PRIMORSKI DNEVNIK Potonitm plačana v gotovini i>>stale i gruppo - Cena 40 lir Leto XXII. St. 104 (6391) TRST, torek, 3. maja 1966 STAVKA UNIVERZITETNIH ŠTUDENTOV PO VSEJ ITALIJI Kljub odstopu rektorja Papija bo rimska univerza še zasedena Demokratični študenti in profesorji zahtevajo zagotovila za spoštovanje antifašistične zakonitosti - Sestanek poslancev KPI, PSI, PSIUP, PRI in KD pri podpredsedniku poslanske zbornice in predložitev ločenih resolucij - Poziv 50 profesorjev rimske univerze RIM, 2. — Uboj .študenta Paola Rossija, fašistične manife-^cije in položaj na rimski univerzi ter na vseh italijanskih “Jbverzah je še vedno v ospredju političnega življenja. Kljub jKistopu rektorja univerze Papija se zasedba devetih rimskih Kultet nadaljuje, parlamentar-vseh antifašističnih skupin J-® vložili resolucijo, o kate-n razpravljal parlament. Dalj®5 se j€ začela tudi dvodnev-jj^stavka na vseh univerzah v r rimske univerze Papi je kat., e sklical akademski senat, Hov t?.a sestavlja. 12 članov, deka-tnooi« ultet> in ki ima samo posve-ok>vv!1 je bila knjiga dlje iasa ,1 Italiji med prvimi bestsellel- * * * 'K Akademija za glasbo v M Ijani priredi v četrtek, 5. ’n°j-v Lajovčevi dvorani večer P° skih pesmi in arij. Nastopili sta Stanislava Marciniak, d8* ska sopranistka, solistka Ope^ v Katovicah, in Terezija V?ess ly, koloratuma sopranistki krakovske Opere, Truplo princa Friderika P*-1*8 ga, ki je pred 12 dnevi izgtaj*’ našli v Renu. Po obdukciji sporočili, da je princ napr®^. samomor ali je umrl po Med vojno je živel kot enu?r*“j v Angliji. Prav danes bi n*0 imeti pred sodnikom razpra^^jj ločitev, za katero je sam prošnjo. Poročen je bil z Guiness, hčerko angleškega lja piva«. Na sliki je z dv® n trnkoma Birt*** v Italiji nekaterim marsikaj dovoljeno; policija pride, ko so svoj posel opravili. Kadar pa gre nastope antifašistov, tedaj sta seveda «red in javna varnost« neprimerno bolj zavarovana lllllllllllllllllll■ll■llllllllllllll■ll■lllllllllllllllllHlll1l■lllllllllllllllllllll|lllllllllllllllllllll■llllll■■llllllllllllllllll■■lllllll■Illlllll■lllllllllllllllllllllllml■l■ll■l"l""ll Koroška se poteguje za rafinerijo Umetna srca čez nekaj let WASHINGTON, 2. — Dr. Michael Debakey, kirurg, ki Je 21. aprila poskušal presaditev umetnega srca Marcelu De Ruderu, je v intervjuju na televiziji izjavil, da bo čez tri ali štiri leta mogoče delati u-metna srca, ki bodo opravljala funkcije človeškega srca. Dejal pa je, da še ni gotov, če bo mogoče napraviti umetno srce, ki bi lahko ravno tako učinkovito potiskalo kri po telesu kot človeško srce. Z dinamitom nad sneg 2ENEVA, 2. — Da bi rešili cesto čez Simplon iz okov ogromne mase snega, so se letos odločili za dinamit. Tako je danes znani »pilot ledenikov« Švicar Herman Gei- Na Koroškem imajo okrog naftovodov in rafinerij tudi določene probleme, ki so sicer nekoliko drugačni od naših Za kaj gre, se je možno na kratko poučiti iz članka, ki ga objavlja celovški Slovenski vestnik pod naslovom: Rafinerija ob naftovodu Adrija-Dunaj: Naše kraje hočejo opehariti za nova delovna mesta. Članek tukaj ponatiskujemo. Sredi minulega tedna je bilo vprašanje sedeža rafinerije mineralnih olj, ki Je v načrtu v zvezi z gradnjo naftovoda Adria-Dunaj, postavljeno v ospredje našega zanimanja. Kakor smo že svojčas poročali, sta zahtevo po sedežu rafinerije prijavili tako koroška kot štajerska deželna vlada. S koroške strani je šel predlog za tem, da bi imela rafinerija svoj sedež v okolici Pliberka, Štajerci pa so jo hoteli imeti v Wlldonu pri Grazu. Vprašanje sedeža je na podlagi teh predlogov proučevala posebna študijska skupina, ki je svojo priporočilo, te dni predložila lastnikom naftovoda, ki bodo rafinerijo gradili, da dokončno odločijo o njenem sedežu. Časopisi, ki navadno zastopajo stališče privatne- ga kapitala in OVP, so vendar že . lo neugodne pogoje za njeg°v v četrtek minulega tedna vedeli po-1 daljnji razvoj. tre$ ročatl, da je to vprašanje že odlo- Naravnost nesramen pa j® pičeno. Po njihovih poročilih bodo J argument, ki ga navajajo krog* r *'■“’• vatnih družb mineralnih olj, piment možnosti zaposlitve Pr| £ajj- rafinerijo gradili v Wildonu, ker Pliberk za njo baje ne pride v poštev. Proti Pliberku, so po istih virih predvsem nastopile privatne družbe mineralnih olj, ki so na naftovodu Adria-Dunaj udeležene s 74°,'o deležev. Pri tem so zanimivi motivi, s katerimi poskušajo opravičiti svojo odklonilno zadržanje do Pliberka. Pravijo namreč, da je letna poraba mineralnih olj s 400.000 tonami na Koroškem premajhna in da nikakor ne odgovarja pogojem, ki so potrebni za rentabilnost rafinerije. Leta je po njihovem dana šele pri letni kapaciteti 1,5 do 2 milijona ton. Ta argument Je nedvomno iz trte zvit. Rafinerija na Koroškem je namreč sev. Štajerski, Salzburšli in Tirolski še vedno bližja od rafinerije v Wildonu. Iz trte zvit pa je tudi argument, da bi rafinerija v bližini Pliberka škodovala koroškemu turizum. Pliberška okolica je na koroškem turizmu udeležena le z okroglo 900 turističnimi nočitvami na leto in ima poleg tega ze- neriji. Pravijo namreč, da bi „, nerija sicer dala delo in z®81 « z» 350 ljudem, da pa bi bilo “-m delo po naših krajih Pripr?„ ti kvečjemu 50 ljudi. Ali štej®) u. krogi naše prebivalstvo med ® jj. fabete in nomade, ki jih ind**s skega dela ni mogoče priučiti-Odklanjanje rafinerije min olj v okolici Pliberka s stran* vatnih družb, ki so udeleže**® naftovodu Adria-Dunaj, je na liniji OVP, ki je gradnjo kot ((gospodarski nes*®_ “ nila kot ((gospodarski **es taiij8 Tako zadržanje je poleg z»dr* ^ OVP v primeru tovarne c®*u s Rebrca nadaljnji očitni Pr*infjflIC* katerim dokazuje, da je v proti vsakemu ukrepu, ki hi P ^ gal, da bi se naše občine darsko opomogle in da hi prebivalstvo, ki mora v vedno ^ jem številu s trebuhom z.a v tujino, končno našlo na 6,0 čih tleh možnost zaposlitve i° prinosa h gospodarskemu n®P ku domačega kraja. USODA IMPERIALNE MOČI IN SLA VE Ali je Velika Britanija še velika sila? Odgovor je odvisen od stališča, s katerega se vprašanje gleda - Izguba kolonij in vendarle še dokajšen vpliv v Afriki - Odsotnost črno-belega v britanski stvarnosti Stališče afriških črncev do Londona Ali je moč Veliko Britanijo še smatrati za velesilo, potem ko ie izgubila pretežni del svojih *°lQnij? Jo je vprašanje, o kate-ram se po svetu nenehoma raz-Pravlja po končani drugi svetov-'jojni. Odgovor nanje je vedno ''avisen od tega, s kakšnega gle-0Isca se obravnava. Pogosto-f18 je odvisen celo od trenut-v katerem je bilo postavljeno se je Eden moral umakniti iz Saida, je bilo čuti naslednje sPlošnq mnenje: prav mu je, ko f; je že domišljal, da je Britanija st vedno velesila. Ko pa je pred-Sednik de Gaulle Britancem pred Jesom zaprl vrata Skupnega tr-z^ce, jih je dokajšnje število ljudi skušalo potolažiti — v kolikor so ‘Olažbe bili potrebni — češ, naj si sivari ne ženejo preveč k srcu, *er da je pol njihove trgovine. v*ndarle še nadalje usmerjene na izvenevropska tržišča, da je, Operativna moč metropole še ved-nn velika, dežela pa v dovoljni oseri trdna in krepka, da lahko .staja tudi brez Evrope. V res-lci je podobno mnenje bil iz-Lazil tudi de Gaulle. On namreč, ntanije ni zavrnil, ker je sla-?otna. temveč, ker se mu je zde-a Premočna, ker se mu je prikazovala kot ((atlantska pomor-ka sila« s svetovnimi interesi. . a katerih eden, na žalost, se je •ztažal tako, da je potrebno pod-, ati ameriški vpliv na starem kontinentu. Čeprav je na svetu še vedno pvolj ((probritansko« razpolože-'n elementov, ki na vprašanje “titanski moči, oziroma o sili govarjajo pozitivno, se pravi r‘trdilno, je pa vendarle v naj-ktivnejših svetovnih središčih ®°Bo večje število onih, ki na aoevno postavljeno vprašanje od-”°varjajo tako, da skomignejo z kmeni. Velika sila? — se vpra-jel°- Saj je vendar izgubila ■T? svojih kolonij in čeprav je v Vea * *er Perzijskem zalivu še e,uno ohranila — kot dokazuje Primer Gane — določeno stop-v ?. vPliva, mora le-tega čedalje jj ^ deliti ali prepuščati — Ameri-ncem. pryj korak po slehernem af udaru v eni ali drugi ,j lskih dežel, pravijo, je ta, sj ,s.6 zaprejo kitajska velepo-sev'StVa ter izžene njihovo o- brif6' Do tega pa ne Prihaja po(i anskim, temveč ameriškim vPhvom. radi tega, ker jo obstoj njenih vplivov izven Evrope navaja na da je obzirnejša do Evropej- Prav nič slučajno ni, da je Wilson pokazal zanimanje za Skupno tržišče ter ustvaril resor ministra za Evropo prav v trenutku, ko to tržišče, pod vplivom krize atlantskega pakta, najbolj omahuje. ((Times)) je nedolgo tega objavil članek ((švicarskega industrijca«, po katerem so dne-«širšega trgovinskega področja« v zahodni Evropi bližji, kot to kdaj koli poprej bili. Ta ((industrialec« mora zelo dobro poznati skrite želje Britancev, ki se ne bodo nikoli zlahka odrekli svoji suvereniteti. Vse dokler bo-obstajali njeni vplivi izven Evrope — in to bo še dolgo — bo ona tudi stremela za slabotnejšimi kombinacijami, opirajoč pa se pri tem dokaj krepko na Amerike. Wilson se povsem zaveda, da pa mora, poleg vseh starih in novih možnosti, ki njegovi deželi ...........................................“ IZ ARHIVA ZGODOVINSKIH ZANIMIVOSTI IN REDKOSTI Skrivnost carja Dimitrija Ivanoviča se vedno nepojasnjena Omia, velika sila? Res ima, homh A in SZ’ sv°i° vodikovo stvu °’ nilna pa, kot bi v svoj-haih YPlesila morala imeti, dovolj Prot' zanesljivih naprav, da jih te„ 1 nasProtniku izstreli. Vrhu Zerv angIeške banke nimajo rega a marveč žive od izposojenega teaaria- V Evropi pa se ve-bil ~ • neodločno, kot temu ni *kesPMmer nit* v času dunaj-tako h 'n berIinskeSa kongresa, nja . a to ne pomeni več ohrani Is ravnotežja, temveč pome-ConiP Pomanjkanje gotovosti, če, n °nwealth omahuje, a skok ga akavski zaliv se stalno odla-oprert3?. Poizkuša natančneje kater it;i britansko politiko v v80cjern si bodi vprašanju: po-c'jamS\rta izmika jasnim defini-bio a Vtem ko velike sile ne sa-»tia(0a. Ve<^°. kaj hočejo, marveč v to tudi svetu pokazati, kljo^tntiivo pa je, da se ljudje, bient Vsem tem negativnim argu-jo kar zadeva to ne more- dalju afl't| in da se razprava narazen-' . ^ ju d j e so nekako raznosi .in nevo'jni zaradi odsot-stva*t. orno-belega v britanski no pr°Sf‘\ Britanijo pa enostav-nekii,-8 aaaio za dekadentno, za CeSaj.,sen Rim v dobi zadnjih va)lnfJ,e^ -f° dokazujejo celo z ii-z la7^;lo londonskega življenja, čp$ j)- 3hom angleške umetnosti, dekart3 to najlepše potrdilo o 0 Dr^en*n°st' družbe in s tem ^P3sti imperialne sile. jajo n ne ocene in besede priha-Paiceva-POgosteje oc* strani Evro- Cev in Aifjs, . ;• severnih Amerikancev. nejj; 1 žrnci so vedno bili obzirom. 