Nataša Meh Peer,1 Karmen Medica2
Etnične in jezikovne interakcije
mladostnikov na Šolskem centru Velenje
Izvleček: Mladostniki na Šolskem centru Velenje (v nadaljevanju
ŠCV), ki so bili opazovani v študiji primera antropologije urbanih
družb kot  tudi  antropologije doma,  vse bolj  drsijo  iz  svoje  jasne
etnične opredeljenosti v neko drugo − vmesno, liminalno in so kul-
turne dvoživke, ki živijo hibridno identiteto. S kvantitativnim razi-
skovanjem (anketo) in kvalitativnimi pol/strukturiranimi intervjuji
smo potrdili stereotipe, s katerimi smo se srečevali. Anketa je bila
opravljena med vsemi dijaki ŠCV (1637 izmed 1800 dijakov) in je
predstavljena z grafi, ki prikazujejo njihovo dojemanje in oprede-
ljevanje do etničnosti, identitete, izpovedovanje pripadnosti religiji
in njihovo  jezikovno prilagajanje v različnih družbenih sferah, ki
temelji na pragmatičnosti in fleksibilnosti v pogostih double bind
položajih. Osvetlili smo povezave in razlike med posameznimi etni-
čnimi skupinami na ŠCV ter k teoriji identitet mladostnikov v mul-
tietničnem razredu dodali vedenje, da vstopajo v nove multietnične
identitete vse etnije prisotne na tem prostoru. 
Ključne besede: mladostniki, etnična identiteta, raba jezika, druž-
bena stratifikacija
UDK: 316.34:377(043.3)
31
Moni tor  ISH (2017), XIX/1, 31–73
Izvirni znanstveni članek
Original scientific article
1 Dr. Nataša Meh Peer je profesorica slovenščine in umetnostne zgodovine
na ŠCV. E-naslov: natasa.meh.peer@gmail.com.
2 Dr. Karmen Medica je izredna profesorica na Fakulteti za humanistične
študije v Kopru PU. E-naslov: karmen.medica@guest.arnes.si.
02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica  26. 09. 2017  10:34  Page 31
Ethnic and Linguistic Interactions of Adolescents at School
Center Velenje
Abstract: A case study of urban and home anthropology, the paper
examines the adolescents at School Center Velenje. They seem to
be increasingly slipping from clearly defined ethnicities into another,
intermediate or liminal, ethnicity, turning into cultural amphibians
with hybrid identities. Our quantitative and qualitative research, i.e.
a survey and (half)structured interviews, have confirmed the stereo-
types which we have encountered. The survey, conducted with all
the students at School Center Velenje  (1,637 out of  the 1,800 stu-
dents),  is  represented by graphs, which  show  their perception of
and attitude to ethnicity, identity, religion, as well as their linguistic
adjustment in various social spheres, which is based on pragmatism
and flexibility in frequent double bind situations. The study sheds
light  on  the  links  and differences  between  the  ethnic  groups  at
School Center Velenje, enriching the theory of adolescents’ identities
in a multiethnic class with the insight that all ethnic groups involved
are coming to adopt new, multiethnic, cosmopolitan identities.
Key words: adolescents,  ethnic  identity,  language  usage,  social
stratification
0  0  0
Uvod
Mladostniki, katerih vsakdanje življenje poteka med različnimi etni-
čnimi skupinami, so današnja, evropska vsakdanjost. Na Šolskem
centru Velenje je bila opravljena podrobna študija o etničnosti in
identiteti mladostnikov.
Takšno opazovanje in proučevanje sodi na področje urbane an-
tropologije ali bolj splošno antropologije modernih družb, ki razi-
Nataša Meh Peer, Karmen Medica
32
02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica  26. 09. 2017  10:34  Page 32
skuje  socialno organizacijo v mestih, pri  čemer opazuje  socialne
odnose in vzorce družbenega življenja – unikatnega v mestih z ra-
zličnim kulturnim, etničnim in zgodovinskim kontekstom3, kot tudi
antropologije doma, kar pomeni prepoznavanje vzorcev v poznanih
situacijah, katerih del smo tudi sami. 
V medkulturni raziskavi o pričakovanjih in ciljih mladostnikov
so avtorji4 ugotovili, da se pričakovanja in cilji razlikujejo glede
na etnično pripadnost. Študije, ki so jih naredili, tako kažejo na
diferenciranost  ciljev  in  pričakovanj mladostnikov  iz  različnih
etničnih skupin. Mogoča razlaga  je, da so pripadniki nekaterih
etničnih manjšin  v  slabšem  položaju,  tako  ekonomsko  kot  so-
cialno, politično ali kako drugače, kar seveda  lahko apliciramo
na našo študijo. Ena izmed ugotovitev je bila, da je priseljencem
v življenju veliko pomembnejši ekonomski uspeh, v primerjavi z
domačini. Morda  tudi  zato,  ker  izhajajo  iz družin  z nižjim eko-
nomskim statusom. Zelo pomembno vlogo pri zastavljanju ciljev
pa  igrajo  družina  in  njena  pričakovanja,  kar  se  razbere  tudi  v
naši anketni analizi. 
Iz tovrstnih medkulturnih raziskav lahko razberemo predvsem
to, kako težko je učitelju v multietničnem razredu predvidevati in
združevati tako različna pričakovanja, kot jih imajo mladostniki iz
različnih etničnih, ekonomskih in socialnih okolij, da ne govorimo
o vseh drugih razločevalnih individualnih razlikah. 
Banner in Graham5 razlagata, da otroci različnih kultur namreč
različno usvajajo znanja  iz matematike,  različni so sistemi štetja,
socialne interakcije in psihološko razumevanje kulturnih orodij ipd.
Pomemben delež, kako multietnični razred funkcionira, nosijo tudi
33
Etnične in jezikovne interakcije mladostnikov na Šolskem centru Velenje
3 Barfield, 1999.
4 Chang, Chen, Greenberg, Dooley, Heckhausen, 2006.
5 Banner in Graham, 2009. 
02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica  26. 09. 2017  10:34  Page 33
zahteve, ki jih mladostnikom postavljajo starši in tudi te zahteve so
medkulturno različne.6
Za mladostnika  izbira  srednje  šole  ni  enostavna,  poudarjata
Banner in Graham,7 in ugotavljata, da na izbiro, za katero srednjo
šolo se bo mladostnik odločil, vplivajo naslednja dejstva:
1. Izkušnje posameznika, njegove spretnosti in osebna pričako-
vanja.
2. Družbene vezi z vrstniki, saj se zaradi vrstnikov mladostnik
velikokrat odloči, katero šolo bo izbral.
3. Učni uspeh in želja po akademskih dosežkih.
4. Osebna − kontekstna interakcija, ki je povezana z etnično pri-
padnostjo.
Obstaja povezava med etnično pripadnostjo in izbiro srednje šole
in iz opravljene ankete med dijaki ŠCV je evidentno, da lahko potr-
dimo povezavo med nižjim socialnim statusom družin, katerih etnična
pripadnost ni slovenska,  in vpisom otrok  iz  teh družin v poklicne
šole, najbrž zato, da čimprej prispevajo k razbremenitvi družinskega
proračuna.8 Nadalje je pomembna tudi izbira poklica in šole, saj se
prej odločijo za šolo, ki je v njihovem kraju bivanja, kot tudi za šolo,
ki je prijaznejša do pripadnikov drugih etničnih skupin.
Koncepte,  ki  smo  jih  preverjali  z  anketo,  bomo poskusili  na
kratko osvetliti skozi pregled najpomembnejših teorij in tako je se-
veda prvi fokus na teoriji etničnosti.
Nataša Meh Peer, Karmen Medica
34
6 Abreu, 2005.
7 Banner in Graham, 2009.
8 Opomba: Velenje, maj 2013: Tukaj izhajamo izključno iz študije primera
ŠCV in specifike mesta Velenja in dopuščamo, da se v drugem okolju in
z drugačno izobrazbeno strukturo staršev spremeni tudi izbira šole za mla-
dostnike.
02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica  26. 09. 2017  10:34  Page 34
Etničnost
Da bomo bolje  razumeli  življenje mladostnikov  v multietničnih
okoljih, se sprehodimo skozi nekaj teoretičnih opredelitev pojma
etničnosti. 
Etnično skupino  lahko razumemo kot skupino  ljudi, ki so med
sabo povezani prek (dejanskih ali namišljenih) sorodnih kulturnih,
verskih, jezikovnih, rasnih ali drugih vezi. Pripadniki etnične skupine
sebe dojemajo (in drugi njih) kot kulturno različne od drugih skupin,
s katerimi so v stiku. Poudarek je na kriterijih pripadnosti, ki pripad-
nike ene skupine združujejo, in razlikah, ki jih ločujejo od drugih.
“Pripadniki etnične skupnosti  se  identificirajo drug z drugim
na osnovi skupne dediščine, ki zajema predvsem skupen jezik in
na njem temelječo kulturno ustvarjalnost, pogosto pa tudi skupno
religijo in skupne prednike, ki jih je omogočila etnična endogamija
(poročanje znotraj etnične skupnosti).”9 In izmed pravkar naštetih
identifikatorjev sta jezik in religija najpomembnejša in najočitnejša
(kar bo razvidno iz opravljene ankete).
