraslniške ‘i°un',,ltili Ščitnico so se jim Pri° {Tgg, stražarji, ki so imeli n ščitijo umik glavnine. ‘ ne ,o prišli do veljave, Kaj,P* pfl mfka stražarja, še via?:lajje- rkšuci v slo korakov oau postojanki niso zaslut ’ o1fi jim partizani PrV’“ jih iršili pomembno akct]n> Ma. prav trotovo grdo csr [n vendar /Nadaljevanje sledi) slišni^ VREDNO, DA ZAPIŠEMO... Kaj jj bilo rečeno o postrežbi v trgovini na seji komi. sije za družbeno upravljanje? Tudi v naši trgovini imamo ljudi, ki jim gre samo za to, da prodajo blago, da ustvarijo promet in s tem v zvezi tudi plačni fond, malo pa razmišljajo o tem, če so ustregli okusu, željam in potrebam ljudi, ki se — kakor oni — tudi borijo za čimprejšnjo izgradnjo socializma. Pri velikem številu prodajalcev vljudnost ne izvira iz socialističnega odnosa do človeka, temveč je samo krinka, za katero se skriva nesocialističen odnos do ljudi. Postrežba v trgovini še vodno ni taka, kakršna bi marala biti v socdalistiani trgovini. Ne gre za tisto hlapčevsko ponižnost in ustrežljivost, ki je v navadi v trgovini na Zahodu, ampak gre za pravi socialistični odnos do človeka, do katerega moramo imeti enak odnos, ne glede na položaj, ki ga zavzema v družbi. V naši trgovini pa nekateri prodajalci še vedno delajo razloček med »boljšimi« in »slabšimi« strankami. Marsikdo bo dejal, da to ni res. Temu priporočamo, da gre v eno izmed trgovin, kjer naj neopazno zasleduje življenje v njej. Ugotovil bo, da marsikateri prodajalec meri svojo vljudnost po tem, kako je stranka oblečena in podobno... SE VEDNO GOSPE IN GOSPODJE... 2e večkrat smo postavili v ospredje vprašanje ogovarjanja v naših trgovinskih in gostinskih prostorih, kakor tudi drugod. Ogovarjanje z »gospodom« in »gospo« se vedno bolj uveljavlja, pri čemer bi bilo prav, da temu v naših revirjih napravimo kraj. Vedeti namreč moramo, da je vzrok temu način vzgoje v omenjenih obratih. To nam najbolje potrdi dogodek pred dnevi pri izpitih gostinskih uslužbencev. Poleg vrste izpitnih vprašanj je bilo na dnevnem redu tudi vprašanje, kako ogovarjamo goste v gostinskih obratih (gospod — gospa ali tovariš — tovarišica), kjer je bilo poudarjeno, da odpravimo ogovarjanje gostov * »gospodom« ali »gospo«. Človek bi sodil, da bo to pozitivno vplivalo na novi pol- Stran 5 § odToleg svjega imena in priimka razred šole, ki ste jo letos obiskovali, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma. Uredništvo Vrnimo se sedaj k mlademu Jurija Kozjaku. Cigani so bUi bliskoma oddirjali, ko bo imeli dečka med seboj. Na svojih iskrih, lahkih konjičkih so zlahka ugnali v kozji rog zasledovalec. Po stranskih stezah prišli so čez dva dni na mejo in tu re loči spoštovana druščina Vsi Sa-molovi pajdaši so hoteli na Ogrsko, Samoi sam pa gre z dečkom na Turško. Na turški meji proda cigan dečka Turku, ki je krščanske otroke nabiral za janičarska izre-Jalttča. Tako je naloženo ziodejstvo do kraja izpolnil. Maščeval se je nad Jurijevim očetom Markom Kozjakom za smrt svojega sina, od Petra je dobil za to bogato plačilo in nazadnje mu je še Turčin dal zvrhan mošnjiček v zameno za dečka, (ant je jokal in prosil, toda zaman. Med janičarje torej je prišel Markov »in. Iz malega dečka zraste čez leta krepak mladenič. Ali kaka sprememba! To ni bil več nekdanji Kozjakov sin. ampak poturčen sanjar s ki vojak. Leteča leta izbrišejo mladeniču spomin na otroške čase. Imena svojega očeta si ni domišljal, niti kraja in dežele. Navadil se je bil tujega jezika, svojega se ni več spomnil. Hrabri janičar, Marka Kozjaka sin, postal J® v kratkem polkovnik v svoji četi in ni ga bj*® mimo njega hrabrejšega in strašnejšega v boju-Sicer ni vprašal, za kaj se vojuje; šel Je vse tam. kamor so ljuti Turki nesli zastave svojega P®*' roka Mohameda, alt bojeval se Je le z vojaki, ne z otroci In ženami. Čehi zasluženo premagali slovenske telovadce V Trbovljah je bil dvoboj 9,55; 2. Kutka (C) 9,45; drog: to pa so odšli na slavnostni med deško sindikalno telovadno Jurjevič 9,50; 2. Trnal in Cerar banket, ki jim je bil prirejen v vrsto ROH in reprezentanco 9 45; parter: 1. Cerar 9,65; 2. dvorani Opaziti je bilo vid- blovenije. Vondrak (C) 9,60 .V skupnem nejše politične in kulturne de- V Trbovljah sta se v sredo plasmaju je dosegel Cerar (S) lavce, ki so se na banketu za-zvečer srečali telovadni vrsti prvo mesto s 56,55 točkami pred držali z gosti v prijetnem raz-coske sindikalne telovadne or- Čehom Trmalom s 56,30 točka- položenju. V četrtek so češki mi. • gostje odpotovali skozi Ljub- Po končanem tekmovanju so ljano in Postojno, ki so si ju si tekmovalci in funkcionarji ogledali, v Koper. Iz Jugoslavi-izmenjali spominska darila, na- je pa odhajajo v ponedeljek. Javni stoping P. K. „Celuloza“ v Vidmu-Krško ganizacije ROH in slovenska telovadna