2 tem priča tudi borba dež^ I'0cteziie. V tezah afriških ni v Se ne zatrjuje, da Britanija Veft ^ anJU zlomiti Smitha, tem- za to noče uporabiti svo- ravnodušen. ie vert^1' ’e vet'ka- Afričan zadn;i,n° mislil resno, ko je v "britan 1~eset'b letih opozarjal na antibr>. ° nevarnost«, če je bil siti ’tansko, oziroma na «britan-razpol,v-V>>’ 't6 probritansko Brda”'.09 .te’ se zdi. v tem, da je niain1Ja čudna zmes stare kolose u oblasti ter poizkusov, da bi Varijo temelji vplivov, ki his onelt izključno na nacional- y„Val|tetah Vedaj0 nct se tudi sami dobro zastari). ' da se morajo osvoboditi h°v . 'Vplivov. Vse to ovira nji-nji^jj n63 vprašanje je, ali bi leta SkoDnloiani v resnici stopili njetp t tr^‘a^e tn ne bi v zad razi0 renutku spet našli novih PoVsk0v za svoj umik. Britanija ni tv*'ODslt priprav'jena za »docela k° vlogo«. In to prav *•- ne morejo povrniti stare slave, ji pa omogočajo nadaljnji mednarodni vpliv, poudarek biti na ((domačem preporodu«, na tem, kar on stalno imenuje ((tehnološko revolucijo«. To on resno skuša doseči na svoj angleški način. Zadnjo laburistično volilno zmago je označil za ((industrijski preobrat«, za naskok inteligence srednjih slojev na položaje oblasti. Vendar, čeprav bo ta sloj v krepko zavihanih rokavih delal v prid notranjih reform, pa je v odnosu do zunanjega sveta prav tako razdeljen na «proevropejce» in aproamerikance«, na pristaše Commonwealtha jn prijatelje evropske integracije. Skrajni rezultat teh stremljenj je lahko samo neki zapleten kompromis. Britanija bo morda ob koncu tega desetletja stopila v Skupno tržišče. To pa bo pomenilo, da v njem ne vedre in oblačijo več profesor Hallstein in ((ullraintegraciomsti«. Zakaj Britanija bo tildi v tem primeru želela imeti vsaj kolikor toliko proste roke izven Evrope. V okviru proslav ob 25. obletnici vstaje slovenskega naroda Razstava Talci 1941-1945 na slovenskem Štajerskem V okvir prireditev in proslav ob 25-letnici vstaje slovenskega naroda spada izredno zanimiva razstava, ki je bila do konca aprila v Mariboru, sedaj pa so jo prenesli v Celje. Gre za razstavo, ki nosi naslov 'Talci 1941-1945 na slovenskem Štajerskem». O tej razstavi je France Filipič v ljubljanskem »Delu« med drugim zapisal: «Prišla je moja zadnja ura«, * - Pa ne da bi bila žival sama nečimrna. Zlate uhane je psički Dixie nataknila njena gospodinja in še to v protest proti novi maniji v ZDA, kjer mučijo pse s tem, da jim preluknjajo uhlje, da bi jim mogli natakniti bolj ali manj dragocene uhane. je napisal Franc Hrastnik iz Sent. jurja pri Celju svojim domačim, preden so ga Nemci ustrelili kot talca. Ta stavek bi lahko uporabili kot moto k veličastni razstavi v dvorani C razstavnih prostorov Mariborskega tedna v Mariboru. Qd 13. aprila so se zgrinjali tja tisoči, otrok, odraslih, šolarjev, vojakov, da si ogledajo razstavno zbirko, sestavljeno iz lepakov, dokumentov, slik in ponazoril, ki pričajo o strahotnem zločinu, ki ga je zagrešil okupator v zasedeni Štajerski. Od 30. julija 1941 pa tja do 3. aprila 1945 je okupator na Štajerskem pognal kot talce v smrt 67 skupin, ki so štele skupno 1590 ljudi. Kakšno prelivanje krvi, kolikšno trplje-lje, ki se je nagrmadilo, ne samo na tiste, ki so morali pod strel ali na vešala, temveč —tudi na njihove bližnje in marsikdaj celo daljne svojce! Razstava je seveda lahko samo bled odsvit dogodkov tistih dni, kljub temu pa je razstavljeno gradivo dovolj zgovorno, da nas napolnjuje s tesnobo in grozo ob prividu velike moritve, hkrati pa se poraja v nas globoko spoštovanje do tistih, ki OSREDNJI STATISTIČNI URAD POROČA PREBIVALSTVO ITALIJE SE BLIŽA .i:i MILIJONOM RIM, 2. — Iz podatkov osrednjega statističnega urada razberemo, da je konec januarja letos Italija štela malo manj kot 53 milijonov prebivalcev. Točnejše številke pravijo, da je Italija 31. januarja štela 53.959.000 državljanov, od katerih jih je 51.779.000 živelo doma, ostali pa so v tujini. V mestih z nad 20.000 prebivalci je bilo v letu 1965 zgrajenih 236.000 stanovanj s 1,5 milijona stanovanjskih prostorov, kar je za 7,9 odst. manj kot je bilo zgrajenih stanovanj v letu 1964. Sicer pa je bilo v lanskem letu v Italiji načrtovanih kar za 35,7 odst. manj stanovanj, kot jih je bilo v načrtu leta 1964. Tudi železniški promet je zabeležil v lanskem letu za obilnih 5 odst. padca, medtem ko je pomorski promet zabeležil velik napredek- Kar zaaeva uvoz in izvoz, nam podatki za januar 1966 povedo naslednje: Italija je v januarju letos uvozila blaga za 447, izvozila pa za 357 milijard lir, kar pomeni, da Je v januarju zunanjetrgovinska bilanca zabeležila primanjkljaj 90 milijard lir. V primerjavi z uvozom v januarju lanskega leta se je ta v letošnjem januarju povečal za 31 odst., izvoz pa se je povečal le za obilnih 23 odst., tako da se je deficit trgovinske bilance povečal za 71.5 odst. Domači in tuji turizem je v Januarju zabeležil sledeči razvoj: v italijanskih gostiščih je bilo v Januarju v celoti 3.973.000 gostov, od česar Je odpadlo 740.000 na tuje državljane. V primerjavi z ja- nuarjem lani je bilo letos skoraj za 3 odst. več domačih in za 6 odst. več tujih gostov. Kar zadeva industrijsko proizvodnjo je bilo stanje konec januarja naslednje1: pri tej primerjavi se kot osnova jemlje industrijska proizvodnja iz leta 1953, ki se označuje s 100. Letos 31. januarja je industrijska proizvodnja znašala 263, lani konec januarja pa 238,7, kar pomeni, da se je industrijska proizvodnja v zadnjem letu povečala za obilnih 10 odst. Tudi pri primerjavi in oceni podatkov o cenah na debelo in na drobno se kot osnova jemlje raven iz leta 1953, ki se označuje s 100. Podatki za letošnji januar nam pravijo, da so cene znašale 114,7, v februarju lani pa 112,3, kar pomeni, da so se od lani do letos dvignile za 2,4 odst. Kar pa zadeva cene na drobno, so te v februarju letos znašale 149,3, v februarju lani pa 145,1. Za splošni indeks življenjskih stroškov pa se kot primarjalna osnova jemlje leto 1961, ki se označuje s 100. V tej primerjavi pa so stroški v letošnjem februarju znašali 149,3, lani februarja pa 145.1. Ce nočemo imeti ustrezno sliko, moramo dodati tudi nekaj podatkov o osebnih dohodkih, seveda vedno v splošni primerjavi, za katero se v tem primeru Jemlje leto 1939, ki se označuje z' 1. Indeks plač za poročene delavce je bil letos 31. januarja naslednji: 198,54 za delavce v kmetijstvu, 154,24 za delavce v industriji, 149,12 za delavce v trgovini in 144,80 za delav-ve v prevozništvu. Boris Godunov je dal umoriti sina carja Ivana Groznega - Dvajset let pozneje pa se na Poljskem pojavi mladenič, ki trdi, da je on carjevič Dimitrij Nikoli ni bilo in nikoli ne bo do konca pojasnjeno, kdo je bil v resnici mladenič, ki je v začetku sedemnajstega stoletja razburkal veliko Rusijo in vzbudil zanimanje vse Evrope. O njem in njegovi čudoviti življenjski zgodbi in tragičnem koncu pripovedujejo neštete zgodovinske in poljudne knjige, pesnitve, drame in romani. Naj je pa že bil res sin Ivana Groznega ali pustolovec, je verjetno, da bi se bila zgodovina Rusije v zadnjih tristo letih drugače razvijala, kakor se je, če ga ne bi bili že po poldrugem letu vladanja zverinsko umorili najbolj nazadnjaški elementi zaostalega carstva. Rusija bi se bila davno pred Petrom Velikim vključila v evropsko kulturno, družbeno in gospodarsko skupnost. Car Ivan, ki je dobil v zgodovini pridevek Grozni, je imel tri sinove. Prvorojenca Ivana je v navalu norčevske besnosti umoril, drugi sin Fjodor je bil bebec, najmlajši Dimitrij pa še dete, ko je Ivan Grozni 19. marca 1584, šele 50 let star, nenadoma umrl. Ivanov protežiranec Boris Godunov je že pred tem dosegel, da se je bebasti Fjodor poročil z njegovQ hčerjo Ireno. S tem je Godunov že vnaprej zasledoval svoj cilj — postati sam car. Ob Ivanovi smrti je uničil njegovo določilo, da prevzame prestol najmlajši sin Dimitrij, in razglasil za naslednika za vladanje nezmožnega r jodorja. Tako je postal, čeprav ne po naslovu, sam dejanski car. Vendar mu je bil še vedno v napoto mali Dimitrij. Da bi se ga odkrižal, je izgnal iz Moskve njegovo mater v Uglič in tam je moral živeti tudi Dimitrij, bolj v ujetništvu kakor v svobodi. Vendar mu tudi to ni zadostovalo. Najel je morilce, ki Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Harmonikar Larcange; 12.00 Iz slovenske folklore; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Ansambel «Teen A-gers»; 17.20 Italijanščina; 17.35 Glasbeni kaleidoskop; 18.15 Umetnost m prireditve; 18.30 Pianist Claudio Gherbitz; 19.05 Plošče za vas; 19.35 Romantične melodije; 20.00 Šport; 20.35 Sodobni motivi; 21.00 Pregled slovenske dramatike; 22.00 Plešite z nami; 22.55 Stockhausen: Klavierstiick. 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Juke box; 14.15 Pacchiori-jevi solisti; 14.45 Ansambel «Le Tigri«; 14.45 Zbori ital. kulturnih krožkov iz Istre in z Reke. Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 11.00 Iz opernega sveta; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Nove plošče; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.30 Primorski pevski zbori; 14.00 Za mlade poslušalce; 14.15 K. Wuesthoff: «Slovanka»; 14.45 Narodne pesmi; 15.30 Zabavni zvoki; 16.00 Prenos RL; 19.00 Šport; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba. Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Strani iz albuma; 9.45 Popevke; 10.05 TOREK, 3. MAJA 1966 Operna antologija; 10.30 Sola; 11.45 Plošča za poletje; 15.15 Li- krofone v žireh; 9.35 Otroci po-jTivrn-o *<» pum,.,«, iu.,u mladi; 10.00 Veseli zvoki; 11.00 kovne umetnosti; 15.45 Gospodar- Turistični napotki; 11.15 Iz oper ska rubrika; 16.00 Spored za naj- Čajkovskega in Janačka; 12.05 Ce-mlajše; 16.30 Komorna glasba; stitke za 1. maj; 13.30 Z. Kržič-17.25 Simf. koncert 18.50 Znanost nik: Revolucionarji pripovedujejo; 14.00 ((Pokaži, kaj znaš«; 15.30 Skladbe J. Matičiča; 16.00 Vsak in tehnika; 19.10 Oddaja za delavce; 20.25 Recital Lille Brigno-ne; 21.40 Lahka glasba; 22.20 Plesna glasba. dan za vas; 17.05 Vesele in poskočne; 17.30 M. Šober: Dopustniška cula...; 18.00 Radost in živ-II. Oroaram ljenje...; 19.05 Glasbene razgled- r “ niče; 20.00 Koroški akademski ok- 8.00 Jutranja glasba; 8.30 Mali tet; 20.20 Rolland-Cirilov: Miklavž Breugnon; 21.20 Pesem godal; 21.35 Iz fonoteke radia Koper; 22.10 Nočni koncert; 23.05 Plesna glasba. koncert; 9.00 Poje Giorgio Gaber; 9.35 Pisan spored; 10.35 Nove pesmi; 11.05 Vesela glasba; 11.40 Skladbe za orkester; 14.00 Pevci; 14.45 Glasbeni koktail; 15.00 Plošča za poletje; 15.15 Vrtiljak pesmi; 15.35 Baritonist Carlo Ta-jliabue; 16.00 Rapsodija; 16.55 Ital. televizija 8.30 Sola; 17.30 Dnevhik; 17.45 gl_____________ __________ . ____, ____ ___________ ____ Glasba za najmlajše; 17.35 Enci- Spored za najmlajše; 19.15 Četrt klopedija; 18.35 A. Bellanca: Zgo- Ure z Didi Balboni; 19.55 Športne dovina Zemlje; 18.50 Vaši izbran- vesti in ital. kronike; 20.30 Dnev-ci; 20.00 Pozor na ritem; 21.00 nik; 21.00 Film «Acqua alla gola«; ~ 22.30 Knjižne novosti; 23.00 Dnev- nik. ci, 4su.uu r uz.ui ua jlapcii*, Spored iz New Yorka; 21.40 Glasba v večeru; 22.15 