Pripadniki etničnih skupnosti z jezikom pogojujejo svojo inte-
griteto. Ta jezik ni nujno kodificiran ali standardiziran, kar v resnici
tudi ni  jezik Bošnjakov, Srbov, Hrvatov, Makedoncev, Albancev v
Velenju. V Velenju  lahko govorimo o  sociolingvistični kategoriji
t. i. akumuliranega jezika, ki izhaja in nastaja, po teoriji transnacio-
nalizma, iz jezikov posameznih etnij, ki lahko uporabljajo novona-
stali  jezik, ki pomaga vzdrževati družinske, ekonomske, socialne,
verske  in politične vezi med različnimi okolji  in hkrati omogoča
pristop do ogromnega socialnega kapitala pripadnikom etnij. Po
drugi strani etniji lasten jezik, sociolingvistično opredeljen kot kon-
serviran  jezik, kar pomeni, da govorijo  jezik, kot so ga govorili v
trenutku, ko so emigrirali v Slovenijo, torej nespremenjen, v današ-
35
Etnične in jezikovne interakcije mladostnikov na Šolskem centru Velenje
9 Toplak, 2011.
02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica  26. 09. 2017  10:34  Page 35
njem trenutku okorel, zastarel v primerjavi s spreminjajočim se je-
zikom v okolju, iz katerega so prišli. Poleg tega pa ohranjajo svoj
jezik le v krogu družine, morda v cerkvi in s tečaji,10 urami pravljic.11
Tukaj lahko omenimo dijaka, ki je rekel, da nobenega jezika ne zna,
da povsod vedo, da ni od tam − da ni nativen govorec − izgubil je
svoj emski kot. 
Za jezik pa vemo, da je živ organizem, ki se spreminja, razvija
(pri nas je v dokaz temu nastal tako imenovani rastoči slovar; Sprotni
slovar slovenskega jezika (SSJ), ki ga je mogoče najti tudi na spletu
in ga posodabljati  z  novimi  besedami). Če govorimo o pisanem
jeziku etničnih skupin v Velenju, še toliko prej naletimo na okore-
lost/zastarelost. Prav tako se jezik posamezne etnije razlikuje od je-
zikov drugih etnij. Po razpadu nekdanje skupne domovine Jugosla-
vije je t. i. srbohrvaški jezik razpadel na posamezne nacionalne jezike,
kot so srbski, hrvaški, bosanski itd. Novonastale države so se trudile
ustvariti distinkcijo med prej skupnim jezikom in zdaj novim jezikom
posamične države. Hrvati  so  šli  v  teh prizadevanjih najdlje  in  so
uvajali nove jezikovne tvorbe, ki pa so se sčasoma prijele.
Kljub mobilnosti ljudi, meje obstajajo in etnične razlike se po-
večujejo. “Če so etnične kategorije določene predvsem od drugih
in od zunaj, pa se etnične skupnosti definirajo same, in sicer tako z
njihovimi imeni, značajem, notranjo kohezijo ter intenzivnostjo do-
življanja medsebojne  solidarnosti  in  konfiguracijo  svoje meje.”12
Etnične skupine lahko razumemo kot posebne interesne skupine,
ki so fluidne in izjemno prilagodljive, saj se morajo nenehno odzivati
Nataša Meh Peer, Karmen Medica
36
10 Opomba: Velenje, maj 2013: V Velenju Delavska univerza organizira
tečaj bosanskega jezika.
11 Opomba: Velenje, maj 2013: V Velenju Knjižnica Velenje organizira en-
krat na mesec uro pravljic v srbskem jeziku.
12 Rizman, 2006.
02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica  26. 09. 2017  10:34  Page 36
na izkoriščevanje priložnosti kot tudi biti pozorne na tveganja, ki
jih prinaša okolje.
Primordialni model etnosa ponuja naslednjo logiko − Mi smo
Mi,  ker  smo Mi  (in  smo  vedno bili Mi). Ko  pa  kulturna  razlika
preide v etnično, je odgovor na vprašanje ali Drugi lahko postane
kot Jaz/Mi nikalen. Neprehodnost razlike ima torej v predstavah
akterja dve nujni lastnosti: da Drugi nikoli ne more postati kot Jaz
(in Jaz ne kot Drugi) in da izvor te razlike sega tako daleč nazaj v
čas, da je del nespremenljive narave drugega, del njegovega bistva
oziroma izvora: moj končni, “etnični odnos do Drugega pa je v do-
jetem smislu te različnosti, ki je v jedru projekcija za naprej: Drugi
je bil vedno drugačen od Mene/Nas in vedno bo.13
Čiste etnične identitete v velenjskem multietničnem okolju se
lahko izoblikujejo le znotraj družine. V družinah namreč vlada ho-
meostaza, ki zagotavlja otroku, da se počuti varnega v “zaprtem”
krogu družine in družinskih prijateljev, ki so prav tako pripadniki
iste etnične skupine. 
Mladostnik v multietničnem razredu se srečuje s stereotipi o svoji
etnični skupini in je prav tako postavljen, v primerjavi s pripadniki
slovenske etnične skupine, v konstantno double bind pozicijo.
Stereotipiziranje in Double Bind
Da bomo lažje razumeli dinamiko etnične zavesti posameznih etnij,
se moramo ustaviti ob stereotipih, ki so pogosto v uporabi v mul-
tietničnih okoljih. Na njihovi podlagi nastajajo tudi šale, ki izhajajo
iz ne/znanja slovenskega jezika na račun pripadnikov posamezne
etnije. O tem je skozi slovenske povedke razložil Kvartič:
“Primerov, ki stereotipne podobe o znanju  jezika konstruirajo
in jih potrjujejo, je veliko, v popularni kulturi je tudi več načrtnih
37
Etnične in jezikovne interakcije mladostnikov na Šolskem centru Velenje
13 Šumi, 2000.
02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica  26. 09. 2017  10:34  Page 37
stereotipizacij  tujcev, ki  jih kot  takšne označi  že njihov način
govora.”14 Etnične meje tako pomagajo ohranjati tudi stereotipi.
Stereotipi o “Bosancih” so denimo, da so vsi muslimani, da so
bolj glasni, bolj družabni, da imajo močnejše čustvene odzive,
da se ne zadržujejo doma, da so njihove ženske urejene, nama-
zane, izzivalno oblečene, kar lahko ponazorimo s primeri izjav
dijakov:15
“Ja, meni se zdi, da me damo malo več na sebe. Se mi zdi, da se
Slovenke ne trudijo preveč okrog svojga videza, me vstanemo
prej, se namažemo, uredimo lase, poskrbimo za obleko, ve pa kar
nekaj primete pod roke in že greste. Se mi zdi, da se veliko manj
ličite. V nas je nekako zasidrano, da se moramo izpostaviti, da
se moramo zrihtat, nam to veliko pomeni in se za to potrudimo.
Me hočemo vedno bit urejene, tudi doma. Moja mama se vedno
zrihta za na šiht, čeprav gre samo tja, kjer obleče haljo in pa do-
mov. Ja, pa res!”
(Dijakinja, 3. letnika, avgust 2013.)
“Za nas je videz zelo pomemben, me ne moremo na cesto nena-
mazane, neurejene (ob tem ves čas koketira sama s sabo, z mano,
se kaže). Veliko damo za cote, ki bolj poudarijo naše obline, smo
ponosne nanje, ne kot Slovenke, ki stalno nekaj prikrivajo, skrivajo.
Ja, kar se tega tiče pa smo res zelo drugačne. Moja mama pravi,
da mora bit ženska vedno urejena in namazana tudi doma, saj
je le tako lahko privlačna za svojega moškega.”
(Dijakinja, 3. letnika, avgust 2013.)
Nataša Meh Peer, Karmen Medica
38
14 Kvartič, 2014.
15 Opomba: Velenje, april 2017: Izhajamo iz študije primera ŠCV, kjer je
bila narejena tudi metoda opazovanja z neposredno udeležbo na nekaterih
izbranih razredih, kot tudi nestrukturirani intervjuji z nekaterimi dijaki
(30 dijakov) in poglobljeni fokusni intervjuji z učitelji. V študiji so nave-
deni citati intervjujev brez transkripcij.
02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica  26. 09. 2017  10:34  Page 38
Glavni problem identitetne politike stigmatizirane osebe je ta,
da se ne more izogniti pripisovanju stigme (govorimo o oznakah
etnij Bošnjaki, Hrvati, Srbi, Makedonci, Albanci, Slovenci so “takšni
in takšni …”) in v tem trenutku se znajdejo v double bind poziciji.
Pri čemer opozorimo na Batesonov16 koncept double bind in nje-
govo včasih evfemistično razumevanje, saj vodenje identitetne po-
litike stigmatizirane osebe, pri tem imamo v mislih posameznika,
pripadnika določene manjšinske etnije, karakterizira double bind
pozicija. Saj posameznik, ki se ga drži neka stigma,  lahko naredi
karkoli, vendar na noben način ne more zmagati. Če se posameznik
določene  etnije  skuša  stigmi  izogniti  (včasih  tudi  s  spremembo
imena), tako da zavrača pripisovanje stigme z utemeljenimi argu-
menti, s tem pri drugih le še utrdi prepričanje, da je stigma upravi-
čena. Pripisovanje stigme je performativni akt, ki vnaprej totalizira
vse logično polje, tako da je ugovarjanje nemogoče. Stigmatiziranje
se prekine  le  takrat, ko  izginejo odnosi nadmoči  in podrejanja, v
katerih določena skupina predstavlja normo človeškega rodu v od-
nosu do podrejene, od nje odvisne skupine, kot to razumemo v od-
nosu med vladajočo slovensko in drugimi “manjšinskimi”17 etnijami.