reprezentanca. Čehi so zasluženo zmagali pri ženskah z 217,85 točkami in moških s 333,50 točkami pred Slovenci s 53.65 točkami pri ženskah in 322 85 točkami pri moških. Gostje iz ČSR so prispeli v Trbovlje v ponedeljek, ko jim je bil prirejen pred rudniško restavracijo slavnostni sprejem, ki se ga je udeležila množica Revirski muzej NOV v Trbovljah fe odprl ob torkih in petkih OD 16. DO 19. URE, OB NEDELJAH PA OD 8. DO 12. URE. REVIRČANI IN OSTALI! OGLEJTE Sl VERNE DOKUMENTE VEČLETNE BORBE 'ZASAVSKIH RUDARJEV PROTI POTUJČEVALCEM IN OKUPATORJEM V REVI RSKEM MUZEJU V TRBOVLJAH, ULICA 1. JUNIJA. nogomet med ptontrgi Zasaujo Kinematografi V soboto popoldne je priredil Trboveljčanov Naslednjega dne Plavalni klub »Celuloza« Videm-so si češki telovadci ogledali Krško javni stoping, kjer je Trbovlje, sprejel jih je tudi sodelovalo 45 plavačev. Nasto-Predsednik CbLO tov Dular, pili so v enajstih disciplinah. To lažjem dopoldanskem tre- Rezultati so bili naslednji: bingu so se odpeljali v Radeče, 100 m prosto moški: 1. Tomo kjer so se kopali v novem ba- Ivačič 1:15,5; zenu. Sindikat Papirnice jim je 100 m prosto ženske: 1. Bran-Priredil zakusko, pevci trbo- ka Grozina 1.29; veljskega mladinskega zbora, ki 50 m prosto pionirji: 1. Sandi labore tu, pa so jim zapeli ne- Lileg 42; kaj slovenskih pesmi. 50 m mlajše pionirke: 1. Ma. V sredo se je zbralo na let- rija Cizelj 53,7; bem telovadišču Partizana sko- 100 m prsno ženske: 1. Vesna ^aj štiri tisoč ljudi Obe vrsti sta Breskvar 1.41.5; ze_ v telovadnic- izvedli eno 400 m prosto moški; 1. Zvon-točko tekmovanja — preskok ko Naroglav 6.01.2; Preko konja. Nekaj čez 18. uro 50 m metuljček ženske: 1. Ve- a? ob zvokih slavnostne korač- sna Breskvar 47.01; biče rudarske - godbe prikora- 200 m prsno moški: 1. Lojze Kali vsi sodelujoči na telovadi- Jelovšek 3.15.8; sce Po otvoritvenih besedah 200m prosto mladinci: 1. Predsednika trboveljskega Par- Franci Humar 3.07.4; .k* izrazil veliko za- I00m metuljček moški: 1. dovoljstvo, da so ravno Trbov- Tomo Iva6ie 1.31.5; if m prepustili organizacijo tek- 100m hr5too moš,ki: 1. Janko movanja, so ob igranju obeh ^ lan 1MA bimen dvignili zastave. V tek- T . biovanju, ki je sledilo, *so do- . *z Sornjega je razvidno, da segli posamezniki naslednje re- ™a klub nekaj zelo dobrih pla-zultate. vačev. Presenetila je Vesna ŽENSKE: Preskok preko ko- Breskvar. M je preplavala 100 bja; l Fonova 9,20 točk; 2. Tr- metrov v 1.41.5, kar je le za 3,1 Piševska in Šenova 9,10 (vse slabše od slovenskega pio-Ceška); gred: Novakova 9,25, 2. nirskega rekorda/ Tempera-Hecova in Senova 9,15; dvovi- mentna Vesna šteje šele 12 let, šinska bradlja: 1. Senova 9,40; zato ima še vse pogoje, da bo 2. Pogačnik (S) in Fonova (C) nekoč dobra plavalka. 9,10; parterne vaje: 1. Hecova Branka Grozina, ki je dosegla 0,55; 2. Šenova 9,50. v prostem stilu prvo mesto, je Skupno je dosegla Šenova odlična sprinterka, zato priča-Ljudmila 37,15 točk, druga je kujejo, da bo svoj čas še izboij-bila Fonova s 36,40 točkami, šala. biedtem ko je bila prva sloven- Polonca Lileg je dosegla doka šele šesta — Smolnikar 35,60 ber čas v hrbtnem slogu. Na tofk. treningu pa je dosegla že boljši MoSKI: Preskok preko konja: čas od slovenskega pionirskega J. Jurjevič (S) in Najzar (C) rekorda, zato pričakuje klub od ,-40 točk; 2. Prohaska in Nekola nje že večjih uspehov, loba C) 9,35, bradlja; 1. Najzar Dobro so plavali še Zvonko *>50; 2. Cerar in Jurjevič (oba Naroglav, Ivačič. Kaplan in ^ 9,50; konj z ročaji: Jurjevič iskra. To je bilo prvo tekmovanje P. K. »Celuloza« v letošnji sezoni. Plavači so od lanskega le. ta precej pridobili na stilu in času, kar je odraz rednega in smotrnega treninga. Tekmovanje je bilo dobro pripravljeno, kar je zasluga vodstva kluba. Spori /v Zasavju Nogometni center Zasavja je ju. Skoro vse tekme so bile ze-za tekmovalno leto 1955-56 med lo zanimive, saj je vsako mo-drugim pripravil tudi tekmova- štvo igralo zelo borbeno. Dru-nje najmlajših nogometašev, štva so se po skupinah plasira-Udeležba nogometnih društev la takole: na tem tekmovanju je bila ze- Hrastniška skupina: 1. Ru- lo velika, lahko trdimo, najbolj- dar 1, 2. Rudar 11 (H), 3. Brat-ša v Sloveniji. Dvanajst moštev, stvo I, 4. Rudar (H), 5. Brat- kolikor jih je tekmovalo, je bi- stvo 11, Svoboda II (TJ. lo razdeljenih v dve skupini — Zagorska skupina: 1. Proleta-v hrastniško in zagorsko. V rec, 2. Sloga, 3. Svoboda (Kiso-hrastniški skupini je pripadlo vec), 4. Svoboda (T), 5. Rudaril, vodilno mesto prvemu moštvu 6. Rudar 111 (oba Trbovlje). trboveljskega »Rudarja«, v za- Zmagovalca obeh skupin sta gorski pa je bil prvi »Proleta- se pred nedavnim dvakrat po-rec« Tekmovanje je vseskozi merila za prvenstvo centra Za-potekalo v prijateljskem vzdus- savja. Prva tekma med