Jazz. III. program 18.30 Glasbeni pregled; 18.55 Knjižne novosti; 19.15 Tuji periodični tisk; 19.30 Koncert; 20.40 Rossinijeva sonata štev. 6; 21.20 Chopinove klavirske skladbe; 21.50 Glasbena vzgoja v Italiji. Slovenija 8.05 Melodije za majsko jutro; 9.05 B. Novak: Vključujemo mi- II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 Športni teden; 22.00 Osebnosti ((Božanske komedije«; 22.15 Simf. koncert. Jug. televizija 18.20 Poročila; 18.25 Ameriška filmska komedija (Stanlio in O-lio); 19.40 Cikcak; 20.00 TVD; 20.30 Tako kot Je — jugosl. film; 22.00 Poročila. so malemu carjeviču prerezali vrat. To se je zgodilo 15. maja leta 1591. Ugličani so morilca ubili, Boris Godunov pa je razglasil, da so dečka umorili tamkajšnji prebivalci, zato jih je dal okoli 200 pomoriti, večino ostalih pa pregnati v Sibirijo. Dimitrijevo mater, zavrženo sedmo Ivanovo ženo, je vtaknil v neki samostan in bil po vsem tem prepričan, da mu ne grozi od nikoder več nobena nevarnost. Ko je čez 7 let umrl tudi «car» Fjodor, se je dal od svojih bojarjev sam oklicati za ruskega carja. V času, ko je Boris po svoji sodbi najbolj trdno sedel na carskem prestolu, je prispela v Moskvo čudna govorica. Pripovedovala je, da v Ugliču niso umorili carjeviča Dimitrija, marveč enako starega sina nekega popa. Dimitrija je mati oddala nekemu menihu v varstvo in vzgojo in torej še živi. Boris tej govorici sicer ni verjel, vendar mu je zmotila mir in pokoj. Predobro se je zavedal, da ga rusko ljudstvo sovraži kot uzurpatorja, nasilnika in povrhu še potomca Mongolov, ki so 300 let nasilno vladali Rusom. Divje je začel zasledovati vse tiste, ki so razširjali to vest, jih ukazal mučiti in tudi umoriti. Prav tako je ukazal umoriti vse sorodnike vladarske rodovine Romanov. Pomagalo pa ni. V niških množicah je vera v življenje carjeviča Dimitrija živela in se dalje širila. Vsemu temu se je pridružila še strašna lakota. Samo v Moskvi in okolici je pobrala okoli 127.000 ljudi. Govorica o živem Dimitriju je prišla iz Poljske. Tam se je pojavil pri plemiču Wisznjeweckem mladenič, ki je trdil, da je carjevič Dimitrij Ivanovič, sin carja Ivana Groznega. Pokazal je križ z diamanti in neko listino. Govoril je ruski, poljski in nekoliko latinski. Povedal je, da so ga vzgajali po raznih samostanih, koder ga je skrival redovnik, kateremu ga je bila zaupala njegova mati, ki pa je zdaj umrl. Wisz-njevvecki je o tem takoj obvestil sandomirskega vojvodo Mniszka. Kmalu je Dimitrija sprejel tudi kralj Zigismimd III. Poljakom je prišlo to odkritje kakor «dar iz nebes«. Z Rusijo so bili vedno v sovraštvu. Ce pomagajo Dimitriju na prestol, se bo položaj spremenil, Poljska bo imela v Moskvi pomembno besedo in nemara še veliko več. Kralj Zigismund je dodelil Dimitriju apanažo 4.000 zlotov na leto, Mniszek mu je obljubil za ženo svojo hčerko Marino, Wisz-njewecki pa pomoč pri pripravah za osvojitev carskega prestola. Pri tem pa so Poljaki zasledovali še neki cilj — pokatoličanje-nje Rusov. Da bi to laže dosegli, so pritisnili, skupaj z jezuiti in papeževim legatom Rangonijem, na Dimitrija in ga pripravili, da je skrivaj prestopil v katoliško vero. Prav to mu je, mimo drugega, nakopalo pozneje nezadovoljstvo Rusov in mu pripravilo žalosten konec. S poljsko pomočjo je prišel Dimitrij v stik z nekaterimi Rusi in zbral 1.500 prostovoljcev, pridružilo pa se mu je še 2.000 za-poroških kozakov. Tako je oktobra 1604 dozdevni carjevič prekoračil poljsko-rusko mejo in ljudstvo ga je sprejelo s kruhom in soljo. Njegova vojska je naraščala. Novembra je stal že pred Novgorodom. Carja Borisa je to zadelo kakor strela z jasnega. Razglasil je, da je Dimitrij pobegli menih Grigorij Otrepjev in ne sin Ivana Groznega. Povsem prepričan pa le ni bil in moral se je odločiti za boj. Zbral je 40 tisoč vojakov in jih poslal proti Dimitriju, v spopad pa se je spu-s.tilo je okoli 15.000 bojevnikov, katere je vodil bojar Zuijski. Vendar je Dimitrij bitko pri Dobro-ničih izgubil, zraven pa še 6.000 mož. Tudi sam je bil ranjen. Umaknjen v trdnjavo Kromi se je čudovito junaško upiral vsej velikanski Borisovi vojski. Da bi 'ohrabril poveljnika Basmanova, mu je Boris obljubil hčer Ksenijo za ženo, toda mož je okleval. In 13. aprila 1605 je bil Boris, star 53 let, nepričakovano umorjen in prestol je zasedel njegov 17-letni sin Fjodor. Tedaj je Basmanov prešel na Dimitrijevo stran. Prav tako se mu je pridružil knez Golicin in napredovanje proti Moskvi je bilo odprto Kmalu se je uprla tudi sama Moskva in junija pobila ali Dozaprla carja Fjodorja in vse Godunove. Dne 20. junija je Dimitrij na čelu svoje garde in vojsk? navdušeno pozdravljen prijezdil v prestolnico in bil oklican za carja. Kakor je bil Dimitrij z vsem sijajem sprejet in slavljen, tako si je kmalu nakopal na glavo nasprotovanje bojarjev in duhovšči- so tako ipogumno in tako junaško odhajali y smrt. Razstava je komponirana na zbir treh vrst gradiva in tako tudi razdeljena na tri pasove, ki tečejo vzporedno naokrog po dvorani, dva, trikrat pa tudi počez. Na velike panoje, ki si sledijo v skoraj nepretrgani vrsti, so v prvem pasu nalepljeni razglasi o ubijanju talcev Prvič so zbrani prav vsi lepaki, ki so, rdeči v različnih odtenkih od cinobra tja do vijoličaste barve, rumeni in tudi beli, zastrašujoče oznanjali prebivalstvu, da je bilo «v posebnem postopku« kot povračilo na ubite Nemce in nemčurje ali v svarilo ob partizanskih akcijah ubitih toliko in toliko ljudi. Vemo, da je bilo, pa nekako ne moremo verjeti svojim očem. Najprej 30. julija 1941 v Dobravi pri Brežicah ustrelitev desetih talcev. Prvi razglas z desetimi imeni. Pri prvih naslednjih streljanjih je včasih talcev celo manj ali le nekoliko več. Proti koncu leta pa gredo na morišče že skupine po trideset ljudi, julija in avgusta 1942 štejejo skupine, ki so ustreljene v Starem piskru v Celju, po 100 ljudi, 2. oktobra 1942 pa je ubitih pri Mariboru v eni sami skupini 143 talcev! Plakati so vedno večji, na panojih se zvrščajo krvavordeče pole, ki se v očeh obiskovalcev razraščajo v grozljiv fantom brutalnega, toda z ledeno preciznostjo izpeljanega zločina. V drugem pasu je na panojih predvsem razstavljeno gradivo v zvezi z življenjem talcev in usodo njihovih svojcev. Oko zgodovinarja se je ozrlo v preteklost ljudi, ki so morali kot talci v smrt. Tu so slikani v družinskem krogu, tam kot član; tamburaške-ga orkestra ali igralske družine naprednih društev. Vmes so dokumenti a preganjanju, seznami jetnikov, izpiski iz matičnih knjig, obvestila o usmrtitvi, o-vadbe, dokumenti o transportih svojcev ustreljenih in svojcev partizanov v koncentracijska taborišča in v mladinska taborišča. Grozljivo izstopajo usode malih otrok, ki jih je za vedno pogoltnila tujina. Posebno opazen je dokument, s katerim 23. 10_ 1942 komandant varnostne policije in varnostne službe za Spodnjo Štajersko Otto Lurker opozarja šefa civilne uprave, da primanjkuje žebljev za izdelavo krst in so tako ogrožene ustrelitve talcev. Človek nekako ne more več dojemati. Gre skozi razstavo, ob vsakem dokumentu bi se moral ustaviti in si pravzaprav predo-čiti, kakšna tragična globina se odpira za njim. Toda to seveda ni mogoče, čeprav se marsikdo mudi ure in ure po razstavi. Skozi razstavne prostore pa neprestano valovi reka ljudi, k; te odnaša s seboj. Tako se človek v najboljšem primeru lahko samo pritiplje do nekih mislih o nečlovečnosti sistema in o moralni sko- rumpiranosti neke življenjske prakse, ki je vse ukrepe proti ljudem zreducirala samo na dve možnosti, na življenje in na smrt. Qb vsem tem gradivu, ki sem ga doslej naštel, pa bi bila razstava samo grozljiv in svareč torzo ob tisti resnici, kd jo je treba pri prikazovanju talstva povedati: resnico o duhovni veličini teh, ki so morali v tako brutalnih in tako nečloveških okoliščinah u-mreti. O tem govore poslovilna pismo talcev, razstavljena v fotokopijah v tretjem razstavnem pasu, v vitrinah, ali pa v poudarjenih odlomkih na posebno velikih panojih. Ta pisma so jedro razstave, z govorico junaštva in do kraja potrjene človečnosti pre-glašajo vse strašno, vse brutalno, vse za človeštvo ponižujoče. Skozi spreplet trpljenja in smrti se tu prebija na površje ljubezen do življenja, se tu ob vsem nečloveškem do kraja potrjuje človečnost. Saj je prenekatero pismo strašen krik človeka, ki bo omahnil v smrti, toda toliko je bodrilnih besed tistim, ki so jim pisma namenjena, toliko je ponosnih, junaških, pogumnih izjav vsemu nasilju in smrti navkljub, da se človek pretresen vprašuje, odkod možem, ženam, starcem in mladini, med katero je marsikdo še skoraj otrok, takšno junaštvo in toliko notranje sile, da je lahko roka napisala vse tisto najlepše, kar je slovenski človek kdaj koli izpovedal ob uri svoje smrti. Muzej narodne osvoboditve v Mariboru in muzej revolucije v Celju, kj sta pripravila to razstavo, že leta sodelujeta v raziskovanju talstva na Štajerskem. V teku let sta zbrala zbirko poslovilnih pisem talcev, ki je nedvomno najobsežnejša v Jugoslaviji. 2e lani sta nam muzeja predstavila ta pisma v posebnem zborniku, ki je izšel pri Založbi Obzorja v Mariboru in je s svojo pretresljivo v-?bino vzbudil veliko pozornost. Pisma iz tistega zbornika so na tej razstavi v o-kviru vsega drugega pojasnjevalnega gradiva daleč v ospredju. Njihovega glasu ni mogoče preslišati. Prvo razstavljeno pismo zazveni obiskovalcu kot uvodni rekord. »Bodi hrabra, kot stm hraber jaz v teh trenutkih... Umrl sem kot mož in to naj ti bo v ponos«, piše Vladimir Satler, talec iz Ptuja septembra 1941 gvo-ji materi. Ti stavki se preko vse razstave zlivajo v mogočen finale ob zaklj učnih ^vrsticah poslovilnega pisma, ki ga je zajeti partizan Ernest Napast napisal 12. januarja 1945, na dan, ko je bil obglavljen v Gradcu. Prešernovih besed se je poslužil, ko je na konec pisma svojim dragim pripisal: «Prosim, prosim, ne žalostni biti. Bolje je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužni dnovi.s Razstava v Mariboru prav gotovo sodi med najlepše urejene tovrstne, kar smo jih videli. Tehnična oprema je zelo nevsiljiva, legende so skope, vendar dovolj izčrpne in precizirane, tako da so človeku v oporo pri razbiranju gradiva. (Nadaljevanje na 6. strani) iiiiiiiniiimiiiiilfiliiiiiiiiiiiiiiiiiiHiinimmiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiimniiiiiiiiiiitmiimlliitiii OVEN (od 21.3. do 20.4.) Povečal) TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) se vam bo poklicni ugled. Skušajte pomirjevalno vplivati na ljubljeno osebo. BIK (od 21.4. do 20.5.) Sreča vam bo danes nadoknadila včerajšnji poraz. Osebna vprašanja boste lahko rešili samo s pomočjo zdravega realizma. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Napoveduje se vam daljše potovanje* V novem okolju vas čaka prijetno presenečenje. RAK (od 22.6. do 22.7.) Ne zanašajte se preveč samo na svoj spomin. Ustvarite dragi osebi priložnost, da pozabi na neko nevšečnost. LEV (od 23.7. do 22.8.) Uveljavili se boste zahvaljujoč se predvsem svoji umirjenosti. Začasno nazadovanje na področju čustvenih uspehov. DEVICA (od 23.8. do 22.9.1 Resno vzemite v poštev nekatera še nerešena vprašanja. Prijatelji bodo navdušeno sprejeli neko vašo zamisel. Po vaši vztrajnosti se bodo zgledovali tudi vsi drugi sodelavci. Trdno prijateljstvo bo izpostavljeno resni preizkušnji. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Dan bo ugoden za vse, ki se ukvarjajo s študijem in raziskovanjem. Pazite, da bi krivično ne ocenili nekega novega znanca. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Upoštevajte to, da na delu ni časa za sanjarjenje. Dali ste neko obljubo, ki je še niste izpolnili. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Bodite izredno previdni, če se boste lotili kake nove dejavnosti. Z najmlajšimi morate biti bolj neposredni in širokosrčni. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Finančno dokaj tvegan podvig za vse, ki so na tem področju začetniki. V življenju zakoncev bo nastopila kratkotrajna kriza. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ustanova, kjer ste zaposleni, bo doživela močan vzpon. V čustvenem pogledu se bo vse najlepše razvijalo. PRIMORSKI DNEVNIK 3. MAJA 1966 *************** TV STUDIO UNO *************** NAGRADNO TEKMOVANJE, POVEZANO Z ODDAJO »STUDIO UNO. 30. APRILA 1966 Ime ln priimek -......... Odreži ln nalepi na poštno dopisnico ter naslovi na RAJ Casella Postale 400, Torino. Med vsako oddajo »STUDIO UNO« se bo izvajala pesem z ltail. Janškim besedilom, v kateri bosta dve besedi izvirnega besedila zamenjani z dvema drugima besedama Televizijski gledalci, ki *--- *** *»■« *aw M1U 23111611 j Bili. Izrezani in na poštno dopisnico nalepljeni stavni listki morajo prispeti na RAI - Casella Postale 400, Torino, do 18. ure prvega četrtka po oddaji, na katero se nanašajo. Med vsemi stavnimi listki, ki bodo vsebovali obe pravilni besedi iz izvirnega besedila pesmi, bodo vsak teden izžrebani: en avtomobil (alfa romeo giulla TI, ali fiat 1500. ali lancia fulvia 2 C) in 10 nagrad, ki bodo obstajale vsaka v bonu po 150.000 Ur aa nakup knjig ter v motoskuterju (lambreta 50 ali vespa 50). Med tekmovalnimi listki, Id bodo vsebovali točno označbo le ene izmed dveh besed izvirnega besedUa, ki sta bili zamenjani, bo izžrebana količina prehrambenega blaga v trgovski vrednosti 700.000 lir (piščanci, nemastno svinjsko meso, |ajca, oljčno olje Itd. nacionalne proizvodnje). Zaloga bo toUkšna, da bo dobitniku zadoščala za leto dni. Odpošiljatev dopisnice hkrati že pomeni popolno poznavanje ln brezpogojni sprejem pravilnika igre, ki |e bil objavljen v štev. 12 Radiocorriere-TV. Vreme včeraj: najvišja temperatura 22.7, najnižja 16.4, ob 19. uri 20.4; zračni tlak 1022 pada, vlaga 49 odst., veter 4 km severozahod-nik, nebo j^sno, morje mirno, temperatura morja 15.2 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 3. maja Aleksander Sonce vzide ob 4,50 in zatone ob 19.13. Dolžina dneva 14.23. Luna vzide ob 17.39 in zatone ob 4.18 Jutri, SREDA, 4. maja Florijan POVORKE IN ZBOROVANJA V TRSTU IN OKOLICI NA DAN L MAJA Proslave mednarodnega delavskega praznika v znamenju borb za boljše pogoje delavstva Veličastna povorka po osrednjih mestnih ulicah in zborovanje na Trgu sv. Antona, na katerem so govorili pomožni tajnik Nove DZ Cerli, članica vodstva Milena Sila in glavni tajnik FI0M Trentin - Pozdrav predstavnika naprednih študentov Bottarija, ki je poudari! nujnost enotne borbe proti obnavljanju fašizma strijcev CONFAPI o obnovitvi delovne pogodbe, na sporazum z in-dustrijci o notranjih komisijah v podjetjih in na razpravo o upravičenem razlogu pri odpustih v parlamentu. Vse to kaže, da so se vsi poskusi delodajalcev, da bi zasejali med delavstvo in sindikate razdor, razbili ob njihovi enotnosti in strnjenosti. Seveda to še ne pomeni, da se ne bodo delodajalci še dalje upirali pravičnim delavskim zahtevam, pač pa vedo, da bodo vedno naleteli pri uresničevanju svojih naklepov na enoten odpor in borbo delavcev. In tudi letošnji prvi maj se zato praznuje v znamenju teh delavskih borb, pri čemer je CGIL vedno bila in bo v prvih vrstah delovnega ljudstva. Prvomajske proslave Nove delavske zbornice CGIL so bile tudi v okolici. V Nabrežini je bilo zborovanje ob 11. uri in sta na njem govorila Francesco Franco in A-dolf Wilhelm. V Križu je bilo ob isti uri zborovanje na Kržadi z govorima člana tajništva zbornice Livia Saranza in Franca Gombača. V Miljah je bila tudi povorka iz Ul. S. Giovanni na Trg Marconi, kjer sta govorila tajnik Nove DZ-CGIL Giuseppe Burlo in Kiljan Fer-luga, medtem ko je vodil zborovanje Stelio Norbedo. VČERAJ ZVEČER V DVORAN! AVDITORIJA Počastitev spomina ubitega študenta Paola Rossija Svečanost so priredili mladinska konzulta in demokratični univerzitetni študenti - Poskus razgrajanja fašistov zatrt v kali Demokratični študentje in mladinci so včeraj popoldne do zadnjega kotička napolnili dvorano Avditorija v Ul. del Teatro Romano, kjer je bila sožalna svečanost in protestna manifestacija v zvezi s hudimi dogodki na rimski univerzi, ki so te dni razburili vso demokratično italijansko javnost,- Manifestacijo sta priredili mladinska konzulta in reprezentativni svet univerzitetnih študentov, da se poklonijo spominu Paola Rossija, zverinsko umorjenega rimskega študenta med nasilnimi protidemokratičnimi napadi fašistov na rimski univerzi. Na svečanosti je prvi spregovoril predsednik mladinske konzulte Franco Terzon, ki je ostro obsodil fašistično nasilje in protidemokratično početje fašističnih tolp, ki se navdihujejo ob ideologiji tragične preteklosti. Demokratična javnost strogo obsoja tako početje peščice fanatikov in skrajnežev in zato pričakuje ne samo, da bodo odgovorne osebe kaznovane, temveč da se enkrat za vselej nehajo taki izgredi, ki žalijo človeško dostojanstvo. Nato je govoril ravnatelj filozofske fakultete tržaške univerze, prof. Marcello Gigante, nakar je v imenu UNURI spregovoril Adriano Goldsmidt. Oba govornika sta se poklonila spominu študenta Paola Rossija in obsodila nasilje fašistov, ki nemoteno gospodarijo na rimski univerzi. V imenu študentovske skupine UGI je govoril Lucio Ghersi, na- to je prevzel besedo Luciano Boni-fazi, predsednik sveta reprezentativnega organa študentov na tržaški univerzi. Zadnji je spregovoril prof. Arduino Agnelli, prosti docent filozofije prava in docent zgodovine političnih ved, ki sta prav tako obsodila nasilje in sovraštvo, ki je krivo prerane smrti demokratičnega študenta. Kljub nadzorstvu policije in karabinjerjev, ki so obkolili palačo kvesture in bili v večjem številu tudi v dvorani, so se vrinili v halo ekstremistični elementi, ki so skušali motiti študentovsko svečanost. Skrajneže so takoj odstranili. Po končani manifestaciji pa je prišlo do spopada v Pasaži Protti, kjer je majhna skupina fašističnih skrajnežev skušala napasti demokratične študente, ki so zapuščali dvorano. Tridnevna stavka uslužbencev ONMI Včeraj se je začela tridnevna stavka uslužbencev domov za matere in otroke ter posvetovalnic ustanove ONMI, ki bodo zaprte še ves dan jutri. Uslužbenci ONMI so napovedali stavko v znak protesta proti osrednjemu vodstvu ustanove, ki je sklenilo, da bo zaprlo 150 domov za iiiiHiiiiiiiiiiiiHiiiii iiiiiiiui milili iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiii mm 11111111111111111)1111111111 iiiii iiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiaiiiiuiiiiiiiiiiiiiii n mil mn m n milil n uiiiiiiiiiiiiiiiii Pogled na povorko na Trgu Garibaldi Tudi letos je Nova delavska zbornica CGIL priredila veliko proslavo mednarodnega delavskega praznika s povorko in zborovanjem v mestu ter z zborovanji v okoliških krajih. Že zgodaj je godba Rinaldi obšla razne šentjakobske ulice z igranjem «budnice». Kasneje so se delavci ter sindikalni in politični voditelji zbrali na Trgu Pestalozzi, od koder so šli v veliki in veličastni povorki na osrednje zbrovanje na Trg sv. Antona. Povorka je šla po Istrski ulici, do Ulici del Bosco na Trg Garibaldi, nato na Trg Stare mitnice, po Ulici Carducci na POROČILO TRGOVINSKE ZBORNICE ZA PRETEKLI MAREC Trg Oberdan in po Ul. XXX. oktobra na Trg sv. Antona. Na čelu povorke so se peljali mladinci s skuterji in zastavami, nakar je sledila godba Rinaldi, ki je igrala delavske koračnice. Za njimi so nosili zastavo Nove delavske zbornice CGIL in veliko tablo z njenim napisom. Sledilo je vodstvo zbornice, voditelji strank, med katerimi so bili senator Vidah, poslanka Marija Bernetič, tajnik tržaške PSI Pittoni in drugi. Sledile so razne sindikalne strokovne zveze s svojimi prapori in velika množica občinstva. Med potjo so v povorki peli delavske pesmi. Za razliko od prejšnjih let je šla povorka po ulicah strogega mestnega središča, saj je bilo tudi zborovanje na enem izmed osrednjih trgov, kar je napravilo na vse prebivalstvo globok vtis. Zborovanje je odprl pomožni tajnik Nove DZ CGIL Albino Gerli, ki je pozdravil vse navzoče ter spregovoril o sindikalnem položaju pri nas. Za njim je pozdravil delavske množice v imenu študentovske organizacije UGI študent Bottari, ki je tekel, da bodo napredni študenti vedno solidarni z delavci. Pri tem je omenil umor študenta Rossija in reke!, da je fašizem še vedno živ. Zato se mora ves delavski razred skupno z naprednimi študenti in drugimi sloji odločno boriti proti nazadnjaštvii in ne sme dopustit* fašizma, da bi zopet dvignil glavo! Nato Je spregovorila v slovenšči-n članica vodstvf Nove DZ CGIL Milena Sila ter rekla, da slovenski delavci našega ozemlja združeni z italijanskimi delavci in z delavci vsega sveta proslavljajo praznik borbe ir bratstva. Med drugim je aaterft dejala «Ta praznik je pri nas še posebej pomemben, ker sovpada z 21. obletnico zmage nad nacifašizmom. Tako proslavljamo na ta dan dva važna dogodka, ki sta med seboj tesno povezana, ker se borba še danes nadaljuje, čeprav v novih oblikah in novih razmerah. Pridobitev republike v Italiji še ni rešila problemov svobode in naših narod-postnih vprašanj niti socialnih vpra-®nj delovnih ljudi. Med temi vprašanji so borba za pravični razlog pri odpustih z dela, ki mora uzakoniti demokratično načelo, po katerem ne bi smeli delavcem stalno groziti z odpusti samo zato. če izražajo svoje narodno, politično in sindikalno prepričanje. To vprašanje je še posebno pereče sedaj, ker prav te dni razpravljajo o njem v parlamentu. Nadalje je še vedno pereča borba za zaposlitev tržaškega delavstva in gospodarsko oživitev, ki pomeni p nas predvsem to, da se ohrani ri življenju naša ladjedelniška industrija in da se okrepi pristaniška dejavnost.