V kontekstu razmerja moči med večinsko  in manjšinsko etnično
skupnostjo znotraj določene države − nacije, je večinska skupina ti-
sta, ki generira diskurz stigmatiziranja. Dokler je jasno, da ima pri-
pisovalec stigme moč, da jo univerzalizira v neizogibni defekt in je
to znak njegove socialne moči, se pripisovanju ni mogoče zgolj di-
skurzivno, racionalno upreti.
Druga značilnost stigme je ta, da potiska posameznika v položaj
nedoraslega subjekta. Marginalizacija je enako kot infantilizacija,
39
Etnične in jezikovne interakcije mladostnikov na Šolskem centru Velenje
16 Bateson idr. 2010.
17 Opomba: Velenje, marec 2017: Izraz manjšina uporabljamo v kontekstu
etnije, ki je številčno manjša. Saj sicer pravno formalno etnične skupine,
o katerih je govora, nimajo statusa manjšine.
02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica  26. 09. 2017  10:34  Page 39
ki iz marginaliziranih oseb naredi objekte vzgoje in nadzora. Člani
marginalnih skupin nimajo druge izbire, kot da prevzamejo to vlogo.
Kar povratno dokazuje, da je dominantna skupina upravičena na-
daljevati z marginalizacijo/infantilizacijo in tukaj lahko spet govo-
rimo o začaranem krogu stigmatizacije.
V trenutku, ko otrok prestopi prag domačega praga in iz zavetja
družine vstopi v  svet nove etnije  − najmanj  slovenske, večinoma
stopi v svet več med seboj različnih etnij. Ko govorimo o slovenski
etniji, se soočamo z dejstvom, da je na relaciji večinsko prebivalstvo
vs. manjšine, ta večinska in nadrejena preostalim etnijam in se kot
taka  tudi udejanja  skozi vrtec,  šolo, praznike,  ekonomske prakse
ipd. ter zavzema predvsem sfero javnega družbenega življenja. Če
to ponazorimo z besedami Bajtove: “Naš argument je, da je osnovno
gibalo obstoja nacionalne države namreč v tem, da nacionalistična
logika preveva ves javni diskurz in si prisvoji vse dimenzije druž-
benega in političnega delovanja, ne da bi njeno implicitno prisotnost
večina ljudi sploh opazila, kaj šele problematizirala.”18
Priseljeni mladostniki  so namreč močno navezani na običaje,
kulturo in jezik domovine staršev. Zunaj nje pa dovolj dobro sode-
lujejo v običajih in dogajanjih slovenske kulture, ki ji želijo pripadati
in v njej uspeti.19
Skozi pripadnost svoji etniji in sočasno slovenski, so mladostniki
identitetno zmedeni, čeprav so del transnacionalnih vezi, ki so v
današnjem času zaradi tehnologije enostavne za vzdrževanje. Prav
tako zaradi medijev lahko vzdržujejo stik s preteklostjo in koreni-
nami ter s tem posledično z jezikom.
Nataša Meh Peer, Karmen Medica
40
18 Bajt, 20ž10.
19 Erjavec, 2015.
02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica  26. 09. 2017  10:34  Page 40
Identiteta, transnacionalnost in jezik
Mladostniki se soočajo z identitetnimi krizami, z nedoločljivo mul-
tikulturno  realnostjo, uporabljajo potrditveni diskurz kulture, ob-
časno pa procesualni diskurz, saj lahko pripadniki manjšinskih etnij
le na tak način uresničujejo svoje družinske, osebne in profesionalne
cilje. “Sodobne identitete so derivirane, dialoške, liminalne in pre-
hodne. So identifikacije v kontekstu ter so tako situacijske, fleksi-
bilne, inovativne in iznajdljive.”20
Karakterizira jih dvojnost: identitete, ki jo posameznik pripiše
sam sebi, in identifikacije, identitete, ki je posamezniku določena,
ki mu jo prisodi družba. Skupinska identiteta se nanaša na pripa-
danje določeni skupnosti oz. določenim skupnostim. V tem kon-
tekstu lahko govorimo o identiteti posamezne etnične skupine, ki
se lahko razlaga skozi pojem transnacionalnosti:
“Transnacionalni migranti kot skupine ljudi, ki živijo na različnih
krajih zunaj matične dežele, ohranjajo spomin, vizijo in mite o
domovini, želijo si dobro integracijo v novem okolju, vzdržujejo
stike z izvirnim okoljem, se aktivno vključujejo v vzdrževanje ali
njeno obnovo, njihovo skupinsko identiteto pa pomembno opre-
deljujejo stalni in nepretrgani odnosi z domovino, bodisi na de-
janski ali simbolni ravni.”21
Prav tako Medica22 izpostavlja transnacionalni socialni prostor,
ki ga mrežijo neinstitucionalizirani posamezniki, ki lahko aktivno
živijo dvojno življenje − politično, kulturno in ekonomsko. Stabilno
lahko vzdržujejo družinske, ekonomske, socialne, verske in politične
vezi med različnimi okolji. Te mreže omogočajo migrantom pristop
41
Etnične in jezikovne interakcije mladostnikov na Šolskem centru Velenje
20Medica, 2009.
21 Repič, 2006.
22Medica, 2015.
02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica  26. 09. 2017  10:34  Page 41
do ogromnega socialnega kapitala. Nastane socialni prostor, ki po-
meni preplet odnosov in ni omejen geografsko. 
“Veliko jih je dejansko postalo transmigrantov, trdno zasidranih
v novi državi, a ohranjajoč številne vezi z domovino.” … “Transna-
cionalni posameznik  je  svobodnejši  tudi od migranta, ki  zapusti
domovino iz tehtnih razlogov, a vendarle hrepeni po njej ter svojega
patriotizma ne namenja državi gostiteljici, pač pa v manjšinski ko-
lektivni etnični identiteti išče moč za prenašanje tega, kar doživlja
kot breme migrantstva. Pričakovano je torej, da ga bo država gosti-
teljica v  tem primeru obravnavala kot nekoga, ki odklanja polno
pripadnost večinski skupnosti.” 23
Med procesom  integriranja  so  vstopale  interference  iz  jezika
etničnih skupin z območja nekdanje Jugoslavije v slovenski jezik,
v katerem jih je vedno več in jih Slovenci ne prepoznamo, saj smo
jih sprejeli za svoje. Sociolingvistično bi takšen jezik označili glede
socialne  zvrstnosti  kot pokrajinsko pogovornega  (ta  se  razvija  v
večjih mestnih središčih, kamor trči več narečij iz iste narečne sku-
pine, samo da gre v tem primeru za več različnih etnij). V multie-
tničnem jezikovnem stiku nastajajo novi kulturni in jezikovni ur-
bolektiki, pri nas je takšen govorjen jezik ali sociolekt – velenjščina.
Gre za urbolektik, kot je čefurščina v ljubljanskem okolju ali Kanak
Sprak v nemškem okolju.
Osnovno sredstvo komunikacije je besedni jezik, ki je bil skozi
različne  teorije,  obdobja,  perspektive  interpretiran  različno. Naj-
večkrat se antropologi jezikoslovci sprašujejo ali je jezik odslikava
sveta okoli nas. Najbolj znana je hipoteza jezikovne relativnosti, ki
sta jo postavila Sapir in Whorf 24 in pravi, da ko usvajamo jezik, us-
vajamo načine razmišljanja − konceptualne mreže, ki pa se jih ne
Nataša Meh Peer, Karmen Medica
42
23 Toplak, 2010.
24 V Barfield, T. ur. 1999.
02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica  26. 09. 2017  10:34  Page 42
zavedamo, ker  se nam zdijo,  jih občutimo kot naravne  −  so naša
kultura. Ta hipoteza pomeni, da jezik ni le prenosnik, temveč tudi
oblikovalec našega mišljenja. Če ta hipoteza drži, potem je percep-
cija stvarnosti v vsaki kulturi drugačna. 
Prej smo že govorili o stereotipih  in šalah, ki nastajajo zaradi
ne/znanja  jezika, saj  jezikovna teorija trdi, da le nativci (v našem
primeru Slovenci) v  svojem  jeziku slišijo vse  fonemske  različice,
tujci pa jih ne slišijo in foneme iz svojega jezika prilagajajo tem v
nenativnem jeziku. To antropologi razlagajo tudi z emskim (doma-
činskim) interpretiranjem kulture. V nasprotju s fonetiko/črko, ki
se zapiše na enak način in ne prinese fonemske distinkcije in po-
meni etsko (zunanjo) perspektivo. Ob tem bi lahko zašli v debato o
smislu  antropologije,  ki  z  emskim pristopom ni  prevedljiva  (kot
pravi italijanski pregovor), če pa bi bila, bi to bil le še en filozofski
model. Torej ostaja etski pristop, čeprav mora antropologija vztrajati
ravno na tistem, kar  je neprevedljivo. Zanj nativci ne potrebujejo
prevoda, je njihova intuitivna vednost. Seveda je pri tem pomembno
tudi to, da besede z razvojem jezika, za katerega smo rekli, da je živ
organizem, pridobivajo nove emske interpretacije. V multietničnem
prostoru Velenja pa  te nastajajo s primesmi  jezikov drugih etnij.