Proletarcem in Rudarjem se je kon- Brežice—Krško 6:1 (4:1) V okviru proslave Dneva borcev sta se na stadionu v Brežicah pomerili nogometni enajstorici NK Brežice in TVD Partizan iz Krškega, kjer so domači premagali starega tekmeca s 6:1 (4:1). Nad pet sto gledalcev je z zanimanjem sledilo lepi borbeni Odbojka v Brežicah Na stadionu v Brežicah sta se pomerili odbojkarski ekipi TVD Partizan iz Brežic in iz Kostanjevice. Gostje so bili tehnično boljše moštvo in so zasluženo zmagali s 3:0 (15:1, 15:3, 10:5). Ker ostale športne discipline v Brežicah lepo napredujejo in so na dostojni višini, bo treba nuditi tudi odbojki več pozornosti. ... in v Zagorju Preteklo nedeljo dopoldne sta odigrala na odbojkarskem igrišču zagorskega »Partizana* čala z zmago Rudarja 6:2 (4:0), druga pa 3:0 p. f. za Rudarja. Pionirji Rudarja bodo sodelovali v tem mesecu na zaključnem prvenstvu Slovenije. Želeti je, da se ta športna veja tudi v ________ sebno pa so se odlikovali Pr o- bodoče goji tako množično kot ^asiJ -J''na 'nroštem. kič, Fajn in Korač. doslej, saj bo to v precejšnji Tekmo je z napakami vodil meri pripomoglo k boljši kvali-sodnik Kramar iz Celja. teti nogometa v Zasavju. igri, ki je pokazala velik napredek obeh moštev. Brežiška enajstorica je kot celota zelo dobro zaigrala, po- Kino Svoboda-Center Trbovlje bo imel na sporedu do ponedeljka ameriški barvni film ŠKANDAL V SKURI JU. Kino Svoboda-Trbovlje n bo predvajal do ponedeljka ameriški film TARZAN IN NJEGOVA PRIJATELJICA. Potujoči kino okraja Trbovlje predvaja od 13. do 18. julija mehiški film RDEČ A KONGA; 13. julija ob 20.30 v Posetju — na prostem; 14. julija ob 20.30 v Hrastniku — na dvorišču gimnazije; 15. julija ob 10. uri v Mlinšah, ob 14. uri v Kolovratu, ob 17. uri v Šentgotardu in ob 20. uri v Cemšeniku; 16. julija ob 18. uri v Zidanem mostu, ob 20.30 v Loki pri Zid. mostu; 17. julija ob 20.30 v Zagorju — Okrogarjeva Tcolonija; 18. julija ob 20.30 v Potoški Radio Ljubljana v tem tednu Poročila poslušajte vsak dan stična oddaja. 15,35 Poje pla-ob 5,05, 7,00, 13,00, 15,00, 17,00, ninski oktet. 16,00 Utrinki iz 19,00 radijski dnevnik in ob literature: Pesmi Dušana Rado-22,10. Oddajo »Želeli ste — po- viča. 18,00 Iz naših kolektivov, slušajte« ob delavnikih ob 14,40, 18,15 Zvonimir Ciglič: Prva sitnob nedeljah pa ob 14,15. Kme- fonija. 18,50 Domače aktualno-tijske nasvete in kmetijsko uni- sti. 20,00 Četrtkov večer doma-verzo vsak delavnik ob 12,30, čih pesmi in napevov — Sode-»Naš jedilnik« vsak delavnik lujejo Fantje na vasi, Avseni-ob 6,20, oddajo »Dobro jutro, kov kvintet, duet Ložar-Filiplič dragi poslušalci« (pester glas- Stanko in Avgust Stanko. 21,00 beni spored) pa vsak delavnik Iz literarne zapuščine Toneta od 5,00 do 7,00. Čufarja. NEDELJA, 15. JULIJA PETEK, 20. JULIJA 6,00—7,00 Poskočne viže za 8,00 Slovenske narodne pesmi nedeljsko jutro. 8,57 Slovenske igra mali instrumentalni an-narodne pesmi. 9,30 Še pomnite sambel p. v. Srečka Dražila, tovariši... — France Šušteršič 9,30 Pesmi o morju. 10,00 Kon-prijateljsko odbojkarsko tekmo Upor pod Slivnico. 11,35 Mala cert po željah. 13,35 Za prijet- - ■ revija lahke glasbe. 13,30 Za no razvedrilo. 16,00 Utrinki iz našo vas. 16,30 Egon Tomc: Ki- literature — Boris Pahor: Me-taj&ka opera. 18,00 Radijska igra sto v zalivu. 18,00 Novi filmi — -Norman Corwin: Čudežna 18,50 Družinski pogovori. 20,30 gosenica. 21,00 Športna poroči- Tedenski zunanj e-politični pre-la. 21,15 Popevke in ritmi gled. 21,15 O morju in pomor- PONEDELJEK, 16 'JULIJA ščakih. 11,50 Za dom in žene. 12,00 SOBOTA, 21. JULIJA Slovenske narodne pojo zbori 11,05 Malo od včeraj in malo in solisti. 12,40 Pohorski fantje od danes. 12,00 Pojeta zbora pojo in igrajo. 14,30 Radijski Radia Beograd in KUD PTT leksikon. 16,20 V svetu opernih Djuka Pavlovič iz Beograda, melodij 18,00 Kronika iz naših 13,35 Odlomki iz slovenskih Partizan iz Zagorja in Bratstvo iz Hrastnika, ki se je končala s 3:1 (9:15, 15:3, 15:5, 15:7) za domačine. Tekma ni bila zanimiva, vodil pa jo je dobro Strojan iz Zagorja. BREŽICE : ODRED 2:8 V nedeljo je bila nogometna tekma za nogometni pokal FLRJ med Odredom in »Brežicami«. Zmagal je, kakor je bilo pričakovati, domači Odred. Proletarec prvak svoje skupine Kakor smo že poročali, je moral zagorski Proletarec ponovno igrati s Kovinarjem iz Maribora. Ta tekma je bila mest: Dmiš. 18,45 Kulturni obzornik. TOREK, 17. JULIJA 8,00 Poje zbor Slovenske filharmonije. 8,50 Revija priljubljenih popevk. 14,30 Za dom in žene. 15,35 Domače viže in narodne pesmi igrajo Veseli planšarji in poje Roman Petrovič ob spremljavi Avgusta Stanka. 18,00 Športni tednik. 18,50 Zunan j e-politični feljton: Indija na poti v socializem, 20,00 Pi- oper. 14,30 Športni pregled. 16,00 Utrinki iz literature — Iz naše partizanske poezije. 