« Zatem je govornica omenila po-lfžaj v industrijskem pristanišču, kjer tudi ni vse rožnato, saj delijo razna podjetja s skrčenim delavnim umikom. Borba za gospo-rsko obnovo v Trstu se zato pre-eta in Izpopolnjuje z borbo razil delavskih strok (kovinarjev, gradbincev, pristaniških delavcev itd.) za obnovitev delovnih pogodb. Ta borba pa mora nujno biti enotna za vse delavstvo in drugo prebivalstvo, kajti od njenega u-speha je odvisna usoda vseh Tržačanov. Le gospodarski napredek in blaginja lahko zajamčita izboljšanje socialnih in človeških razmer našega ljudstva. Politika mezdne zapore, ki jo podpirajo javni krogi, mora naleteti na najostrejši in odločen od-r delavstva, ki mora vedno no-,1 vse breme gospodarskega nazadovanja, medtem ko ni imelo nobene koristi od tako imenovanega gospodarskega čudeža, ki je napolnil žepe le gospodarjem. Dejansko ja politiki zapore nad mezdami in plačami sledilo ogromno zvišanje cen in življenjskih stroškov. Ravno to dni grozi okrog petdesetim odstotkom delavskih družin sprostitev najemnin z znatnim zvi-šajnjem, kar bo zopet povzročilo zvišanje cen. Da bi lahko z uspehom kljubovali in zmagali v teh be glavnih strok delavcev za sklenitev novih delovnih pogodb ob izboljšanju mezd in plač ter za bolj učinkovito zdravstveno in pokojninsko oskrbo. K temu je tre-' ba dodati odločno borbo za mir, ter proti ostankom fašizma, ki bi ■ se hoteli uveljaviti z nasiljem. V tej borbi za izboljšanje življenjskih razmer, za mir in demokracijo so povezani vsi delovni sloji, od delavcev, do kmetov, od uradnikov do izobražencev in znanstvenikov. Enotna borba delavcev oziroma akcijska enotnost sindikatov, ki se zadnje čase vedno bolj krepi, je že rodila plodne sadove. Pri tem se je treba spomniti le na sporazum med sindikati kovinarjev in združenjem malih kovinarskih indu- življenjsko važnih borbah, se morajo slovenski in italijanski delavci našega ozemlja tesno združiti v svoji sindikalni organizaciji, v Novi delavski zbornici — CGIL, ki je njihova naravna razredna organizacija izven in iznad vmešavanja strank vlade in gospodarjev in ne glede na narodno pripadnost. Govornica je zatem pozvala delavce, ki tega še niso storili, naj se vpišejo v DZ CGIL ter se uvrstijo v veliko družino borbenih ljudi, ki se bojujejo za izboljšanje življenjskih razmer ter za ohranitev miru na svgtu. ^ . Zatem je imel glavni govor tajnik osrednje FIOM-CGIL poslanec Bruno Trentin, ki je predvsem o-bravnaval splošni sindikalni položaj v državi, sedanje velike sindikalne borbe za sklenitev novih delovnih pogodb in perspektive teh borb. Pri tem je razčlenil politiko Združenja industrijcev in združenja In-tersind, v katerem so včlanjena podjetja z državno udeležbo. To politiko je jasno nakazal v svojih izjavah novi predsednik Confindu-strie Costa, ki je zahteval, da se izvaja tako imenovana politika dohodkov z dejansko zaporo nad delavskimi prejemki, kar pomeni tudi popolno negibnost pri sklepanju delovnih pogodb. Takšne zahteve so seveda razumljive za monopolistično miselnost zasebnih industrijcev, ostro obsodbo pa zasluži Intersind z včlanjenimi podjetji z državno udeležbo, ki bi morala vsekakor upoštevati tudi delavske potrebe ln zahteve. Trentin Je dejal, da vsi delavci in vse sindikalne organizacije enotno in odločno nastopajo proti tej politiki in tem nameram industrijcev, kar kažejo sedanje ostre bor- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Obisk mariborskih časnikarjev na Tržaškem ia Goriškem Tajnik FIOM Trentin govori množici Slaba prodaja v nadrobni trgovini Več tujih in manj domačih turistov Dobre kupčije z gradbenim lesom na italijanskem, slabe pa na tujem trgu - Povečanje proizvodnje v železarni Italsider in v petrolejski čistilnici «Aquila» Po običajnem mesečnem poročilu trgovinske zbornice je v preteklem marcu obiskalo naše področje 24 tisoč 463 italijanskih in 16.144 tujih turistov. V primerjavi z istim mesecem v lanskem letu je število domačih turistov nazadovalo za 15.9 odst., število tujcev pa je naraslo za 7.7 odst. V prvem tromesečju letos so na Tržaškem našteli 67.151 domačih in 35.646 tujih turistov, medtem ko je znašal pro-met v istem razdobju lanskega leta 75.122, odnosno 40.041 ljudi. V trgovini na drobno so v marcu zabeležili razmeroma malo prometa. Slabo vreme je večji del meseca zaviralo prodajo letnih oblačil in obutve; potrošniki so se obnašali previdno in štedili z denarjem. Tudi prodaja električnih aparatov in gospodinjskih strojev na obroke ni šla posebno od rok. Trgovci so imeli mnogo blaga na zalogi, tako da tudi v trgovini na debelo niso zabeležili posebnega napredovanja. Prodaja mlečnih izdelkov, prekajenega mesa in maščob, vina, jajc, popra in drugih začimb se nikakor ni mogla razviti; tudi pričakovanje tržaških trgovcev, da bodo prodali večje količine kave pražilcem in prodajalcem na drobno, se ni uresničilo; niti tuji uvozniki niso v marcu nakupili večjih količin kave, tako da je to področje začutilo v marcu prav neugodno konjunkturo. Nekoliko bolje je bilo na trgu z gradbenim lesom, toda samo kar se tiče dobav notranjemu italijan- skemu in krajevnemu tržišču; na iinteresov. Storti je tudi obsodil fa-tržiščih ob Sredozemskem morju šistično nasilje na rimski univerzi. so se posli odvijali razmeroma po časi, in sicer v prvi vrsti zaradi čedalje hujše konkurence, ki jo na tem področju izvajajo vzhodnoevropski izvozniki. Prodaje gradbenega materiala in železarskih izdelkov za gradbeništvo so se v marcu odvijale razmeroma zelo počasi; nekoliko bolje pa je bilo na trgu z nekovinami in njihovimi zlitinami. V železarskih obratih na Tržaškem so v marcu proizvedli 21.183 ton surovega železa in 8848 ton železarskih posod, tako da je proizvodnja v prvih treh mesecih do-segla 71.243 ton odnosno 27.540 ton. V primerjavi z istim razdobjem lanskega leta so v obeh primerih zabeležili znatno napredovanje, saj so lani proizvedli le 49.269 ton surovega železa in 18.529 ton železarskih posod. V obeh čistilnicah pa so v marcu predelali 171.062 ton surovega petroleja, tako da je količina predelane nafte v prvem tromesečju dosegla 444.475 ton, ter dosegla 9.4 odst. višjo količino kakor v istem razdobju lanskega leta m I i uimiiimm^m***- Ut* Mariborski gostje pred Kulturnim domom v Ul. Petronio Ta dni Imuno mod nami drage goste iz Maribora. Skupina 50 urednikov, novinarjev mariborskega dnevnika »Večer« in članov njihovih družin si je namreč letos izbrala za prvomajske praznike izlet po Tržaškem. Prišli so leto« k nam, kakor lani na Koroško, da bi navezali .tesnBjše stike in od blizu spoznali probleme ter način življenja svojih bratov, ki žive v mejah Italije. Prišli so kot bratje m kot bratje so jih naši ljudje sprejeli po vaseh, ki so jih obiskali. V soboto zvečer je bilo v gostilni Jadran pri Sv. Jakobu prvo srečanje s predstavniki našega kulturnega življenja, vodstvom SKGZ in kolektivom našega dnevnika. Vsi so se nato okrog polnoči odpeljali v Boljunec, kjer so prisostvovali dviganju mlaja. V nedeljo dopoldne so se mariborski gostje udeležili prvomajske proslave v Križu, po kosilu v Sem-polaju so položili venec ob spomenik talcem na Opčinah, nato pa ob spomenik bazoviškim junakom. Tu so se srečali in pogovorili z Vekoslavom Spangerjem. Z razgledne točke pri Jezeru so občudovali lepoto Glinščice, nato pa so se vrnili v Križ, saj so jih Kržani dopoldne Izrecno povabili na ljudsko veselico v ljudskem domu. Tu je bilo tako prijetno domače vzdušje, da se je bilo težko ločiti. Med večerjo v sesljanskem hotelu se je z gosti pogovarjal župan devin-sko-nabrežlnske občine Drago Le-giša. Včeraj dopoldne so si gostje ogledali. Rižarno in se poklonili spominu žrtev, nato so obiskali Do lino, kjer jih je v prosvetnem domu sprejel in se z njimi pogovarjal dolinski župan Dušan Lo-vriha. Po kosilu v zadružni gostilni v Dolini je bil obisk Kulturnega doma. i Danes bodo gostje iz Maribora obiskali še Gorico, od koder se bodo vrnili domov, želimo jim prijeten konec bivanja med nami in srečen povratek. Hvaležni smo Jim za obisk in upamo, da se bodo taki, zelo koristni in spodbudni stiki še nadaljevali. Posebej moramo omeniti mali godbeni orkester Vitek iz Maribora, ki spremlja goste in Je z odličnim igranjem narodnih ter borbenih pesmi navduševal domačine v Boljuncu, v Križu, v Dolini in v Sesljanu. Upamo, da jih bomo še slišali na kakšni prireditvi pri nas. Proslave prvega maja ACLI, CISL in DZ Prvi maj so proslavile tudi druge organizacije. Združenje italijanskih krščanskih delavcev ACLI je proslavilo prvi maj z mašo, ki jo je bral škof Santln v cerkvi sv. Antona novega. Za CISL je proslavil prvi maj njen generalni tajnik posl. Storti, ki Je govoril v nedeljo predpoldne na zborovanju v kinu Nazionale. Se prej pa Je otvoril sedež na novo ustanovljene tržaške federacije CI SL. Najprej je Storti poudaril vrednote svobode in demokracije ter pravičnosti za obrambo delavskih Kar se tiče sindikalne enotnosti, je Storti dejal, da se CISL udeležuje razgovorov s CGIL in UIL glede skupnih nastopov popolnoma lojalno ter da zagovarja pri tem neodvisnost od države, vlad in strank. Ravno ta avtonomija je pogoj za enotne nastope. Ravno zaradi avtonomije pa je CISL nasprotna zakonu o «pravičnih razlogih« pri odpustih, saj botrujejo temu predlogu predvsem stranke. V Delavski zbornici v Ul. Duca d’Aosta so najprej počastili spomin padlih na delu, nakar je spregovoril njen tajnik Fabricci. Glavni govor pa je imel tajnik mednarodne zveze kovinarjev iz Ženeve Karl Casserini. Kar se tiče sindikalnega položaja v Trstu je govornik posebno poudaril vprašanje ladjedelnice Sv. Marka. «Zvezde za delovne zasluge* 16 starim delavcem 1. maja je bila v prostorih trgovinske zbornice važna ceremonija razdelitve «zvezd za delovne zasluge« 16 starim delavcem, ki se je je udeležil poleg najvišjih krajevnih oblasti tudi podtajnik za delo Ettore Calvi. Med njimi jih Je bilo sedem iz Trsta, drugi pa iz gorlške in videmske pokrajine. Navzoče je najprej pozdravil mojster dela Romano Crlsman, nakar je spregovoril podtajnik Calvi, ki je predvsem poudaril prispevek delavcev za izboljšanje gospodarskega položaja države. Podtajnik je tudi omenil vprašanje konjunkture in rekel, da Je demokratična vlada pripravila vrsto u-krepov za odstranjevanje krize. Se prej se je podtajnik Calvi udeležil ceremonije v občinskem svetu, kjer je župan dr. Franzll podelil starostne kolajne 48 občinskim u-službencem, ki so šli letos v pokoj. matere in otroke ter hkrati odpustilo z dela 1400 uslužbencev. Združenje krvodajalcev poziva vse svoje člane s krvjo O Rh negativna in O Rh pozitivna, naj pridejo na transfuzionalni center v Ul. Pietš 2/3, da .bodo oddali kri za nekatere bolnike, ki jih morajo nujno operirati. Umik za odvzem krvi je sledeči: od 8.30 do 11. ure in od 17. do 19. ure. Na univerzi predavanja o zemeljski skorji Včeraj je imel na tehniški fakulteti tržaške univerze budimpeštan-ski profesor Lajos Stegena predavanje o raznih metodah za raziskovanje zemeljske skorje. Najbolj važna metoda pri tem je tista, ki jo je iznašel