Kar ustvarja novo jezikovno polje, ki prinaša mnogo interferenc v
slovenski jezik ali kot smo že prej ugotovili – velenjščina.
Zanimiva ugotovitev  iz opazovanja z neposredno udeležbo  je
bila, da se pripadniki etnij iz nekdanje Jugoslavije prilagodijo v je-
ziku in izberejo slovenski jezik, takoj ko je v njihovi družbi en sam
pripadnik slovenske etnije. To kaže na konformnost dijakov ali pa
na njihovo pragmatičnost prilagajanja jezikovnih identitet.
“… razvijajo t. i. civilno kulturo, ki naj bi predstavljala njihov lasten
način, kako reševati probleme, kako sploh diskutirati o problemih,
kako reševati večje konflikte in kako se ukvarjati z manjšinskimi
interesi. In šola je ena pomembnejših institucij v teh procesih.
43
Etnične in jezikovne interakcije mladostnikov na Šolskem centru Velenje
02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica  26. 09. 2017  10:34  Page 43
Vendar pa gre tukaj za vprašanje, kako se odzove manjšinska
mladina, ki ima neko drugo identifikacijo že ustaljeno in se sooča
še z neko novo identiteto v procesih socializacije in edukacije.”25
Metode raziskovanja
Metoda kvantitativnega raziskovanja, kot  je anketa,  je bila upora-
bljena in izvedena oktobra in novembra 2015 kot metoda, ki je potr-
dila nekatera opažanja z neposredno udeležbo, raziskovanja na pri-
meru izbranih razredov iz treh šol ŠCV. Medtem ko je bila anketa
izvedena med vsemi dijaki ŠCV. Izmed 1800 dijakov, ki  jih je bilo
vpisanih na ŠCV v šolskem letu 2015/16, jih je bilo anketiranih 1637,
kar predstavlja reprezentativen vzorec. Upoštevati moramo tudi, da
imamo pred sabo dijake, ki svojo etnično, versko, jezikovno identiteto
prikrivajo oziroma pragmatično/kontekstualno uporabljajo. 
Ankete so dijaki izpolnjevali pri pouku, saj smo tako zagotovili
s sodelavci, ki so pri svojih urah dijakom dali v izpolnjevanje anketo,
da smo dobili res reprezentativen vzorec, ki bi bil s spletno anketo
po številu nižji. Dijaki, ki ankete niso izpolnjevali, predstavljajo za-
nemarljiv odstotek, saj je bilo veljavnih anket 1413 v 84 oddelkih;
nekaj  jih ni  bilo prisotnih na  anketiranju,  nekatere  ankete pa  so
bile neveljavne. Neveljavne ankete niso bile upoštevane pri pred-
stavitvi  rezultatov v analizi,  so pa vidne v grafih kot manjkajoče
oziroma neveljavne.
Prav je, da predstavimo okolje, v katerem je potekalo opazovanje,
saj gre za enega največjih srednješolskih centrov v Sloveniji.
ŠCV26 je sestavljen iz Šole za rudarstvo in varstvo okolja (ŠRVO),
Strojne šole (SŠ), Elektro in računalniške šole (ERŠ), Šole za storit-
Nataša Meh Peer, Karmen Medica
44
25Medica, 2010.
26 Opomba: Velenje, marec 2017: Pouk poteka na lokaciji v centru mesta,
na Trgu mladosti 3, kot tudi na MIC, kjer je večina praktičnih delavnic,
na Koroški cesti 62 a.
02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica  26. 09. 2017  10:34  Page 44
vene dejavnosti (ŠSD), Gimnazije, Višje strokovne šole (VSŠ), Med-
podjetniškega izobraževalnega centra (MIC) in Dijaškega doma. 
V šolskem in študijskem letu 2015/2016 je potekalo izobraževanje
v 25 srednješolskih in 6 višješolskih strokovnih programih, izobra-
ževalo se je 1812 dijakov.
Z  anketo  je  bilo  preverjeno,  koliko  je  resnice  v  stereotipnih
oznakah, kakšno je število dijakov na posameznih šolah, ki pripa-
dajo bošnjaški, srbski, hrvaški, makedonski ali albanski etniji. Saj
je stereotipizirano vedno, nenapisano in nepreverjeno veljalo, da
ima  ŠSD največ  dijakov  albanske  kot  tudi  bošnjaške,  hrvaške,
srbske, makedonske etnije, sledi ji SŠ, ŠRVO, ERŠ. Šola z najmanj
dijaki iz prej omenjenih manjšinskih etnij je Gimnazija. Z analizo
ankete so bile “govorice” potrjene in dokazane kot resnične. Torej
je anketa nepotrdljiva in interpretativna dejstva opazovanja z ne-
posredno udeležbo,  kot  tudi  stereotipna predvidevanja potrdila.
Opazovanja, ki so izhajala iz osebne vpletenosti in osebne inter-
pretacije antropoloških raziskovalnih metod, so se izkazala za res-
nična  skozi  kvantitativne  rezultate.  Z  anketo  so  bile  preverjene
“govorice” glede izobrazbene strukture staršev, etnične pripadnosti
dijakov, uporabe jezika doma in s prijatelji kot tudi državljanstva
po posameznih šolah.
Rezultati z razpravo
V razpravi so prikazani grafi anket po posameznih temah ter pred-
stavljeni in interpretirani rezultati. Ob prikazu posameznih grafov
so pripisani zanimivi medklici in vprašanja dijakov ob izpolnjevanju
anket. Poudariti  je  treba, da  so bili ob  izpolnjevanju ankete mla-
dostniki večinoma zmedeni glede opredelitve etnične identitetne
pripadnosti. Mladostniki se namreč, razen nekaterih, raje ne izpo-
stavljajo  in  ne  izpričujejo  svoje  etnične  pripadnosti.  Še  dodaten
problem  je bil v  tem, da  so morali  svojo odločitev zapisati. Mla-
45
Etnične in jezikovne interakcije mladostnikov na Šolskem centru Velenje
02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica  26. 09. 2017  10:34  Page 45
dostniki  drugih  etničnih  skupin,  o  čemer  smo  že  razpravljali,  se
počutijo stigmatizirani s strani večinske/slovenske etnije.
Izobrazba staršev
Predvidevanja so bila, da izobrazba staršev vpliva na zahteve, na
kateri program starši otroka vpišejo in kakšna so pričakovanja star-
šev glede ciljev, ki jih postavijo mladostniku. Prav tako so pričako-
vanja mladostnikov različna, če ti prihajajo iz različnih etnij in so
tudi povezana z njihovim socialnim statusom.27
Nataša Meh Peer, Karmen Medica
46
27 Chang, Chen, Greenberg, Dooley, Heckhausen, 2006.
osnovna
poklicna
srednja
višja/visoka
več
manjkajoče/neveljavno
osnovna
1 %
poklicna
2 %
srednja
31 %
višja/visoka
61 %
več
3 %
manjkajoče/neveljavno
2 %
Graf 1: Izobrazba staršev – Gimnazija. (vir: lasten)
02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica  26. 09. 2017  10:34  Page 46
47
Etnične in jezikovne interakcije mladostnikov na Šolskem centru Velenje
osnovna
poklicna
srednja
višja/visoka
več
manjkajoče/neveljavno
osnovna
25 %
poklicna
18 %srednja
46 %
višja/visoka
10 %
več
0 %
manjkajoče/neveljavno
-1 %
Graf 2: Izobrazba staršev – ŠRVO. (vir: lasten)
osnovna
poklicna
srednja
višja/visoka
več
manjkajoče/neveljavno
osnovna
11 %
poklicna
19 %
srednja
47 %
višja/visoka
22 %
več
1 %
manjkajoče/neveljavno
0 %
Graf 3: Izobrazba staršev – SŠ. (vir: lasten) 
02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica  26. 09. 2017  10:34  Page 47
Nataša Meh Peer, Karmen Medica
48
osnovna
poklicna
srednja
višja/visoka
več
manjkajoče/neveljavno
osnovna
14 %
poklicna
20 %
srednja
52 %
višja/visoka
12 %
več
1 %
manjkajoče/neveljavno
1 %
Graf 4: Izobrazba staršev – ŠSD. (vir: lasten)
osnovna
poklicna
srednja
višja/visoka
več
manjkajoče/neveljavno
osnovna
9%
poklicna
26 %
srednja
43 %
višja/visoka
22 %
več
0 %
manjkajoče/neveljavno
0 %
Graf 5: Izobrazba staršev – ERŠ. (vir: lasten)
02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica  26. 09. 2017  10:34  Page 48
Iz predstavljenih teoretičnih raziskav in pričujočih grafov lahko
zaključimo,  da  ima  izobrazba  staršev  vpliv  na  to,  katero  srednjo
šolo bo mladostnik  izbral,  saj  starši z višjo  izobrazbo postavljajo
tudi višje cilje svojim otrokom. Za to je po pričakovanjih največji
odstotek  staršev  z  višjo  stopnjo  izobrazbe  na Gimnaziji,  sledi  ji
Strojna šola, Elektro šola, Šola za storitvene dejavnosti ter Šola za
rudarstvo in varstvo okolja. Najbolj presenetljivo je bilo, ob samem
izpolnjevanju anket, da je bilo treba dijakom, ki niso bili gimnazijci
(gimnazijci  so  večinoma  vedeli,  kakšno  izobrazbo  imajo  njihovi
starši) pomagati, kako izpolniti vprašanje glede izobrazbe staršev.