18,00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike, 20,00 Veseli večer. Obvestilo Ker v zadnjem času prejema naše podjetje vedno več raznih prošenj za to ali ono pomoč, obveščamo vse prizadete, da nimamo nobenih sredstev za Kino Svoboda Dobrna, Trbovlje predvaja od 14. do 16. julija ameriški film HČERKA BELE STAR; 18. in 19. julija pa mehiški film ONECAŠCENA. — Cas predstav bo razviden v reklamnem okencu. Kino Partizan Sevnica predvaja 14. in 15. julija ameriški barvni film MEC IN ROZA; 21. in 22. julija pa jugoslovanski film TRENUTKI ODLOČITVE. Kino Brestanica predvaja od 13. do 15. julija ameriški pu-stolov. film TARZAN IN NJEGOVA DRUŽICA; od 18. do 19. julija ameriški film SLAVOLOK ZMAGE; od 20. do 22. julija pa ameriški film PAZI SE HUDIČA. Kino Cerklje predvaja 14. julija ameriški barvni film (komedijo) VESELO IZKRCAVANJE; 15. julija ameriški film ZASEDA; 17. julija italijansko-francoski film DEKLETA IZ SANFREDIJANA; 20. jul. ameriški film NA MEJI APACEV; 21. julija pa angleški film PO TREH TEMNIH ULICAH. Kino Brežice predvaja od 13. do 15. julija ameriški barvni film (komedijo) VESELO IZKRCAVANJE; od 17. do 19. julija italijansko-francoski film DEKLETA IZ SANFREDUANA in od 20. do 22. julija ameriški film NA APAŠKI MEJI. PREKLIC Preklicujem neresnične besede, izrečene o tovarišu Ivanu Jermanu, Trbovlje, Partizanska 1. Rozalija Čeme, Trbovlje, Partizanska 1. SPALNICO v zelo dobrem stanju prodam. - Jože Ledinek, Trbovlje, Partizanska 44. minulo nedeljo v Zagorju. Do- £fn ^or^d riovenSSh narodnih ^ nTfcmo^oteljevSi niti PRODAM VINOGRAD v Libni mačini so premagali goste iz Maribora z rezultatom 5:1 (2:1) in tako postali prvaki maribor- KMETIJSKA ZADRUGA BREŽICE vabi na 5. tradicionalni kmečki praznik ki bo v nedeljo, dne 15. julija 1956, v vasi črne z naslednjim programom: ob 8. uri razstava mlade plemenske živine; ob 14. uri tekma koscev na travniku ob cesti v Cendrovec; ob 15. uri tekma žanjic na njivi ob cesti v Cendrovec; ob 16. uri objava rezultatov v Črncu z vrtno veselico. vabljeni: razvedrilo poskrbljeno! pesmi. 20,30 Tedenski notranjepolitični pregled. SREDA, 18. JULIJA sko-celjsfce „<,,»,«« Kupto« .ffiJTSEk Zagorjani bodo jeseni igrali v beneških Slovencev izvajajo mariborsko-varaždinski ligi, ko- Kvintet Niko Štritof in Štirje likor bo seveda ta še obstajala. ^3,35 Iz filmov in glas- benih revij. 14,30 Zanipuvosti iz znanosti in tehnike. 15,35 Tri klavirske skladbe Fr. Liszta. 16.00 Utrinki iz literature — Dane Debič: Kurirjeva poi. 17,15 Zabavna in plesna glasba. 18.00 Reportaža. 21,15 V veselem ritmu. ČETRTEK, 19. JULIJA 12,40 Koncertni valčki. 13,35 Od arije do arije. 14,30 Turi- na take prošnje odgovarjali. Trgovsko podjetje »Železnina« - Trbovlje (20 minut od postaje Videm-Krško) z zidanico in stanovanjem. Poizvedbe pri Poči valčku, Krško 19. Vremenska napoved za prihodnji teden Sredi julija nevihte, padavine z ohladitvijo. V ostalem le. po, poletno vreme. Dr. M. V. Spcrtno društvo „Rudar‘‘ v Trbovljah bo priredilo v nedeljo, 15. julija 1956. ob 14. uri na stadionu »Rudarja« ?eliko tradicionalno tombolo * 1 2 3 4 5 Vseh tombol je 30, med temi: 1. šivalni stroj 100.000 din 2. kuhinjska oprava 40.000 din 3. štedilnik 19.000 din 4. divan 16.000 din 5. cement Portland 16.000 din 0. zidna opcKa 9.000 din okrog 1000 manjših dobitkov v skupni vrednosti 600.000 din. ,ske srečke so že v prodaji po trgovinah, trafikah in pri pismonoših. {,u CENA SREČKE 50 DIN 0 lomboli bo veliko športno rajanje na prostem. K obilni udeležbi vabi ODBOR. l*» Še rotnbo OBVESTILO Obveščam vsa podjetja, ustanove in trgovine, da sem odprl delavnico in popravljalnico finomehanike v Trbovljah Rudarska cesta 11 (nasproti Mestnega ljudskega odbora). V popravilo .sprejemam: pisalne stroje, računske stroje, razmnoževalne aparate, številčnike, registre blagajno, fotografske aparate, nalivna peresa, šivalne stroje in vsa druga v stroko spadajoča dela. Popravila izvršujem hitro, točno in po nizkih cenah. Vljudno se priporoča SREČKO URSlC, finomehanika Trbovlje, Rudarska cesta 11 KMETIJSKA ZADRUGA SEVNICA proda naslednja osnovna sredstva: novo hidravlično stiskalnico, 500 litrov; malo rabljeno krožno brano »Fogel-Flora«; malo rabljen kultivator »Lovrln«; malo rabljeno trodelno brano; nov mlin, kladivar; malo rabljeno traktorsko kosilnico, uporabno traktorsko prikolico brez vzmeti; traktor »Styer« s plugom in prikolico — vse uporabno; dobro ohranjene pisalne stroje in železne blagajne; dober žetveni stroj »UNRRA«. in železne blagajne; dober žetveni stroj »UNRA«. Prednost pri nakupu imajo gospodarske in družbene organizacije Po odredbi o prodaji nekaterih vrst osnovnih sredstev (Ur. list FLRJ štev. 51/54) so do nakupa traktorja in kosilnice upravičene samo gospodarske