geofizik Mohorovičič, to je metoda seizmične refrakcije. To metodo so začeli uporabljati tudi madžarski znanstveniki, pri čemer pa so upoštevali tudi ruske in francoske izkušnje. Predavanja o tej temi se bodo nadaljevala tudi danes in v prihodnjih dneh. * Jutri ob 20.30 bo v Ljudskem domu v Skednju, Ul. S. Lorenzo in Selva, javno predavanje komunistične partije. Emilio Semilli bo govoril o zdravstvenem zavarovanju in o vzajemnih blagajnah. Lep simfonični koncert v gledališču Verdi Tudi šesti koncert orkestra qleda lišča Verdi je predstavljal po membno glasbeno doživetja tako za radi osebnosti mladega francoske ga dirigenta Serge Bauda kot zaradi violinistke Pine Carmirelli in zaradi izvajanih del. Pod izredno sugestivnim vodstvom mladega mojstra je orkester najprej zaigral Debussyjevo ePrelu-de a Vapres—midi d’un faune« in izvabil iz te skladbe vso njeno lepoto. V Brahmsovem Koncertu D-duru op. 77 za violino in orkester, ki dopušča tako solistu kot orkestru najširše izrazne možnosti, je violinistka potrdila ugled, ki ga uživa. Godalo ji. poje neverjetno mehko in toplo, izvrstno pa obvlada tudi nejvečje tehnične težave Njene muziciranje je hkrati tem peramentno in zadržano zanosno Orkester je bil čudovit spremljeva lec. V zaključni Franckovi simfoniji v do-molu, grajeni z izrednim bogastvom zvočnih učinkov zlasti pihal in trobil ter tolkal, je dirigent Baudo morda še najbolj uveljavil svojo dirigentsko osebnost z impulzivnim vodstvom, ki je tu in tam dopuščalo morda tudi prekomerno jakost trobil. Sicer pa je orkester poslušno sledil dirigentu v vseh odtenkih njegovih interpretacijskih hotenj. V celoti lep koncert z mnogimi aplavzi zlasti tudi za violinistko Carmirelli. ■(■1111111111111111111111111,m, 1„llll,MIII,llll„millllllllltlllllllllllllllllnlllllllllllllltllllllllll)|| PO DOLGI POLICIJSKI PREISKAVI Odkrita »kupina spretnih tatov Kradli so avtomobile in jih prodajali (prenovljene* Po dolgi in zapleteni preiskavi ao agenti letečega oddelka te dni prijavili sodišču tri «mojstre» tatvin avtomobilov in potvorb znakov in številk ukradenih vozil. Pred sodni-ki se bodo morali zagovarjati 26-letni Claudio Jerman iz Ul Mar-tiri della Libertš 28, 24-letni Dlno Caldch s Furlanske ceste 57 in 25-letnl Marcello Glavlna iz Ul. Fabio Severo 125, ki so obtoženi tatvin, goljufij, potvorb, imetja strelnega orožja, nedovoljenega lova, hlinjenja zločinov in še vrsto drugih prekrškov. Vse Je prišlo na dan lanskega novembra, ko so agenti v Ul. Madon-na del Mare ustavili Jermana, ki se Je vozil v fiatu 1100, Pri oregle-du prometne knjižice, so se agenti zavedli, da je bila ta potvorjena. Nanašala se je na avtomobil zgrajen leta 1958, medtem ko je Jerman imel vozilo iz leta 1954. Po dolgem zasliševanju na kvesturi je končno Jerman te dni priznal resnico. On in ostala dva ao se specializirali v tem, da so v Calel-chevi delavnici v Ul. Cologna 82, ki Jo je Calclch kupil na obroke in plačeval dolg z zaslužkom prodaje ukradenih avtov, zamenjavali plakete s spoznavnimi številkami šasij. Trojica je za mali denar kupovala stare in razbite avtomobile, nato kradla avte Istega tipa in po možnosti celo Iste barve ter zamenjavala omenjene plakete po te- meljitem piljenju številk. Na podoben način so «poštenjaki» zamenjavali celo evidenčne tablice In potem ukradene »prenovljene« avte prodajali. Seveda so skrbeli tudi za to, da so bile prometne knjižice primerno potvorjene, s tem Je bii ukradeni avto nespoznaven. V januarju je Jerman prijavil tatvino svojega ((prenovljenega« avta, dva meseca kasneje pa se Je zglasil na policiji ln povedal, da so njegov avto zgorelega našli v Borštu. To Je seveda napravil, da bi mu zavarovalnica izplačala zavarovalnino proti požaru. Pri pregledu v Calcichevl delavnici so agenti našli tudi puško, s katero se je trojica zabavala pri nedovoljenem lovu. Calcich, Giavi-na in Jerman pa so se ukvarjali tudi s skrivnim izvozom »prenovljenih« atvomobllov. Na dogovor so zapeljali avto do meje, kjer Jih Je čakal «kupec» z že pripravljeno evidenčno tablico okraja svojega bivališča. Na avto je trojica pritrdila inozemsko tablico, nakar je »kupec« zapeljal vozilo čez mejo brez vsakih carinskih »nevšečnosti«. Zdi se, da so tako prodali nad 20 avtov. Toda če bi hoteli naštevati prekrške bi se naštevanje vleklo v nedogled, ker se tl prepletajo eden z drugim v neskočnl vrsti. Policisti so Jermana, Glavlno in Calcicha že pospremili v zapor, i Predvajanje filma režiserja I. Soncinija Preteklo soboto so v polni dvorani Novinarskega krožka predvajali dokumentarni barvni film filmskega režiserja in novinarja dr. Ita-la Soncinija «32. biser«. Predvajanja so se udeležili tudi predstavniki oblasti ter gospodarskega, kulturnega in umetniškega življenja. Svetnik krožka Carlo Ulcigrai, znani kinematografski kritik, je orisal delo režiserja ter dejal, da je prikazovanje sodobnih dogajanj najbolj učinkovito s filmsko kamero. Na kratko je orisal tematiko filma in pozdravil sodelovanje voditeljev družbe Simet z Novinarskim krožkom. Sledilo je predvajanje Sonci-nijevega filma, ki so ga navzoči pozdravili s ploskanjem. Slovemko planinsko društvo Trst organizira 15. maja 1966, ob cvetenju narcis, izlet na Golico čez Ljubljano, Kranj ln Jesenice. Vpisovanje v Tržaški knjigarni do 11. maja 1966. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V dneh 1. in 2. maja 1966 se Je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 21 oseb. UMRLI SO: 73-ietnl Anastaslo-A- mllcare Clurll, 60-1 etni Giuseppe Rus-so, 73-letni Giovanni Fontanot, 73-lctnl Martino Kramer, 71-letna Rosa Rutigliano vd. Catalano, 71-letnl Antonio Vitah, 79-letni Alfonso D’Osval-do, 83-letni Na ta le Marussi, 71-letni Mario Dekleva, 81-letna Rosa Zam-barda vd. Mase, 51-letna Amelia Zac-caria por. Gradenigo, 71-letnl Ago-stino Bartoli, 62-letni Vlttorlo Core-nica, 69-letna Ersilia Gottardls, 6 let stari Aldo Mauro, 5 dni stari Roberto Clpriano, 82-letna Paolina Stop-parl vd. Bertoll, 88-letna Angela Rebec vd. Vecchlet, 93-letna Glsella Cru-sizlo, 74-letni Antonio Petronio, 56-letna Eleonora Sol vi por. Lampe. Slovenski klub sporoča, svojim obiskovalcem, da bo danes, 3. t. m ob 20.30 v Ulici Geppa št. 9 POGOVOR O DOSEDANJI DEJAVNOSTI KLUBA IN O SMERNICAH ZA PRIHODNJO SEZONO Vljudno vabljeni! Slovensko gledališče v Trstu V KULTURNEM DOMU V TRSTU V MALI DVORANI Jutri, 4. maja ob 20. uri študentovski abonma V četrtek, 5. maja ob 21. uri invalidski abonma V petek, 6. maja ob 21. uri sindikalni abonma V nedeljo, 8 maja ob 16-«” abonma nedeljski popoldanski PISMA GOSPE DE LESPINASSE recital MIRE SAKOOCEVE Prevod: prot. SVETKO SKOK Režija: BRANKO GOMBAČ Scena: DEMETRIJ CEJ Kostumi: ALENKA BARTLOVA Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14 ure ter eno uro pred pričetkom predstave Prl blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734-265. GLASBENA MATICA-TRST V soboto, 7. maja ob 18. uri v Kulturnem domu Nastop gojencev glasbene šolo «FRANCA ŠTURMA* iz Ljubljane SODELUJEJO SOLISTI, INSTRUMENTALNI ANSAMBLI, VOKALNI OKTET IN OTROŠKI PEVSKI ZBOR Razna obvestila MLADINSKI DELAVSKI KROŽEK V TRSTU bo imel v četrtek, 5. maja o® 20.30 redni občni zbor v Gregorčičevi dvorani v Ulici Geppa 9. Vljudno vabljeni. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Aha Basi lica. Ul. sv Justa l; Bu-soliml, Ul. p. Revoltella 41; INAM Al Cedro. Trg Oberdan 2: Manzoni, Ui. Settefontane 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 16.36 do 1.31) AJl‘Angelo d’oro, Trg Goldoni 8; Clppolla, Ul. Belpoggio 4; Marchlo, Ul. Olnnastlca 44; Mlanl, Miramar-skl drevored 117 (Barkovlje). TRlASKA KNJIGARNA Trat - Ul. ar. Irančltku 20 1 delu n 411-702 N o v o i Vidmar: LITERARNI ESEJI L 1.900 Gledališča VERDI Pri gledališki blagajni začnejo nes prodajati vstopnice za sedmi si fonični koncert pomladanske sezon ' ki bo v soboto 7. maja ob 21. u J Orkester gledališča Verdi bo l^vaL, skladbe Ottorina Respitghija ob ' letnici njegove smrti. Nazionale 16.00 »Stato d’allarme» chard IVidmark, Sidney Poitief-Eacemor 15.00 «L)etective's Story» Techmcolor. Paul Nevvman, Lam Bacall. Prepovedano mladini t 14. letom. Fenice 15.00 . 20.000 leghe sotto i 11 ri« Techmcolor. Kirk Douglas, 1 mes Mason, Paul Lukas. Eden 16.00 »Tecnica dl un omlet® Tecbnicolor, Robert VVebber. p povedano mladini pod 18. let®®1 Grattaclelo 16.00 «Tuttl lnsieme i passionatamente« Todd AO 70 m Barve De Luxe, Juhe Andre' Nagrada Oscar 1965, Alabarda 16.30 »A.D. 3 Operazl® squalo blanco« Techntcolor. " Dana. Franca Polesello Fllodrammatico 16.30 .11 dlsco volt t«» Alberto Sordl, Silvana Mani no, Aurora 16.30 «Django». Crtstallo 16.30 «La 10 vitttma« T*' nicolor. Marcello Mastrolannl. ' sula Andress. Prepovedano ml* m pod 16. letom Garibaldi 16.30 «Io uccido tu ucci< Franchi-Ingrassia. Margaret L»c-1 Prepovedano mladini pod 18. l»t0 Capitol 16 00 «Adulterio > Techmcolor. 'trio Manfredi. Kati rinj Spaak, Mana Grazla Bucc la, Akim Tamlroff Impero 16.30 »Judltli«. Vlttorlo Veneto 16.00 .La spla c venne dal freddo« Richard Buri« Claire Bloom Moderno Počitek. Astra 16.30 »Toto sexy» Prepove®* mladini pod 18. letom. Ideale 16.00 «11 ladro dl Datnasč Technicolor, Tony Russel. Abbazla 16.00 «Orgoglio e passlon Technicolor, Gary Grant. Sop® Loren, Frank Sinatra. Skedenj 16.00 .Marisol contro I Ear sters« Technicolor. Marisol, R*f* Alonso Aatoria Počitek. Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Purlč daruje Marija Mllič-Kapu Ur za Dijaško Matico. Sporočamo žalostno vest, da Je včeraj za vedno zapustil dragi mož, svak in stric Florijan Furlani Pogreb .3 danes____... iz cerkve na domače pokopal«*®- nepozabnega danes ob 17. uri v MmSkovlJ J _______ pokopali^®* Žalujoči: žena, družini Smotl^ in drufrl sorodniki Mačkovlje. 3. maja 1966. PRIMORSKI dnevnik 5 3. maja 1966 iffRED KAZENSKEGA SODIŠČA Dva pisalna in en računski stroj spravili malopridneže za zapahe Oproščen delavec, ki so ga obtožili povzročitve smrtne nesreče v ladjedelnici Sv. Marka tržaškim kazenskim sodiščem .Predsednik Ligabue, tožilec Pasco-zapisnikar De Paoli, obramba Morgera, Longo Sferco in Verrl) Je morala zagovarjati včeraj 28-** Cotterli iz Ul. del Fortino 5 Jj! z9-letni Giuseppe Platania iz Ul. do o.00 23’ sta bila obtožena, en , , kradla dva pisalna stroja in jtL**®*'trični računski stroj trgovcu irinU CaPPellariju, ki je lastnik trgo-, be pisarniških potrebščin In po-stva za urade v Ul. Cavana 8/A. T.?ole8 omenjenih dveh sta se mo-S* zagovarjati na sodišču tudi 31-„.“5 Alfredo Piccolo iz Ul. Madon-hon , Mare 4 ln 50-letni Giulio Al-sta Ki!2 U1- de) Moren 15. Ta dva bila obtožena, da sta zavestno "kupila, ali bolje povedano, hra-j4 blago, ki je bilo ukradeno. Br7?8°dek, ki je pripeljal četverico zeu ženske sodnike, je v bistvu inn! Preprost: ponoči med 8. in 9. lilSf em letos Je Cotterli kolobari „?