Nazadnje so se sodelavci (ki so pri svojih urah dijakom dali v izpol-
njevanje anketo) odločili, saj so jih dijaki med izpolnjevanjem ankete
spraševali o izobrazbi staršev, da lahko napišejo tudi poklic in bomo
iz podatkov pozneje razbrali stopnjo izobrazbe (recimo moja mama
49
Etnične in jezikovne interakcije mladostnikov na Šolskem centru Velenje
osnovna
poklicna
srednja
višja/visoka
več
manjkajoče/neveljavno
osnovna
10%
poklicna
17 %
srednja
44 %
višja/visoka
27 %
več
1 %
manjkajoče/neveljavno
1 %
Graf 6: Izobrazba staršev – ŠCV. (vir: lasten)
02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica  26. 09. 2017  10:34  Page 49
je frizerka in je bila ugotovitev, da gre za poklicno šolo). Če pona-
zorimo z nekaj izstopajočimi primeri vprašanj:
“Moja mama dela v pisarni na Rudniku, kaj je?”
(Dijak 1. letnika ŠRVO; oktober 2015.)
“Moj ata je upokojenec.”
(Dijak 3. letnika ŠSD; oktober 2015.)
“Moja mama šiva.”
(Dijak 2. letnika ŠSD; oktober 2015.)
“Moja mama prodaja v Šparu.”
(Dijakinja 3. letnika S; november 2015.)
Opredelitev dijakov glede etnične pripadnosti
Za raziskavo je pomembno, kako so se etnično opredelili in to tudi
zapisali dijaki. Iz pričujočih podatkov je bilo opaženo, da so se mla-
dostniki odločili, da pripadajo določeni etniji, če je bil le eden od
staršev  pripadnik  bošnjaške,  hrvaške,  srbske, makedonske  in  al-
banske etnije.
Medkulturne študije,28 ki so bile predstavljene v uvodnem delu
pričujočega besedila, ponazarjajo, da se cilji  in pričakovanja mla-
dostnikov iz različnih etničnih skupin razlikujejo. V interpretaciji
naslednjih rezultatov ankete, opravljene na ŠCV, smo poskušali po-
trditi tudi, da se pričakovanja in cilji staršev do mladostnikov razli-
kujejo glede na to, kateri etniji pripadajo.
Nataša Meh Peer, Karmen Medica
50
28 Chang, Chen, Greenberg, Dooley, Heckhausen, 2006.
02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica  26. 09. 2017  10:34  Page 50
51
Etnične in jezikovne interakcije mladostnikov na Šolskem centru Velenje
slo
hrv
srb
bos
mak
alb
ostalo
manjkajoče/neveljavno
bos
3 %
mak
0 %
ostalo
0 %
slo
92 %
hrv
2 %
srb
1 %
alb
1 %
manjkajoče/neveljavno
1 %
Graf 7: Etnična pripadnost dijakov – Gimnazija. (vir: lasten)
slo
hrv
srb
bos
mak
alb
ostalo
manjkajoče/neveljavno
bos
9 %
mak
0 %
ostalo
0 %
slo
81 %hrv
0 %
srb
9 %
alb
1 %
manjkajoče/neveljavno
0 %
Graf 8: Etnična pripadnost dijakov – ŠRVO. (vir: lasten)
02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica  26. 09. 2017  10:34  Page 51
Nataša Meh Peer, Karmen Medica
52
slo
hrv
srb
bos
mak
alb
ostalo
manjkajoče/neveljavno
bos
9 %
mak
1 %
ostalo
0 %
slo
65 %
hrv
3 %
srb
5 %
alb
4 %
manjkajoče/neveljavno
34 %
Graf 9: Etnična pripadnost dijakov – SŠ. (vir: lasten)
slo
hrv
srb
bos
mak
alb
ostalo
manjkajoče/neveljavno
bos
17 %
mak
1 %
ostalo
0 %
slo
60 %
hrv
3 %
srb
3 %
alb
6 %
manjkajoče/neveljavno
31 %
Graf 10: Etnična pripadnost dijakov – ŠSD. (vir: lasten)
02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica  26. 09. 2017  10:34  Page 52
53
Etnične in jezikovne interakcije mladostnikov na Šolskem centru Velenje
slo
hrv
srb
bos
mak
alb
ostalo
manjkajoče/neveljavno
bos
10 %
mak
0 %
ostalo
0 %
slo
70 %
hrv
5 %
srb
5 %
alb
2 %
manjkajoče/neveljavno
8 %
Graf 11: Etnična pripadnost dijakov – ERŠ. (vir: lasten)
slo
hrv
srb
bos
mak
alb
ostalo
manjkajoče/neveljavno
bos
9 %
mak
1 %
ostalo
0 %
slo
73 %
hrv
3 %
srb
4 %
alb
3 %
manjkajoče/neveljavno
7 %
Graf 12: Etnična pripadnost dijakov – ŠCV. (vir: lasten)
02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica  26. 09. 2017  10:34  Page 53
Vprašanje etnične pripadnosti dijakov (druge generacije prise-
ljencev)  je bilo osrednji koncept raziskave. Anketa  je potrdila, da
smo pri sklepanjih in v predvidevanjih iz opazovanja z neposredno
udeležbo  imeli  prav,  katera  šola  ima največ  pripadnikov  drugih
etničnih skupin.
Spet so bila postavljena tudi vprašanja dijakov učiteljem, ki
so jim razdelili anketo. Opaziti je namreč, da se dijaki večinoma
ne ubadajo s tem, kdo so po etnični pripadnosti. Glede na njihove
takojšnje, prve odgovore, ki so na kognitivno nezavedni ravni, bi
lahko rekli, da se imajo, kadar ne razmišljajo, za Slovence. Tudi
sam pojem etničnost jim je tuj. Njim je samoumevno, da upora-
bljajo svoj materni jezik, zakaj je tako, pa jih že ne zanima. Seveda
pa so tudi dijaki, ki so glede etničnosti ozaveščeni. Zato smo uči-
telji pri izpolnjevanju ankete včasih morali razložiti, kaj pomeni
etničnost, čeprav se večinoma takim položajem in razgovorom
izogibamo. Pri  tem gre za nenapisana pravila, da kot učitelj ne
smeš biti pristranski do etnične raznolikosti in je ne smeš izpo-
stavljati:
“Kk to mislte? Ja mi smo Srbi, no Bosanski Srbi. Kaj smo?”
(Dijak 3. letnika ŠSD; oktober 2015.)
“Ne razumem, mi smo Slovenci.” “No, ata je Bosanc pa mama
tut, ja no, sej sm js tut”
(Dijak 2. letnika ŠRVO; oktober 2015.)
“Ja, moj ata je Bosanc pol sm pa itak js tut!”
(Dijak 1. letnika ERŠ; oktober 2015.)
“Moja mama je iz Bosne pol je Bosanka pol sm js tut Bosanka.”
(Dijakinja 3. letnika ŠSD; oktober 2015.)
Iz analize grafov lahko razberemo, da je etnična pripadnost po
šolah  zelo  raznolika. Najmanj  pripadnikov manjšinskih  etničnih
skupin je na Gimnaziji. Največ pripadnikov manjšinskih etničnih
54
Nataša Meh Peer, Karmen Medica
02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica  26. 09. 2017  10:34  Page 54
skupin je na Šoli za storitvene dejavnosti. Ob dejstvu, da v anketo
nista bila vključena dva številna poklicna razreda iz ŠSD.29 Dijaki
v teh dveh razredih so po etnični pripadnosti (glede besed razred-
ničark): v 3. P (Prodajalec) od 19 dijakov so 4 Albanci in 9 jih je pri-
padnikov manjšinskih etnij. V 3. GH (Gastronom hotelir) sta od 30
dijakov 2 pripadnika druge etnije. Za tako številen in še poklicni
razred je malo dijakov pripadnikov manjšinskih etnij. Odgovor se
skriva v dejstvu, da se v ta program vpisuje veliko dijakov iz okoli-
ških krajev (manjših naselij iz Savinjske doline) kot tudi v popula-
rizaciji kuharskega poklica.
Vsekakor pa  je zanimiv podatek, da so se dijaki odločali med
pripadnostjo  etniji  drugače,  kot  so  zapisali  za  svoje  starše30.  To
lahko pripišemo samozatajevanju, saj je bilo etnično mešanih star-
ševskih parov izredno malo.
Jezik, ki ga dijaki govorijo doma
Glede na predvidevanja o tem, koliko dijakov ŠCV je pripadnikov
manjšinskih etničnih skupin, so tudi pričakovanja, da ti dijaki doma
ne govorijo slovensko, ampak v svojem maternem jeziku. Jezik ko-
munikacije doma je gojen seveda na osnovnem, praktičnosporazu-
mevalnem nivoju. Medtem ko se slovenskega jezika učijo dijaki pri
pouku na najvišjem nivoju (učijo se tudi knjižno različico jezika), z
vsemi njegovimi natančno določenimi in v slovnici zapisanimi pra-
vili – slovenski jezik je standardiziran.