organizacije, medtem ko bomo ostala sredstva na javni licitaciji, ki bo 20. julija 1956 na upravi zadruge, ponudili tudi fizičnim osebam. RAZPIS Komisija za razpis mesta upravnika Zadružne mlekarne v Brežicah razpisuje po 10. členu Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ štev. 34/55) MESTO UPRAVNIKA Zadružne mlekarne v Brežicah. Pogoji: srednja kmetijska šola s 5-letno prakso, srednja ekonomska šola s 5-letno prakso v podjetju, nepopolna srednja šola z 10-letno prakso v vodenju samostojnih obratov. Pravilno kolkovane ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazom o strokovni izobršzbi je poslati na Občinski ljudski odbor Brežice do 1. avgusta 1956. POZIV Občinski odbor Zveze borcev Trbovlje poziva vse skrbnike otrok padlih partizanskih borcev, ki stanujejo na teritoriju občine Trbovlje In prejemajo štipendijo od organizacije ZB, da do 1. avgusta 1956 predlože sledečo dokumente; 1. prošnjo za podelitev štipendije, 2. potrdilo o premoženjskem stanju, 3. potrdilo šole, da je vpisan za šolsko leto 1956/57, 4. prepis zadnjega šolskega spričevala. Navedene dokumente naj vlagajo na Občinskem ljudskem odboru Trbovlje pri tov. Alfonzi Žužek. KMETIJSKA ZADRUGA BREŽICE obvešča vse kmetovalce, da je pričenši s sredo, 27. junija 1956, organizirala odkupne sejme klavne živine in to vsako sredo ob 7. do 10. ure predpoldne na tukajšnjem sejmišču. Ce pade sreda na državni praznik, je sejem naslednji dan, in to v četrtek. Odkupuje se vsa klavna živina za domače potrebe in za izvoz 7 DNI PO SVETU Kretiseanik egiptovske republike med nami Svečano okraieni Beograd je včeraj nadvse toplo pozdravil predsednika egiptovske republike in vladnega predsednika obenem — Gamal Abdel Nasera Novejša zgodovine Egipta je tesno povezana z njegovim imenom. Prvo. poglavitno nalogo mladih »zarotnikov« v vrstah častnikov — strmoglavljenje monarhističnega režima in razglasitev republike — je pripravljal že dolga leta poprej, ko je dodobra spoznal kot mladi častnik korupcijo med najvišjimi vrhovi, predvsem pa neizmerno bedo med ogromno večino egiptovskega prebivalstva, med kmeti-felahi. In ko je krog mladih revolucionarjev pod Naserjevim vodstvom uspel strmoglaviti kralja Faruka in nato onemogočiti tiste reakcionarne sile, ki so hotele zavreti odpor ali celo z na-, siljem nuditi odpor, je nastopila za Egipt nova doba. Nova oblast je pričela izvajati agrarno reformo, uveljavljati socialno zakonodajo, graditi temelje egiptovski industriji ... Ob taki odločnosti so morali Angleži, stoletni •varovalcih Egipta, zapustiti območje ob Sueškem prekopu ter ga prepustiti domačim, egiptovskim silam. Borba proti britanski imperialno-koloniaini oblasti se je s tem končala. Egipt in njegovo mastno pa sta še bolj utrdila ugled v svetu. »Naser je duša egiptovske revolucije*, upravičeno zatrjujejo v Egiptu. To resnico priznavajo tudi vsi tisti narodi, ki so se v preteklosti borili z isto usodo, pa tudi tisti, ki se bore z njo še danes. Jugoslavija sodi med nje. Se celo več! Sam premier Naser izjavlja, da sledi pobudam, ki sta jih dala predsednik Tito in indijski premier Nehru! Na zunanje.m planu se ta bitka odraža v prizadevanjih za vn*r in mednarodno sodelovanje med državami z različnimi sistemi po načetih tako imenovanega aktivnega sožitja, naznotraj pa v odpravljanju vsega, kar je pustu za seboj tuji kolonializem ali polkolonializem: bedo, nizko kulturno raven prebivalstva, oblast malega števila zatiralcev m narodnih škodljivcev. Skrb za kmeta, industrializacijo ter prosvetitev dežele sodi med ukrepe, ki naj ta proces pospešijo. Jugoslavija in Egipt sta tesno povezana med seboj. Tako so pokazali že prvi stiki Naser-Tito lani na »Galebu«, to kažejo iz v dan vse bolj.izjave naj-višjih predstavnikov obeh dežel. In še en, najzgovornejši dokaz/ Naša domovina predstavlja prvo deželo na svetu, katero je po uspeli revoluciji obiskal egiptovski predsednik. Vsekakor priznanje Jugoslaviji in vodstvu. mednarodnega sožitja bodo pregledali svoje, za svetovni mir in mednarodno sodelovanje tako pomembno delo, in se pomenili o novih, št širših prizadevanjih za prihodnje. Zato ni čudo, če ves svetovni tisk posveča temu sestanku tolikšen pomen. Mednarodno ozračje je ugodno. Sedanje razprave v komisiji OZN za razorožitev kažejo, da se je vsa zadeva vendar premaknila z medsebojnim popuščanjem velesil z mrtve točke. Veliko vlogo bo pri tem odigrala jugoslovanska resolucija, ki se zavzema za splošen sporazum o razorožitvi, predvideva pa tudi daljše, postopno reševanje posameznih spornih vprašanj. Za kompromis se trudi tudi Francija, ki danes priznava, da sta bila za dosedanji neuspeh kriva tako Zahod kakor Vzhod. Torej ne samo Vzhod, kot so poprej kaj radi trdili na Zahodu. Gremo po lugoslaviii (Nadaljevanje) Ko smo