° , starem mestu od gostilne S «°stilne. Nekaj čez polnoč je stoti y beki bar v Ul. Cavana, kjer nii„W!čal Platania. Skupaj sta še kaf’ dok'er ju lastnik lokala ni ne-Oba P,ed 2- uro Pognal na cesto, iloiv,- 1)1)4 zelo vinjena. Ko sta Cnff Cappellarijeve trgovine, je , ‘terli nenadoma pobral kamen, ki jp i ,. — **vii»uuina jjuuiai nanicn, rvi i»l 9*1 na cesti, ter razbil šipo na stiio lnem oknu. Potem sta se polaren«,11 pisalnih strojev in enega do rti ega stroja. Plen sta odnesla deIle Mura ter ga skrila v jiTri Javnega vodnjaka. Platania 20 inf0 ®el Proi ter se vrnil kakih termrnut Pozneje s kovčkom, v ka-KovfVe sPra,vil oba pisalna stroja, ta« k Je vzel v roke Cotterli, med-ko Je Platania skril računski tr°j Pod plašč. ter odšla do Borznega trga Ul Tal®la taksi, ki ju je peljal do veže n2Teblanca- v zakotnem kotu Je in „ .ga Poslopja sta skrila stro-ln Potem šla domov. gipjOjicijl se je posrečilo, da je za-terU so brivce čisto slučajno. Cot- z žensko s katero je živel je prijavila kara- Skr/„ s.e Je namreč nekaj pozneje sitno i z žensko « in ta ga utiiii®, ker ji je moški sam za-vaini da Je ukradel stroje. Preisko-Vto jrgani so temeljito proučili in _zadevo ter zaslišali Cotterlija sirni,- Platanio. Kam pa so iz-a ^stroji? Po dolgem času so jih “ti zasledili na neki osamljeni rojjned Rojanom in Barkovlja-fc^troji so bili popolnoma nepo-da *ovanl- Zato so agenti sumili, jj. f? Jih zlikovci nalašč postavili ttanti) mesto malo prej. Zato so ban« ’ da sta bila Piccolo in Al-eta L,ZmenJena s tatovoma ter da le Itn pobila ukradenega blaga še-dujg^t^zvedela, da policija zasle- žtjMa^ensld sodniki so spoznali vse terliio < ter so obsodili Cot- Zanni.„ m Platania vsakega na 2 leti •o ntu ^,r 15.000 lir globe. Piccolu Ur SES^ili 1 leto zapora ter 30.000 H J,0??1 a Albanu 6 mesecev zapo-SodnU Ur globe. Poleg tega so 30O(Vv> Hrzali, naj se zapleni vsota ItotT S1’ w J° Je Piccolo položil D* Jr7vcUo za Izpustitev iz pripora ^»sno svobodo. j, •** jnoL, bazenskim sodiščem ae je jGS?1 aagovarjati tudi 58-letni Ma-Soe®i iz Ul. Cistemone 83, ki je bil obtožen, da je nenamerno ubil dva delavca. Gre za hudo nesrečo na delu, ki se je pripetila 7. septembra 1961 v ladjedelnici sv. Marka. Tisti dan so z žerjavom prevažali iz skladišča težke kovinske plošče. Ker tovor ni bil pravilno pritrjen, je težka plošča zdrsnila iz jeklenih klešč ter padla z višine 5 metrov. Po nesreči je zadela ob neki rob ter padla na tri delavce. Dva sta dobila tako hude poškodbe, da sta že naslednji dan umrla. Gre za tedaj 58-letnega Armanda Canarutta in 25-letnega Sergija Zupina iz Milj. Hude poškodbe je utrpel 52-letni Silvio Dekleva. Krivdo za nesrečo so naprtili Marinu Sossiju, ki je upravljal žerjav. Delavec pa je dokazal, da se ta ni pripetila zaradi njegove krivde, že sam javni tožilec je zahteval, naj ga sodniki oprostijo zaradi pomanjkanja dokazov. Ti-le pa so bili še uvidevnejši: Sossija so oprostili, ker dejanja ni zagrešil. Spremenjena smer vožnje filobusov štev. 1 in 19 Ravnateljstvo prevozniške službe Acegata sporoča, da so včeraj 2. maja zaradi prometnih razlogov spremenili sedanjo smer filobusov na progah št. 1 in št. 19 na odseku med Trgom della Liberta (pred železniško postajo) ter Trgom Dal-mazia. Vozila bodo peljala v smeri proti Trgu Dalmazia po Ul. Ghega namesto po Korzu Cavour in po Ul. Geppa. Na tej novi smeri vožnje bodo postavili novo postajališče v bližini poslopja št. 5 v Ul. Ghega in sicer v bližini križišča v Ul. Trento. Delo deželnih komisij Danes se sestane peta komisija deželnega sveta za javna dela, urbanistiko in turizem, ki bo proučila zakonski osnutek deželnega odbora o šolskih infrastrukturah. Splošna razprava o osnutku se je že končala v četrtek. V petek pa se sestane tretja komisija za šolstvo, delo in socialno skrbstvo, ki ima na dnevnem redu dva zakonska osnutka. Prvi zakonski osnutek se tiče strokovnega šolstva in ga je predložil deželni odbor. Drugi osnutek pa so predložili nekateri demokrist-janski svetovalci in se nanaša na dopolnilne predpise k zakonu iz leta 1939 v zaščito kraških jam v deželi. Sestanek komisije za vodne študije V preteklih dneh se je pod predsedstvom prof. Ramponija, dekana tehniške fakultete tržaške univerze, sestala komisija za hidrološke študije, ki so jo svoj čas ustanovili ma deželnem odborni-štvu za javna dela v posvetovalne namene. Sestanka se je poleg raznih inženirjev udeležil tudi odbornik za javna dela Masutto in '"■■niiiinii,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,.inniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiliilllliiliiiiiiiiiillllliiiiimiiiiiiiiiiiiiiii gSTA ZAHTEVA VEDNO NOVE ŽRTVE Trije mrtvi v treh nesrečah občuti; ^lavia, na odseku nasproti ritega nogometnega igrišča, so na njem razpravljali o zakonskem osnutku št. 30, ki se tiče u-krepov za lajšanje posledic povodnji in drugih ujm. Na podlagi tega zakona sme dežela skrbeti tudi za načrte raznih del pri urejevanju vodnih tokov in povodij. Komisija je izrekla mnenje, da so najbolj nujna dela na področjih povodij potokov Cormor-Stel-la in Malina-Chiaro Kar se tiče drugih povodij v deželi, je komisija mnenja, da bo treba kasneje proučiti tudi načrte o njihovi ureditvi. Končno je komisija sklenila, da bodo namestili naprave za merjenje vodne gladine med drugim tudi ob Doberdobskem jezeru in v Glinščici. Burja ju je v čolnu odrinila na visoko morje Agenti s komisariata v Devinu so predvčerajšnjim zjutraj z motornim čolnom šli na pomoč zakoncema Pipan, ki sta se s čolnom na vesla podala na odprto morje. 38-letni Danilo Pipan iz Ul. Ros-setti 115 in njegova 26-letna žena Giulia Valle sta stopila v čoln in zaveslala od obale. Ko sta bila na odprtem morju pa so močni sunki burje, ki so pihali z močjo do 70 km na uro, zajeli čoln in ga začeli premetavati ter ga porinili miljo od obale. Zakonca so policisti rešili in ju pripeljali v devinski portič. SIRITE PRIMORSKI DNEVNIK OB ŠTEVILNI UDELEŽBI DELOVNIH LJUDI OBEH NARODNOSTI Številne prvomajske proslave na Goriškem v znamenju borbe za napredek in mir Nadvse uspelo prvomajsko slavje p. d. «Briški grii» v Števerjanu z bogatim ljudsko-prosvetnim programom - Tradicionalno slavje v Doberdobu - Manifestaciji CGIL v Tržiču in Krminu m Prvomajska proslava v Doberdobu Prvomajske proslave na Gori- Najpomembnejša prireditev je bi- škem so tudi letos potekale v znamenju zbiranja demokratičnega prebivalstva ter izpovedovanja svoje vere v socialno pravičnost. iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiifiiiiiiiiiiriimiiniiitiiiiiiiiiiiiiimimiiimiiiiiMiiiiuiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiii OB VINSKI RAZSTAVI V STEVERJANU Organizatorji predlagajo skupno razstavo briških vinogradnikov Na ta način bodo lažje in bolje prikazali vrednote svojega pridelka J* že' vedno slabo razsvetljen, 4- ______ . Pripgtp nedeljo zvečer okrog 23.30 ki iia huda prometna nesreča, tisti ,, a“levala človeško žrtev. Ob ri0 J? 63-letni delavec Vitto-ha 2(x?ron*ca Domus Civica 11 sto, ,~rastem prehodu prečkal ce-Ko’ j *r. Je bil namenjen domov, hiik, Je;„*e dosegel nasprotni ploč-*an'vlii* Proti središču z avtom trgovL®\TS 60906 privozil 34-letni *ke ml Llvi° Grimalda iz Skedenj opazil fe j*3- Grimalda je pešca šal * Pr*Po*no in čeprav je sku-homa ,.„1, avt°. mu to ni popol-ka j- t®Pelo. Zaradi močnega sun-Pobii ''oronica padel in se hudo obrazapo, glavi. zatilju, levi strani desni rt]: se ranH P° rokah in •fečencn I?.’nut kasneje so pone-hiožoa as je zadobil tudi močan toih »ni ,, Potres, z rešilnim av-*"»jho . ljali v bolnišnico in ga eddeiok^ejeli na nevrokirurški Pa ao bil* pridržano prognozo. Zal Plan le Vse zdravniške nege zadri Dortinesr,eanik je včeraj ob 7. ffeiska,, egel hudim poškodbam. *atabinT° ° smrtni nesreči vodijo deseljerrf'5* cesti, na odseku pred *ta v nšj ,an Mauro pri Sesljanu, P° eni „ , J° Ponoči nekaj minut Pr' nesJi^ trčila dva avtomobila. °d kati».?u 80 se ranile tri osebe, *>Ja l2 x, so. 48-letnega Gina Gros-5Pfejeit dPfežlne-Kamnolom št. 24 n° ProoJU zdravljenje s pridrža-V^licii"®20-* je m® I1 ‘*e n* na jasnem, ka- avtml u.,pnti do trčenja, ker ?a cestH?obJl]a. trčila sredi široke-! yozii ti dejstvo je, da je Grosih0 nssproti vozeči 6lban0 r 600 Pa je vozil 40-letni “aizov ®aiz »z Ul. Flavia 10 V , 'etngmA ay,u se je peljala tudi > SPrehfli v?- °Para por. Zugna ?aradj .f,lal*žča sv. Andreja 40. J* Ves _ nega čelnega trčenja se Nknil nPIadnji del fiata 500 po-aJ*4° p0iuZlJ *n volan je Grossija £ hou d?val P° Prs‘h z verjet-ft«} ne£, 2njlmi Poškodbami. Na .'■ha a'rcče sta pridirjala dva re-»? Ihorai-°!n<>b!'a in bolničarji so V?»b°dihl fpuditi, da so Grossija o-”se »n lz razbitega avtomobila. ^ 1 Ponesrečence so prepe- ljali v bolnišnico, kjer so Grossija nujno sprejeli na pljučno kirurški oddelek s pridržano prognozo zaradi hudih udarcev po prsih, čelu in zloma desne noge. Na ortopedskem oddelku se bo morala O-parova zdraviti 70 dni, ker se ie pobila po levi lopatici in si verjetno zlomila levo pogačico. Laže se je ponesrečil Baiz. Njega so sprejeli na otorinolaringoiatrični oddelek, ker se je ranil po ustnicah in dlesnih Okreval bo v 20 dneh. Zdravstveno stanje hudo ponesrečenega Grossija pa se je postopoma slabšalo in zaman so bile vse zdravniške nege. Včeraj so zdravniki ponesrečenca dali premestiti na drugi kirurški oddelek, kljub vsemu pa mu niso mogli rešiti življenja, ker je nesrečnik včeraj popoldne okrog 17. ure podlegel hudim zadobljenim poškodbam, saj mu je razbiti volan avtomobila predrl prsi. Pred kinom «Lumlere» v Ulici Flavia se je sinoči pripetila še ena smrtna nesreča, pri kateri je izgubila življenje 79-letna upokojenka Anna Tulliak por. Zigante iz Istrske ulice 31. Tulllakova Je sinoči okrog 20.30 na zebrastem prehodu prečkala cesto. Prav tedaj je v smeri proti Zavijam z avtom «bianchina» TS 50803 privozil 22-letni mizar Silvestro Co-ren lz Ul. Scarllcchio 39, ki ni pravočasno opazil ženske. V zadnjem trenutku je Coren zavrl avto, vendar je bilo že prepozno. Podri je Tulliakovo, ki se je pri padcu pobila in ranila po obrazu in čelu ter si zlomila desno nogo. Nekdo je poklical rešilni avto ln ponesrečenko so nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so Jo nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo. Toda za nesrečnico ni bilo nobene pomoči več, ker je dve uri po sprejemu v bolnišnico podlegla zadobljenim poškodbam. Približno eno uro po nesreči so s policijskim avtom prepeljali v bolnišnico tudi Corena, ki je pri hitrem zaviranju avta udaril z glavo v vetrobran in se ranil In porezal po lasišču ln levi roki. Dali so mu prvo pomoč in bo okreval v 4 dneh. Truplo nesrečne Tulliakove so prenesli v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem. «1K1S» PROSEK DANES, 3. t. m. z začetkom ob 19.30, komični sexy v barvah: RM0RE PRIMITIV0 (PRIMITIVNA LJUBEZEN) Vstop prepovedan mladini pod 18. letom) FRANCHI. JANE MANSFIELD in CICCIO