Dijaki so imeli najmanj vprašanj pri reševanju ankete prav pri
vprašanju uporabe jezika doma in s prijatelji.
55
Etnične in jezikovne interakcije mladostnikov na Šolskem centru Velenje
29 Opomba: Velenje, november 2015: Z razredničarkama obeh razredov
ŠSD sem se pogovarjala o etnični pripadnosti v teh dveh razredih.
30 Opomba: Velenje, november 2015: Anketa je vsebovala še nekaj vprašanj,
ki so bila zanimiva primerjalno, kot denimo etnična pripadnost staršev.
02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica  26. 09. 2017  10:34  Page 55
Nataša Meh Peer, Karmen Medica
56
slo
hrv
srb
bos
mak
alb
ostalo
manjkajoče/neveljavno
bos
3 %
mak
0 %
ostalo
0 %
slo
86 %
hrv
1 %
srb
1 %
alb
1 %
manjkajoče/neveljavno
8 %
Graf 13: Jezik, ki ga dijaki govorijo doma – Gimnazija. (vir: lasten)
slo
hrv
srb
bos
mak
alb
ostalo
manjkajoče/neveljavno
bos
12 %
mak
0 %
ostalo
0 %
slo
82 %hrv
0 %
srb
5 %
alb
1 % manjkajoče/neveljavno0 %
Graf 14: Jezik, ki ga dijaki govorijo doma – ŠRVO. (vir: lasten)
02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica  26. 09. 2017  10:34  Page 56
57
Etnične in jezikovne interakcije mladostnikov na Šolskem centru Velenje
slo
hrv
srb
bos
mak
alb
ostalo
manjkajoče/neveljavno
bos
8 %
mak
0 %
ostalo
0 %
slo
79 %hrv
3 %
srb
5 %
alb
4 % manjkajoče/neveljavno1 %
Graf 15: Jezik, ki ga dijaki govorijo doma – SŠ. (vir: lasten)
slo
hrv
srb
bos
mak
alb
ostalo
manjkajoče/neveljavno
bos
17 %
mak
1 %
ostalo
0 % slo
52 %
hrv
3 %
srb
5 %
alb
6 %
manjkajoče/neveljavno
16 %
Graf 16: Jezik, ki ga dijaki govorijo doma – ŠSD. (vir: lasten)
02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica  26. 09. 2017  10:34  Page 57
Nataša Meh Peer, Karmen Medica
58
slo
hrv
srb
bos
mak
alb
ostalo
manjkajoče/neveljavno
bos
10 %
mak
0 %
ostalo
0 %
slo
80 %hrv4 %
srb
5 %
alb
1 % manjkajoče/neveljavno
0 %
Graf 17: Jezik, ki ga dijaki govorijo doma – ERŠ. (vir: lasten)
slo
hrv
srb
bos
mak
alb
ostalo
manjkajoče/neveljavno
bos
9 %
mak
0 %
ostalo
0 %
slo
75 %
hrv
3 %
srb
4 %
alb
3 %
manjkajoče/neveljavno
6 %
Graf 18: Jezik, ki ga dijaki govorijo doma – ŠCV. (vir: lasten)
02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica  26. 09. 2017  10:34  Page 58
Predvidevanja so bila, da dijaki uporabljajo v sporazumevanju
doma jezik svoje etnije in da so nekatere šole ŠCV pri tem bolj iz-
postavljene in to je bilo z anketo tudi dokazano. Dijaki, ki so pri-
padniki drugih etnij  in  so  se kot  taki  tudi opredelili, uporabljajo
doma jezik svoje etnije že v primeru, da je le eden od staršev pri-
padnik druge etnije. Torej, če je eden izmed staršev Slovenec, se bo
prilagodil svojemu partnerju v govorici manjšinske etnije. 
“Ja, kk pa nej govorim z matko, če ne zna slovensk?!”
(Dijak 1. letnika ERŠ; oktober 2015.)
“Js morm svoji matki še prevajat, da kej razume.”
(Dijak 2. letnika ŠSD; oktober 2015.)
Največ uporabljajo v komunikaciji doma slovenski jezik dijaki
Gimnazije, sledijo jim dijaki Šole za rudarstvo in varstvo okolja, kar
lahko povežemo z izobrazbeno strukturo očetov rudarjev, ki svoje
sinove usmerijo v poklic, ki skoraj zagotovo obljublja tudi zaposlitev.
Sledijo jim dijaki Strojne šole ter dijaki Elektro in računalniške šole.
Na zadnjem mestu po uporabi slovenskega jezika v komunikaciji
doma pa so dijaki Šole za storitvene dejavnosti – le 52 %. Kar lahko
pripišemo poklicem, za katere se dijaki, večinoma dijakinje, izobra-
žujejo na ŠSD. Saj so to bolj “ženski” poklici in lahko dostopni pro-
grami poklicnega izobraževanja, kar pa je, kot je že bilo zapisano, v
povezavi  z  različnimi  −  nižjimi  pričakovanji  staršev manjšinskih
etnij, kot tudi z njihovim nižjim socialnim statusom, saj naj bi otrok
čimprej razbremenil družinski proračun.
59
Etnične in jezikovne interakcije mladostnikov na Šolskem centru Velenje
02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica  26. 09. 2017  10:34  Page 59
Jezik, ki ga dijaki uporabljajo v komunikaciji s prijatelji 
S tem vprašanjem je bilo namenjeno odkriti, kako se mladostniki
odločajo za to, kateri jezik bodo uporabili v komunikaciji s prijatelji.
Ugotavljali smo, da pri pouku nehajo govoriti v svojem jeziku, če je
v njihovem krogu slovensko govoreči sošolec in začno uporabljati
slovenski jezik. Vendar sklepamo, da kadar dijaki govorijo s prijatelji,
ki so pripadniki iste etnične skupine, uporabljajo jezik etnije − svoj
materni jezik.
Nataša Meh Peer, Karmen Medica
60
slo
hrv
srb
bos
mak
alb
ostalo
manjkajoče/neveljavno
bos
1 %
mak
0 %
ostalo
0 %
slo
91 %
hrv
0 %
srb
0 %
alb
0 %
manjkajoče/neveljavno
8 %
Graf 19: Jezik, ki ga dijaki uporabljajo s prijatelji − Gimnazija. (vir: lasten)
02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica  26. 09. 2017  10:34  Page 60
61
Etnične in jezikovne interakcije mladostnikov na Šolskem centru Velenje
slo
hrv
srb
bos
mak
alb
ostalo
manjkajoče/neveljavno
bos
1 %
mak
0 %
ostalo
0 %
slo
97 %
hrv
0 %
srb
1 %
alb
1 % manjkajoče/neveljavno
0 %
Graf 20: Jezik, ki ga dijaki uporabljajo s prijatelji − ŠRVO. (vir: lasten)
slo
hrv
srb
bos
mak
alb
ostalo
manjkajoče/neveljavno
bos
5 %
mak
0 %
ostalo
0 %
slo
83 %
hrv
2 %
srb
3 %
alb
3 %
manjkajoče/neveljavno
4 %
Graf 21: Jezik, ki ga dijaki uporabljajo s prijatelji − SŠ. (vir: lasten)
02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica  26. 09. 2017  10:34  Page 61
Nataša Meh Peer, Karmen Medica
62
slo
hrv
srb
bos
mak
alb
ostalo
manjkajoče/neveljavno
bos
12 %
mak
1 %
ostalo
0 % slo
58 %
hrv
3 %
srb
4 %
alb
5 %
manjkajoče/neveljavno
17 %
Graf 22: Jezik, ki ga dijaki uporabljajo s prijatelji − ŠSD. (vir: lasten)
slo
hrv
srb
bos
mak
alb
ostalo
manjkajoče/neveljavno
bos
8 %
mak
0 %
ostalo
0 %
slo
85 %
hrv
3 %
srb
3 %
alb
1 % manjkajoče/neveljavno
0 %
Graf 23: Jezik, ki ga dijaki uporablja s prijatelji − ERŠ. (vir: lasten)
02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica  26. 09. 2017  10:34  Page 62
Predvidevanja  so  bila,  da  dijaki  uporabljajo  v  sporazumevanju  s
prijatelji jezik svoje etnije in da se na nekaterih šolah ŠCV to dogaja
pogosteje, kar je bilo z anketo tudi dokazano.
Kot je razvidno iz grafov, so si dijaki posameznih šol različni v
izbiri jezika, v katerem bodo govorili s prijatelji, saj kontekstualno
uporabijo jezik svoje etnije. Tako največ uporabljajo slovenski jezik
dijaki Gimnazije, sledijo jim dijaki Šole za rudarstvo in varstvo oko-
lja,  kar  lahko  spet  pripišemo dejstvu,  da  se  na  to  šolo  vpisujejo
predvsem fantje iz okoliških krajev Velenja, katerih očetje so bili
prav tako rudarji. Na Elektro in računalniški in Strojni šoli uporablja
slovenski jezik skoraj enak odstotek dijakov. Medtem ko je očiten
razkorak v uporabi slovenščine in drugih manjšinskih jezikov na
Šoli za storitvene dejavnosti. 