se vrnili v cerkev, smo bili nenadoma sredi divjega prerekanja. To je bil udarec v bok in smo se le težko znašli. Končno so nam stvar pojasnili: naša dekleta so namreč zaradi velike vročine hodila okoli oblečena v kratke hlače. Na nesrečo pa je prav takrat prišla v cerkev kakih petdeset let stara ženska in najlepši primer tercijalke, ki sem ga kdaj videl. Ta je takoj napadla naša dekleta, da je to škandal, žalitev cerkve itd. in da ona ne dopusti, da so dekleta tako nespodobno oblečena. Pustili smo to zapoznelo glasnico srednjega veka in odšli iz cerkve. Ona pa je zmagoslavno zavzela prostor na pragu v dobri veri, da je rešila cerkev velike sramote... Ne bom omenjal vseh muzejev, zgradb in spomenikov, ki smo jih videli v Splitu. Med drugim je omembe vredna Me- st rovi čeva galerija, ki jo je umetnik gradil zase in jo je nato podaril državi. V njej so razstavljena samo njegova dela. Posvet na Brionih O egiptovsko-jugoslovanski h razgovorih in skupnih zaključkih bomo poročati prihodnjič. Tu noj omenimo še to, da se bo te dni ustavil v naši državi tudi indijski premier Nehru ter se m Brionih sešel z visokim egiptovskim gostom in predsednikom Titom. Stebri aktivnega Zasavski vrtalec v Siriji Pred nedavnim smo prejeli pismo iz daljne Sirije, kjer dela skupina vrtalcev Podjetja za geološka raziskovanja v Zagrebu in Geološkega zavoda v Ljublj anL Ta skupina je v Siriji pri vrtalnih delih in išče vodo. Pismo nam je poslal tov. Slavko Baloh in pravi v njem takole: Ob odhodu iz Jugoslavije sem Arabce in beduine. Ti so brez premišljeval, na kateri naš časnik bi se naročil. Ne morem reči, da je kateri naš list slab, vendar sem prišel do zaključka, da bo zame v tujini najbolje, če se naročim na »Zasavski tednik«. List prinaša pomembne politične dogodke doma in po svetu, obenem pa tudi vse važne novice iz našega okraja in na splošno poroča o življenju v rudarskih revirjih. S temi kraji ostane človek tesno povezan vse življenje, pa najsi živi kjer koli po svetu. Zahvaliti se moram za hitro m točno dostavljanje vašega lista. Meseca aprila je iz Jugoslavije odšla precej močna ekipa vrtalcev, seštoječa iz ljudi Podjetja za geološka raziskovanja v Zagrebu in Geološkega zavoda v Ljubljani na vrtanje vodnjakov v SirijL- Ne bom vam opisoval potovanja, dasi je bilo precej zanimivo, in sicer skozi Grčijo z vlakom, z letalom preko Cipra in z avtomobili skozi Libanon v Sirijo. Na vseh uradnih mestih, kjer smo imeli opravka, smo opazili, da uživamo Jugoslovani velik ugled. Mnogo bolj pa smo se čudili, ko smo prišli v pustinj-ske predele med precej zaostale m razlike, ali so pismeni ali ne, v zemljepisnem pogledu zaostali in zamenjujejo Jugoslavijo z drugimi evropskimi državami. Vsem pa je dobro znano, da je maršal Tito velik voditelj v Evropi in zelo dober prijatelj z Arabci. Na nas ne gledajo kot na kakšne posameznike, ampak kot na Jugoslovane in so nam zelo naklonjeni. Ti nas večkrat povabijo na obisk, kar je spričo njihovega načina prehranjevanja precej težka zadeva za naše želodce, a moramo vabilo sprejeti, da ne bi bili užaljeni. Delo je precej težavno ravno zaradi pomanjkanja vode. Hribine so v glavnem apnenci, kremenci in bazalti — torej vse precej trde hribine. Sele tu smo pravzaprav spoznali, kaj pomeni voda za vsako pokrajino. Na sliki vidite, kakšen naval je bil na vrtino, ko so domačini izvedeli, da smo privrtali do vode Morali smo jo deliti že cel teden pred zaključkom vodnjaka. To je nekoliko oviralo delo, vendar so ljudje imeli pitno vodo, medtem ko so jo do sedaj prevažali po 15 km daleč iz raznih mlak na oslih ali kamelah. Kadar mi bo dopuščal čas, vam bom opisal življenje Arabcev in beduinov v Siriji. Domačin iz Plav Ghlerija zelo nazorno prikazuje delo velikega umetnika, saj 30 v njej skoro vse njegove najboljše stvaritve. Ves ostali čas našega bivanja v Splitu je potekel med kopanjem in sprehajanjem in pod vročim južnim soncem so nekateri začeli dobivati »zamorsko« barvo. In po dvodnevnem postanku smo se od Splita poslovili in odrajžali v Dubrovnik. Trdnjava Lovrijenac — Dubrovnik Dubrovnik — južni biser Na tej poti smo videli naj-lepše bisere Dalmacije: Hvar in Korčulo. Posebno srečo smo imeli na Korčuli. Tam smo videli ladjo »Galeb«, jahto maršala Tita. Nasploh smo na vsem našem potovanju po Dalmaciji videli vse njene značilnosti — od morja in južnega sonca do inozemcev vseh vrst. Ti dajejo v sezoni močan pečat našim letoviščem in je zato vredno nekaj spregovoriti o njih. Predvsem — kaj jih privablja k nam? Morje? Sonce? Klima? Tudi to. So pa še drugi vzroki. Mnogi, predvsem Nemci, pridejo zato, da bi pri nas »odkrili« nevarni, skrivnostni Balkan š la Karl May in da bi se potem doma pobahali s čudovitimi doživljaji. Ti se navadno vračajo razočarani, če se še o pravem času ne streznejo in V V mrežah Interpola Tihotapci in falzifikatorji z dveh kontinentov (Po magazinu »300 čuda«) (Nadaljevanje) »Lepo je od vas, Abel. da ste prišli!« Germaine je imela na sebi lahko hišno haljo živih barv, ko je odprla vrata svojega malega, toda skrbno urejenega stanovanja v Hollywoodu, da bi sprejela Abela Gocheja, ki je prispel v Ameriko naravnost iz Francije. »Dober dan, Germaine!« reče Abel in ogleduje mlado ženo z očmi, ki so sijale od veselja. »Vstopite!« mu je rekla Germaine in se umikala njegovim očem. Peljala ga je v majhen salon in mu ponudila pijače. Nato je sedla v blazinjak nasproti njemu. »Kje je vaš mož, Germaine?« jo je vprašal Abel z zamolklim glasom. »Pri Tonyju. Tony Giraldi ga je poklical. Odpotoval je včeraj in se bo vrnil jutri zvečer.« Abel Goche je bil tih. Z veseljem jo je gledal. »Abel,« mu reče Germaine s solznimi očmi. »Bojim se. Vsem nam grozijo strašne stvari!« »Vaš oče je pripravil proti temu potrebne načrte,« jo je poskušal Abel umiriti. »Ničesar se vam ni treba bati! Videli boste — skoro bo začela delovati nova organizacija.« »Ah — dovolj o tem! Ničesar nočem več slišati!« je iznenada kriknila Germaine. Nato pa je tiho pristavila: »Oprostite Abel, moji živci so pri kraju.« »To je po vsem tem, kar se je zgodilo, Germaine, popolnoma razumljivo.« Vstal je, sedel poleg nje in jo objel okoli pasu. Leta in leta je sanjal o tem trenutku, a sedaj, čudno: sam sebi se je zdel nekako otožen... Lahno je potegnil z roko preko Germaininih las. »Abel!« »Kaj je Germaine?« »Ali me še ljubite?« »Da!« »Ali bi... ali bi odšli z menoj... v kakšno drugo državo?« »Hočete li zapustiti svojega očeta?« »Hočem zapustiti vse... vse te ljudi. Nobenega opravka ne maram imeti več z njimi,« mu je rekla Germaine goreče. Abel jo je poljubil. Na svojih ustnicah je občutil njene solze, tople in slane. »Ali hočeš... ali hočeš z menoj?« je šepetala Germaine. »Povsod sem pripravljen iti s teboj, Germaine. Kamor hočeš!« ji je odgovoril Abel in jo poljubil. In ta poljub 3e izbrisal žalost, ki se ga je malo prej lotila. Frangois, mož Germaine, se ni vrnil naslednji večer, kakor je sporočil. Brzojavno se je opravičil za to zakasnitev: »Tukaj imam še delo.« Abel Goche, ki je imel na sebi eno izmed Frangoisovih pižam in ki že oseminštirideset ur ni odšel v svoj hotel, je prebral Germaini brzojav. Ležala je v postelji in kadila. Medtem časom je Germainin mož, ki v telegramu ni mogel natanko navesti vzroka svoje zakasnitve, prispel z avionom v Mexico City. Takoj je odšel v hotel, v katerem je stanoval Rene d’Argon. »Ni mi prijetno, da ste me obiskali ravno tu,« je rekel Rene d’Argon 'svojemu zetu. »Dogovorili smo se, da Se bomo sporazumevali in obveščali samo s pomočjo kurirjev, ali ne?« »Toda- stvar je zelo nujna,« mu je odgovoril Francois. »Sporočiti vam moram zelo neprijetne stvari.« »Dobro — govorite! Za kaj torej gre?« (Nadaljevanje sledi) in začno uživati resnične lepote naših krajev. Drugi spet pridejo iz čisto komercialnega vzroka (to so Avstrijci), kajti znano je, da je za inozemce pri nas najcenejši letni dopust. Tretji — med njimi vsega naveličani Angleži in bogati Američani — potujejo zaradi mode. Imajo pravo manijo fotografiranja in nabiranja raznih spominčkov. Četrta »kasta« turistov so navadno potujoči študenti. Ti se z bornimi parami in navadno z avtostopom potepajo po Evropi, in upam se trditi, da so edini, ki ne potujejo iz snobizma ali »komercializma«, in so zato ohranili v sebi kotičke, kamor spravljajo nepozabne lepote in doživetja. Ti so tisti, ki odnašajo iz naših krajev njihove lepote in dragocenosti. (Nadaljevanje sledi) Džamija HUERTO LOfEZ V OBJEMI) ZE.CE.HEGA VEK.CA ROMAN 18 Priredil Vlado Pečar Polkovnik Looa je bil videti potrt. Roocova smrt ga Je huje prizadela, kakor smo sl mislili. Obžaloval Je kazen, zaradi katere Je nekdanji načelnik peonov bil obsojen nositi dračje. Čeprav nam je helikopter v precejšnji meri izpopolnil naše kopneče zaloge živeža, smo spet ostali brez prave hrane. Kar niso uničile mravlje, to je plesnelo zaradi vlažne klime. Poslali smo nekoliko caboclosov nabirat gozdne sadeže, zlasti mango. Pozneje sem izvedel, da so šli samo trije na pot, ostali so se vrnili. Ko pa jih niti do mraka ni bilo nazaj, je polkovnik Loo6 poslal lovec za njimi. Pretaknili so vso okolico, našli pa niso nobenega. Navdala nas je težka skrb. Dijego ni' bil več v stanju, držati svoje krdelo skupaj. Za vsak primer smo napravili velik ogenj in ga razpihovali do jutra, nadejajoč se, da bodo caboclosi morda vendarle našli pravo smer. Prepričani smo bili, da so se izgubili. Naslednje jutro so se podali ing. Galvez, ki je zopet ozdravel, Pallencia in veliki lovec s čolnom po reki navzgor, pa so Be kmalu vrnili. V rami velikega lovca je tiščala puščica, inženir Galvez pa je ležal v čolnu oblit s krvjo. Razburjeni smo stekli na obalo. Kaj se Je zgodilo? »Divjaki!