63
Etnične in jezikovne interakcije mladostnikov na Šolskem centru Velenje
slo
hrv
srb
bos
mak
alb
ostalo
manjkajoče/neveljavno
bos
6 %
mak
0 %
ostalo
0 %
slo
81 %hrv
2 %
srb
3 %
alb
2 %
manjkajoče/neveljavno
6 %
Graf 24: Jezik, ki ga dijaki uporabljajo s prijatelji − ŠCV. (vir: lasten)
02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica  26. 09. 2017  10:34  Page 63
Učenje jezika pomeni prenos31 vrednot in prepričanj posamezne
družbene  skupnosti,  etnije.  Z učenjem  jezika mladostnik postaja
enakopraven član družbe in skozi socialne situacije dosega znanje,
funkcije, socialno distribucijo, interpretacije pomenov. Kaj se torej
dogaja v šolah, kjer dijaki pretežno uporabljajo jezik svoje etnije v
prijateljskih pogovorih in tudi doma? Kako naj se ti dijaki socializi-
rajo in vključujejo v slovensko šolo, družbo. Kaj se dogaja s temi di-
jaki in kako rešujejo svoje identitetne zagate? 
Veroizpoved dijakov
Zanimalo nas  je  tudi,  kako  so  razpršene na ŠCV  različne verske
ločine, saj takšen podatek lahko pove, koliko je dijakov, ki jim pri po-
uku vsiljujemo katoliška verska prepričanja in vrednote. In koliko je
mladostnikov, ki jim kažemo le katoliško pot v zgodovini, umetnosti,
literaturi. Poleg tega je veroizpoved velikokrat tudi komponenta, ki
združuje tudi etnično, saj recimo povezujemo islam in Bošnjake. 
Nataša Meh Peer, Karmen Medica
64
31 Ochs in Schiffelin, 1984.
katoliška
pravoslavna
muslimanska
ateist
manjkajoče/neveljavno
ateist
21 %
katoliška
81 %
pravoslavna
2 %
muslimanska
4 %
manjkajoče/neveljavno
3 %
Graf 25: Veroizpoved dijakov − Gimnazija. (vir: lasten)
02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica  26. 09. 2017  10:34  Page 64
65
Etnične in jezikovne interakcije mladostnikov na Šolskem centru Velenje
katoliška
pravoslavna
muslimanska
ateist
manjkajoče/neveljavno
ateist
0 %
katoliška
67 %
pravoslavna
4 % muslimanska
13 %
manjkajoče/neveljavno
0 %
Graf 26: Veroizpoved dijakov − ŠRVO. (vir: lasten)
katoliška
pravoslavna
muslimanska
ateist
manjkajoče/neveljavno
ateist
6 %
katoliška
64 %
pravoslavna
4 %
muslimanska
12 %
manjkajoče/neveljavno
14 %
Graf 27: Veroizpoved dijakov − SŠ. (vir: lasten)
02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica  26. 09. 2017  10:34  Page 65
Nataša Meh Peer, Karmen Medica
66
katoliška
pravoslavna
muslimanska
ateist
manjkajoče/neveljavno
ateist
6 %
katoliška
66 %
pravoslavna
4 %
muslimanska
22 %
manjkajoče/neveljavno
2 %
Graf 28: Veroizpoved dijakov − ŠSD. (vir: lasten)
katoliška
pravoslavna
muslimanska
ateist
manjkajoče/neveljavno
ateist
11 %
katoliška
72 %
pravoslavna
4 %
muslimanska
11 %
manjkajoče/neveljavno
2 %
Graf 29: Veroizpoved dijakov − ERŠ. (vir: lasten)
02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica  26. 09. 2017  10:34  Page 66
67
Etnične in jezikovne interakcije mladostnikov na Šolskem centru Velenje
katoliška
pravoslavna
muslimanska
ateist
manjkajoče/neveljavno
ateist
11 %
katoliška
69 %
pravoslavna
4 %
muslimanska
12 %
manjkajoče/neveljavno
4 %
Graf 30: Veroizpoved dijakov − ŠCV. (vir: lasten)
Iz  pričujočih  grafov  lahko  sklepamo,  da  se  dijaki  glede  vere
opredeljujejo zelo različno. Predpostavljeno je bilo, da se pripadnost
določeni etniji veže tudi na veroizpoved, ki je značilna za določeno
etnijo.  Za  etnične  skupine  v Velenju  pa  ne moremo  trditi,  da  se
identificirajo z religijo, saj so predvsem Bošnjaki, Hrvati, Srbi, Ma-
kedonci in Albanci. Njihova identifikacija poteka skozi etnično za-
vest, katere del je sicer tudi religija, faktor, ki močno vpliva na utr-
ditev  etnične  zavesti,  ki  pa  je  predstavljala močnejšo  povezavo
predvsem v otroštvu, ko so mladostniki bili še pod neposrednim
vplivom in homeostaznim okriljem družine.
Večina dijakov  je najprej menila, da sploh niso verni  in bi  se
označili kar za ateiste, ker se ne udeležujejo redno bogoslužja. To
02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica  26. 09. 2017  10:34  Page 67
izpostavlja tudi Baumann, da “se ljudje, ki trdijo, da so ateisti, kul-
turno še vedno opredelijo kot katoliki.”32 Veroizpoved namreč do-
loča moralo in vrednote. Učitelji, pri katerih so dijaki izpolnjevali
anketo, so morali pojasniti, da ni vse v demonstraciji prepričanj in
v verovanjih, saj govorimo predvsem o običajih, ki so povezani z
vero, kot  je recimo barvanje  jajc, kuhanje šunke, ribanje hrena in
peka  potice,  post,  priprava  tipičnih  jedi  ob  ramadanu …,  kar  so
običaji  in  navade  vezane na praznovanje  pomembnejših  verskih
praznikov. 
Šola z največ pripadniki muslimanske vere je ŠSD. To dejstvo iz-
haja iz enako velikega števila pripadnikov manjšinskih etničnih sku-
pin na tej šoli. Povezano je tudi z izbiro poklicev, za katere izobražu-
jemo na tej šoli, kot tudi z najnižjo izobrazbeno strukturo staršev.
Z anketo smo preverjali tudi državljanstvo in potrjevali domnevo,
da imajo vsi dijaki in tudi njihovi starši slovensko državljanstvo, ra-
zen dijakov s Kosova (2 %), ki si državljanstva še niso uspeli pridobiti,
saj  tukaj bivajo premalo časa  (zadnja  leta se skoraj eksponentno
veča število priseljencev s Kosova). To se je izkazalo za pravilno, le
da  imajo nekateri dijaki  in njihovi starši  tudi državljanstvo svoje
etnije (hrvaško − 1 %, bosansko − 1 %, srbsko − 1 %, makedonsko −
manj kot 1 %). Zanimivo je bilo opazovati, kako so nekateri dijaki
na listke samoiniciativno ob državljanstvu kot pripombo ali morda
tudi izzivanje zapisali: 
“Čutim pripadnost Srbiji.” 
(Dijak 3. letnika ŠSD; oktober 2015.)
“Ne čutim pripadnosti Sloveniji.”
(Dijak 4. letnika ERŠ; oktober 2015.)
“Čutim pripadnost Bosni.”
(Dijak 4. letnika ERŠ; oktober 2015.)
Nataša Meh Peer, Karmen Medica
68
32 Baumann, 2002.
02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica  26. 09. 2017  10:34  Page 68
Zaključek
V razpravi so bili predstavljeni rezultati ankete, ki je bila izvedena
na ŠCV v oktobru 2015. Vprašanj etničnosti, veroizpovedi in jezika
smo se lotili, ker se vsak dan srečujemo z multietnično realnostjo v
razredih in smo želeli predvidevanja potrditi, saj je bilo o tem, kak-
šno je stanje, veliko nepreverjenih govoric. Rezultati so bili drugačni
od pričakovanj, saj smo nekako vedno mislili, da je dijakov, ki so
pripadniki manjšinskih etnij še veliko več. Ampak tako je z govori-
cami, dokler jih ne preverimo in potrdimo.
Abreu33 je v svojih raziskavah poudarjala, kako pomembna  je
vloga staršev pri izbiri šole, kot seveda tudi pri poudarjanju in za-
vedanju etnične pripadnosti,  ki  jo nekateri  starši  izpostavljajo  in
krepijo ter predvsem poudarku jezika, ki ga večinoma v okviru dru-
žine gojijo na osnovi etnične pripadnosti, saj je ta primarna socia-
lizacijska celica edina, kjer lahko uporabljajo samo jezik svoje etnije.
Mladostniki, ki so pripadniki drugih etničnih skupin, so v javnih
sferah postavljeni v druge pragmatične kontekstne interakcije, kar
se začne že v vrtcu in nadaljuje v šoli kot dveh pomembnih institu-
cijah sekundarne socializacije. 
Kot je trdila Toplakova34, se pripadniki etničnih skupin poročajo
predvsem endogamno. Če pa se poročajo zunaj kroga svoje etnije,
potem je pričakovano, da bo partner privzel običaje, navade, jezik
njihove etnije, kar je kot rezultat primerjalno pokazala tudi anketa. 
Že Južnič35 je izpostavil nekaj faktorjev, ki utrjujejo samoidentifi-
kacijo  in  so  temelji  identifikacije:  to  so  jezik,  etnična  zavest  in
religija, torej koncepti, ki so tudi tvorili osrednji del opravljene an-
kete in po katerih smo dijake spraševali, oni pa so se do tega najprej
69
Etnične in jezikovne interakcije mladostnikov na Šolskem centru Velenje
33 Banner in Graham. 2009.
34 Toplak, 2011.
35 Južnič, 1993.
02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica  26. 09. 2017  10:34  Page 69
poskušali obnašati, kot so vajeni – pragmatično, prikriti, kdo so, na-
zadnje pa so vendarle izpričali svojo pripadnost.
Področja jezikovne rabe so družina, prijatelji, delo, šola, cerkev.
Jezik, predvsem materni,  je  temeljni  instrument komunikacije  in
vzpostavlja vezi in občutke skupnosti in jih vzdržuje in utrjuje, saj
pripadniki drugih etnij slovenski  jezik razumejo kot  tujega, ki se
ga naučijo pozneje, ga uporabljajo v t. i.  javni sferi in pri vsakem
stiku s slovensko govorečim monolingvistom. Res je, da slovenski
jezik  spoznajo  skozi normo, kar  svojega ne, vendar čustvujejo  in
razmišljajo v jeziku svoje etnije – definicija maternega jezika. Go-
vorni vzorci izhajajo iz govornih navad in vedenjskih vzorcev, ki so
jih mladostnikovi starši prinesli iz domovine. Jezik etnije tako upo-
rabljajo v neformalnih položajih oziroma zasebni sferi, kamor smo
opredelili družino  (v anketi  −  jezik doma)  in prijatelji  (v anketi  −
jezik med prijatelji).
Etnična zavest se utrjuje skozi ohranjanje običajev, pripovedi o
koreninah, z endogamnostjo. Religija pa se razume skozi navade,
ki jih vzdržujejo ob verskih praznikih (druženje širše družine, pri-
prava tipičnih jedi) in kot smo že omenili, se udejanja najbolj v ra-
nem otroštvu pod okriljem družine.
Slovenska  etnija  se  kot  večinska  in  nadrejena  udejanja  skozi
vrtec, šolo, praznike, ekonomske prakse ipd. Bajtova36 opozarja na
pojem nacionalne slovenske države, ki si z nacionalistično logiko
prisvaja javno sfero, medtem ko je zasebna sfera lahko etnično dru-
gačna. V javni sferi življenja pa so tudi vse institucije, ki uravnavajo
“nacionalno” življenje. Med njimi smo kot prvo izpostavili šolo, iz
katere mladostniki spoznavajo jezik, zgodovino, literaturo …
Kot smo lahko razbrali iz grafov in komentarjev, so mladostniki
najprej neodločni, kako odgovoriti na vprašanje o etničnosti in po
Nataša Meh Peer, Karmen Medica
70
36 Bajt, 2010.
02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica  26. 09. 2017  10:34  Page 70
drugi strani takoj pripravljeni povedati, kakšen jezik govorijo, čeprav
se  v  jeziku  prilagodijo  in  izberejo  slovenski  jezik,  takoj  ko  je  v
njihovi družbi en sam pripadnik slovenske etnije. To kaže na kon-
formnost mladostnikov ali pa na njihovo pragmatičnost in kontek-
stualnost prilagajanja jezikovnih identitet, kar pa izhaja iz trditve,
da so sodobne identitete derivirane, dialoške, liminalne in prehodne.
V kontekstu s situacijo postanejo fleksibilne, inovativne in iznajd-
ljive.37 Mono-etnične identitete v velenjskem multietničnem okolju
se lahko izoblikujejo le znotraj družine, zunaj nje so prisotne vse
možne različice, od pachworka, palimpsesta, do situacijsko izobli-
kovanih  identitet. Ali kot  je  zapisal Bošković38:  “Čiste kulture  in
tudi čiste etnije ne obstajajo in tudi ideja nacije/države je le mit!”
Izsledki ankete študije primera, skozi mnoga izbrana, pričujoča
teoretična spoznanja s področij etničnosti in identitete mladostni-
kov na ŠCV, prispevajo k vedenju o življenju mladostnikov v mul-
tietničnih razredih ŠCV in k osvetlitvi povezav in razlik med posa-
meznimi etničnimi skupinami v Velenju. Slednje je tudi prispevek
k oblikovanju novih in aktualnih identitetnih teorij mladostnikov
v multietničnem razredu, kjer v vmesne – multikulturne identitete
vstopajo vse etnije živeče na tem območju – manjšinske skupnosti
in pripadniki večinskega prebivalstva.
Bibliografija
ABREU, G., ELBERS, E. (2005): “The Social Mediation of Learning
in Multiethnic Schools”, European Journal of Psychology of Educa-
tion, XX/1, Lisboa, Instituto Superior de Psicologia Aplicada.
71
Etnične in jezikovne interakcije mladostnikov na Šolskem centru Velenje
37Medica, 2009.
38 Boškovič, 2008.
02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica  26. 09. 2017  10:34  Page 71
72
Nataša Meh Peer, Karmen Medica
BAJT, V. (2010): “Več kot zgolj administrativno ustvarjeni “tujci”:
Izbrisani in odmev nacionalistične konstrukcije Drugega v simbolni
ideji o “nas”“, Brazgotine izbrisa: Prispevek h kritičnemu razumeva-
nju izbrisa iz registra stalnega prebivalstva Republike Sloveniji, Mi-
rovni inštitut, Ljubljana, 193–215.
BARFIELD, T. ur. (1999): The Dictionary of Anthropology, Oxford,
Blackwell Publishers. 
BATESON, G., JACKSON, D. D., HALEY, J. & WEAKLAND, J. idr.
(2000): “Towards a Theory of Schizophrenia”, Steps to en Ecology
of the Mind, The University of Chicago Press.
BAUMANN, G.  (2002): The Multicultural Riddle: Rethinking Na-
tional, Ethnic and Religious Identities (Zones of Religion), New York,
Routledge NY. 
BANNER, D. A., GRAHAM,  S.  (2009):  “The Transition  to High
School  as  a Developmental  Proces Among Multiethnic Urban
Youth”, Child development, 80/2, Caracas. Invedin.
BOŠKOVIĆ, A.  (2008): The Trouble with Multiculturalism (Multi-
culturalism, Norwegian Style). Forum Bosnae. 46. p. 91-100. Sarajevo.
CHANG, E., CHUANSBENG, C., GREENBERGER, E., idr. (2006):
“What Do They Want in Life? : The Life Goals of a Multi-Ethnic,
Multi-Generational  Sample  of High School  Seniors”, Journal of
Youth and Adolescence, Heidelberg, 35, 321–332.
ERJAVEC, K. (2015): “Vloga medijev pri oblikovanju identitete in
integraciji mlajših priseljenih mladostnikov iz držav nekdanje Ju-
goslavije v slovensko družbo”, Dve domovini. Razprave o izseljencih.
Migration Studies, 2/191. Inštitut za slovensko izseljenstvo in mi-
gracije, ZRC SAZU, Ljubljana, 127–138.
JUŽNIČ, S. (1993): Identiteta, Ljubljana, Fakulteta za družbene vede.
KVARTIČ, A. (2014): Sodobne povedke v Sloveniji, Doktorska diser-
tacija, UL, FF.
02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica  26. 09. 2017  10:34  Page 72
Etnične in jezikovne interakcije mladostnikov na Šolskem centru Velenje
73
MEDICA, K. (2009): “Identiteta migrantov”, Monitor ISH, X/1. Lju-
bljana. Institutum Studiorum Humanitatis, 7–21.
MEDICA, K. (2010): “Multikulturnost vs. Monokulturnost – primer
Istre” Teorija in praksa, 47, Ljubljana, Fakulteta za družbene vede
Univerze v Ljubljani, 2–3.
MEDICA, K. (2015): “Transnacionalni socialni prostor: transnacio-
nalna socialna polja – socialni kapital transnacionalnih migracij”,
Monitor ISH, XVII/2, Alma Mater Europea - Institutum Studiorum
Humanitatis, Ljubljana, 183–195. 
OCHS, E., SCHIEFFELIN, B. B. (2009): “Language Acquisition and
Socialization: Three Developmental Stories and Their Implications”,
v: Duranti, A., LeVine, R., A., ur., Linguistic Anthropology, Oxford,
Blackwell Publishing.
REPIČ,  J.  (2006): Po sledovih korenin: transnacionalne migracije
med Argentino in Evropo, Oddelek za etnologijo in kulturno antro-
pologijo, Ljubljana, Filozofska fakulteta. 
ŠUMI, I. (2000): Kultura, etničnost, mejnost: konstrukcije različnosti
v antropološki presoji, Ljubljana: ZRC SAZU.
TOPLAK, C. (2010): “Transnacionalizem in transnacionalnost”, v:
Pikalo, J. ur., Nova državljanstva v dobi globalizacije, Sodobna dru-
žba, 34, Ljubljana, Sophia, 101–117.
TOPLAK, C. (2011): “Etnične skupnosti, narodi in nacije”, v: Lukšič
– Hacin, M., Milharčič Hladnik, M., Sardoč, M. ur., Medkulturni od-
nosi kot aktivno državljanstvo, ZRC SAZU, Ljubljana, 15–23.
02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica  26. 09. 2017  10:34  Page 73