« S to besedo je Pallencia objasnil položaj. Povedal nam je, da so nenadoma iz gozda prifrčale strelice in okoli njih tiho čofale v vodo. Bali sna se, da so zastrupljene, toda na srečo je bil naš strah prazen. Veliki lovec je bil samo laže ranjen. Ko so mu izdirali puščico, je stisnil zobe in se grdo zarežal. Medtem je dr. Vega stopil iz šotora, v katerega so prinesli ing. Galveza. »Ne vem, kako bo,« je rekel. Cesar sem se bal in z menoj vred verjetno tudi ostali, to se je naposled zgodilo. Te noči so nas napadli Indijanci. i Čeprav nisem vsega dobro razločil — bila je črna tema — sem vendar opazil temne sence teči ob robu montane. V taborišče so priletele puščice. Ležali smo vsak za svojim šotorom in oprezovali, kako se bo ta stvar razvijala. Veliko se nismo imeli bati, ker smo bHi dobro oboroženi. Sem pa tja je kdo izmed nas izstrelil kakšen naboj, v ostalem pa smo še kar spokojno čakali, kdaj bo napočilo jutro. Noč je bila temna kot v rogu, da nismo videli niti prsta pred nosom, medtem pa so morali imeti divjaki čudovit vid. Komaj je kdo pomolel glavo izza šotora, že je z lahnim zvenom od nekod prifrčala strelica in pognala radovedneža nazaj v zaklon. Upravičeno dvomim, da je kateri izmed naših strelov zadel. V tej stiski se je nekdo spomnil signalnih raket Izstrelili smo jih. Montana je zablestela v ognjenih kačah vseh barv, ki so se pršeč razletele nad robom gozda ter daleč naokrog razsvetile molčečo pokrajino. To pa je bilo tudi Indijancem preveč. S strašnim tuljenjem so planili iz svojih skrivališč in se izgubili v pragozdu. V manj kot desetih minutah ni bilo nobenega več v naši bližini. Dvignili smo se in se razgledali po bojišču. Divjaki so zadeli le enega peona. Bil je ranjen v nogo. Prepričani smo bili, da mu ne bo nobene sile, vendar smo se zmotili. Cez kako uro je bil mrtev. Puščice so bile zastrupljene... S prvimi sončnimi žarki, ki so objeli montano in ogreli naše premrle ude, so se lovci podali iskat sledove divjakov. V naše nemajhno presenečenje so privlekli z vrvmi zvezanega divjaka v taborišče. Začeli so zasliševati ujetnika. Indijanec se je valjal po zemlji, butal z glavo ob tla in kričal nekaj nerazumljivega. Padilla Angelico je stal ob njem in skomignil z rameni. Trdil je, da razume divjaka. Polkovnik Loos mu je zapovedal", naj ga vpraša, čemu so nas napadli. Indijanec ga Je nekaj časa poslušal, nato pa začel vpiti: »Kio sata tisa ma.« Buljili smo nerazumevajoče vanj. Angelico je hotel iz njega izvabiti odgovor na vprašanje, ko pa le ni bilo nobenega pravega odziva, mu je molče snel vezi. Indijanec se je pobral s tal, se plašno oziral po nas, nato se obrnil in urno stekel. Tako se mu je mudilo, da je n' krat padel, preden je izginil v pragozdu. ekaj' rideti »Cernu si izpustil ujetnika?« Polkovnik Loos je bil vznemirjen. »Ali ne veš, da bi nam bil lahko služil za vCKl »Bodite brez skrbi. Rekel sem mu, naj pripelje sV° poglavarja in videli boste, da ga bo pripeljal.« krepJ1* V strahu, da bi nas zopet kaj ne presenetilo, smo 0 gan, naše straže in posedli okoli ognja. Zora nas je našla na n° ^ nihče ni mogel zatisniti očesa. Obetale so se nam sprem Kakor hitro je izza džungle pokukalo sonce, že se njenem robu prikazala skupina divjakov. Bili so PraT JoVeC nagi kakor je bil naš ujetnik. Niso se upali naprej. Veliki je zaman priganjal Angelica, naj jim stopi naproti. greza1 »Bodo žc sami prišli, če bodo hoteli,« se mu Jf so Angelico. Končno smo ga vendarle pregovorili, toda se pred njim poskrili v grmovje. Po nasvetu Padilla ^0\go, smo odšli v naše šotore in se dejali brezbrižne. Ni trajalo ^;jtno ko smo zagledali capljati proti nam staregu Indijanca, je [»glavarja. Bil je prav čudno našemljen; Veliki lovec pomahal in Indijanec Je pokorno krenil za njim. velik’11’ »Ma jerbi Ukujali!« je vzkliknil, počasi stopical za po' lovcem in se sem pa tja udaril s pestjo po usahlih PrS beSede gledal sem vprašujoče Angelica, ta pa mi je divjakove prevedel, rekoč, da je prišlec poglavar Ukujalov. eljene Nihče izmed nas ni pomislil, da bi naše, ponoči sC je raketo utegnile priklicati helikopter na pomoč. In ven »rigel*0? tako zgodilo. Medtem, ko sta veliki lovec in Padilla naen\a** odpeljala poglavarja v šotor polkovnika Loosa, smo začul! znani ropot v zraku. klicali srfl° Zagnali smo tak hrup, kakor bi se podiral svet, k ,g \i ln mahali ter e tem pozdravljali našo ptico Tedaj P ^jje Loosovcga šotora planil stari divjak in tako pobl< ^ jc v rečeno posivel ter kriknil nekaj nerazločnega, da f® aj„či resnici smilil, Bogve kakšen vtis je nanj napravil ,’SfCrn ^ helikopter, ki je zdaj glasno grmel nad našim ta iskal prostor za svoj pristanek.