INGRASSIA V okviru prvomajskih proslav je prosvetno društvo »Briški grič« iz števerjana tudi letos s pomočjo posebnega pripravljalnega odbora organiziralo vinsko razstavo briških vinogradnikov, ki je tokrat četrta. Razstavo so uredili v vinski kleti baronice Tacco na Dvoru, ki jo je dala blagohotno na razpolago. Otvoritvi razstave, ki je bila nekaj po 19. uri je prisostvovalo več predstavnikov krajevnih oblasti iz Števerjana ter predstavniki iz Gorice. Med njimi' smo opazili poleg župana Klanjščka, še podpredsednika SKGZ dr. Petra Sancina, pokrajinskega odbornika Waltritscha, deželnega svetovalca Bergomasa, doberdobskega župana Jarca, dr. Formentinija, grofa Attemsa, dr. Verbija, predstavnika Kmečke zveze dr. Primožiča, predstavnika Al-leanze contadini Marizzo itd. V imenu pripravljalnega odbora je goste pozdravil Avgust Stekar; za njim je govoril župan iz Stever-jana Klanjšček, ki je poudaril važnost razstave za razvoj briškega vinogradnika in za plasiranje njegovega pridelka, ter želel, da bi dosegla svoj cilj in namen. V imenu prosvetnega društva «Briški grič« pa je govoril tudi Sa-verij Rožič, ki se je zahvalil vsem, kateri so pripomogli pri organizaciji te četrte razstave briških vin in vsem, ki so prišli k njeni otvoritvi. Poudaril je tudi željo organizatorjev In potrebo, da bi prišlo prihodnjič do skupne razstave briških vinogradnikov, ki jih družijo ne samo skupni napori v vinogradih, ampak tudi skupne koristi pri uveljavljanju in plasiranju domačega vinskega pridelka. S složnim delom in združenimi silami bodo nedvomno dosegli še mnogo vek, kot pa na ločenih in drobljenih razstavah. Na tej razstavi, ki bo odprta do vključno v nedeljo 8. maja, razstavljajo svoja vina: Avgust Stekar z Valerišča, Ivan Ciglič z Valerišča, baronica Taccb in grof Formenti-ni iz Števerjana, Vincenz Malogoj iz Števerjana, Karel Planlšček s Križišča, ter z Oslavja Silvan Primožič, Karlo Kakin, iz Sčednega pa je prisoten Franc Mikluš. Po otvoritvi so gostje pokušali pri posameznih razstavljavcih njihovo kapljico, ki je vkljub neugodnim lanskim pogojem še kar dobra. Oddaja stanovanj IACP v Tržiču in Krminu Ustanova za ljudske hiše v Gorici razpisuje natečaj za oddajo 12 ljudskih stanovanj v odkup ali v najem. Od teh je v gradnji 6 stanovanj v Tržiču Ul. Largo Isonzo in 6 v Krminu Ul. Gorizia. V Tržiču bodo oddali 5 stanovanj na odkup in je začasno določen odkupni obrok po 17.900 lir mesečno za dobo 25 let. Dokončni obrok bodo določili po dograditvi posameznih stanovanj In obračun vseh stroškov. Prijave za prevzem teh stanovanj morajo prosilci vložiti od 5. maja do 3. junija. V Krminu bodo oddali stanovanja v najem ter je določena mesečna najemnina po 12.000 lir; tudi tukaj bo končna najemnina določena po obračunu vseh gradbenih stroškov. Rok za vložitev prošenj na sedežu IACP v Gorici Ul. Pitteri, je do 3. junija. Tam dobijo prizadeti tudi vsa podrobnejša pojasnila. Lepaki o oddaji teh stanovanj s podrobnimi navodili in pogoji so na vpogled tudi na razglasni deski županstev v Tržiču in Krminu. la v Steverjenu, kjer se je v treh dneh zbralo več tisoč oseb. Prvi maj so počastili tudi v Doberdobu. Delavska zbornica je letos priredila osrednji proslavi v Tržiču in Krminu. Na Dvoru v Steverjanu je bila v nedeljo popoldne nadvse uspela ljudsko-prosvetna prireditev, kj jo je pripravilo prosvetno društvo •Briški grič». Otvoril jo je Save-rij Rožič, ki je v uvodu pozdravil vse prisotne ter dejal, da proslavljamo mednarodni praznik dela, ki združuje vse delovne ljudi, ter jih navaja k borbi za napredek in mir ha svetu, ki sta najplemenitejša cilja človeštva. Predstavil je nastopajoče ljudskonpro-svetne skupine, ki so izvajale nad dve uri obsegajoč program. Študentka Adrijana Klanjšček, ki je napovedovala, je najprej predstavila domači vokalni kvartet, ki je ob spremljavi »Briškega slavčka* otvoril in zaključil prireditev Nato so po vrsti nastopili pevski zbori Oton Zupančič iz Štandreža, ki ga vodi Franc Lupin, Srečko Kosovel iz Ronk, ki ga vodi Pavlina Komel, Jezero iz Doberdoba, ki ga vodi Silvan Križ-mančič, in pevski zbor iz Velikega Repna’ na Tržaškem, ki ga vodi Mirko Guštin. Vsi ti zbori so zapeli po tri pesmi, ki jih je občinstvo toplo sprejelo. Pevski zbor «Seghizzi», ki je nastopil pod vodstvom Franca Valentinčiča, je zelo lepo zapel «La Mora», «Ven si šla* in «Gotis di rosade*. Pred pričetkom prireditve in po njej sta godbi na pihala iz Farre in Idrije igrali lepe skladbe, ki so privabile zanimanje občinstva, ki se je v ogromnem številu zbralo pred odrom in po vsem prireditvenem prostoru pod kostanji. V imenu idrijske godbe in domače Zveze kulturno prosvetnih organizacij je pozdravil prisotne predsednik zveze prof. Tomaž Pav. šič. Od sobote pa ves ta teden'je v kleti na Dvoru odprta vinska razstava, o kateri pišemo na drugem mestu; v soboto, nedeljo in včeraj so bili na Dvoru zelo obiskani večerni plesi. Plapolajoč visoko sredi trga je tudi letos rdeči prapor naznanil Doberdobcem, da je prišel prvi maj — praznik dela. 2e zgodaj zjutraj so se pod mlajem začeli zbirati domačini, da bi pričakali prihod domače godbe na pihala. Ob zvokih •Internacionale* se je zbralo na vasi precej ljudi, ki so prisostvovali polaganju cvetja pred spominsko ploščo padlim za svobodo Predstavnik CGIL Karel Černič je imel priložnostni nagovor. Poudaril je nujnost enotnega nastopanja delavcev, ne glede na politično in versko prepričanje, proti skupnim izkoriščevalcem, posebno sedaj, ko delavci raznih strok stavkajo za obnovo delovnih pogodb. S ploskanjem so poslušalci pozdravili tisti del Černičevega govora, kjer je poudaril, da se moramo vsi ti- sti, ki se sklicujemo na republiško ustavo, vsepovsod boriti, da se razpusti fašistična MSI, še posebno po umoru študenta Paola Rossija. Ro enominutnem molku je godba zaigrala žalostinko, pevski zbor p.d. »Jezero* pa je pod vodstvom prof. Križmančiča ob spremljavi harmonikarja zapel ne-kaj borbenih pesmi. CGIL je priredila uspeli prvo majski proslavi v Tržiču in Krminu. V Tnžiču je bila najprej povorka po osrednjih ulicah. Na čelu sprevoda je vozilo okoli 40 traktorjev Okoli 3000 osebam je govoril vsedržavni tajnik gradbene stroke Muscas; na govorniški tribuni so bili vsi najvišji sindikalni predstavniki. V Krminu se je proslava začela s sprevodom po mestnih ulicah, v katerem je sodelovalo okoli 30 traktorjev. Tajnik CGIL Ulian je govoril o vlogi CGIL in njeni politiki, Marizza pa o kmečkih vprašanjih, posebno o zadružni kleti. • Med borovci* v Steverjanu je imelo katoliško prosvetno društvo iz Števerjana prireditev ob prvem maju. Nastopili so vokalni in glasbeni ansambli. liiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiniiirfiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VAL OGORČENJA PROTI NOSTALGIČNIM IZVRŽK0M Soriške protifašistične stranke obsojajo umor študenta Rossija Resolucija strank levega centra - Stališče KPI - Sporočilo mladinskih gibanj Vsa politična vodstva so zavzela I Rimu. Stranka sodi, da je njena odločno stališče proti fašistom, kt so prejšnji teden v Rimu ubili študenta Paola Rossija. Pokrajinska vodstva KD, PRI, PSDI in PSI so objavila skupno poročilo o sestanku na sedežu KD, v katerem obžalujejo smrt Paola Rossija ob izgredih, ki so jih fašisti povzročili na univerzi v Rimu. Obsodila so protidemokratična in nostalgična stališča v nekaterih študentovskih krogih, ki jih podpihujejo ljudje, ki z univerzo nimajo nobene zveze. Nadalje obsojajo univerzitetno vodstvo, da ni s primernimi ukrepi zagotovilo svoboden, demokratičen in civilni potek volilne kampanje, ampak je celo dovoljevalo fašistično dejavnost že pred samim umorom. V telegramu, ki so ga poslali vsem najvidnejšim predstavnikom vlade, zahtevajo odločne ukrepe, da se za vedno odpravijo metode, ki jih je zgodovina in ves povojni razvoj obsodil. Goriška federacija KPI obžaluje, da ni bilo mogoče doseči soglasja vseh demokratičnih in protifašističnih strank, ampak so vladne stran ke Izdelale svoje stališče glede pobalinskih dogodkov na univerzi v iiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiimmMiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiimiiMiMimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiMiimiiiiiiiimiiiiiiiMiimiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiMHMiiiiiii IZ GORIŠKE CIVILNE BOLNIŠNICE Odlikovanje veteranov pokrajinske uprave V nedeljo, na praznik dela prvega maja, je pokrajinska uprava podelila zlate ln srebrne kolajne svojim najstarejšim uslužbencem, ki so lani ali letos odšli v zaslužen pokoj. Zlato kolajno je prejelo 8 bivših uslužbencev pokrajinske u-mobolnice, dva iz uradov pokrajinske uprave in eden iz pokrajinskega laboratorija za profilakso. Srebrno kolajno sta prejela po eden bivši uslužbenec iz pokrajinske gluhonemnice in laboratorija za profilakso. Uvodoma je predsednik dr. Chien-taroli pozdravil odlikovance in njihove duržinske člane, ki so prišli na svečanost. Zahvalil se jim Je za trud in delo, ki so ga vložili v korist pokrajinske uprave in njenih ustanov ter jim želel še mnogo let mirnega življenja in zasluženega počitka. Sledila je zakuska, pri Ikateri so veterani dela prišli zopet v stik z vodstvom pokrajinske uprave ter Izmenjali nekaj besed s predsednikom in drugimi predstavniki, med katerimi je bil odbornik za osebje Waltritsch, Mladenič iz Štandreža podlegel poškodbam po trčenju z avtom v platano ob cesti Še eno trčenje pri Marianu - Nezgoda delavca v državni žagi Včeraj zjutraj nekaj po 2. uri se je vračal s svojim avtomobilom s prvomajske proslave v Štever-janu 20-letni Vojko Pavlin iz Štandreža, Romitišče št. 1. Pri hiši št. 263 na Tržaški cesti, v bližini delavnice Shell je iz neznanih vzrokov' izgubil kontrolo nad svojim vozilom, ki je zavilo na levo stran ter Z vso silo treščilo v obcestno platano, Skoro na istem mestu se je pred desetimi leti smrtno ponesrečil z motociklom tudi njegov oče. Pavlin, ki je bil sam v vozilu, je dobil pri tem hude poškodbe. Z avtom Zelenega križa so ga odpeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili močan udarec na prsnem košu in zlom več reber. Pridržali so ga na zdravljenju s prognozo okrevanja v 30 dneh. Pozneje so ga podvrgli operaciji, pri kateri so ugotovili hujše notranje poškodbe, katerim je včeraj okrog 13. ure podle-gel. Ni še znano, ali bo pogreb danes ali jutri, ker mora dati dovoljenje sodna oblast. Pokojni Vojko je bil po poklicu mehanik, delal je pri raznih podjetjih in pomagal tudi doma pri kmečkem delu. Brat Damjan študira na u-niverzi v Padovi, drugi brat pa je na domu, skupaj s sestro in starši. Zapisnik o nesreči je napravila izvidnica cestne policije iz Gorice, ki je ugotovila precejšnjo Jkodo na avtomobilu Prejšnji dan okrog 18.30 pa sta trčila na državni cesti pri Marianu, v bližini nove gostilne 45-let-ni Mario Tuniz iz Manzana, Ul. Gorizia 2, ki je bil namenjen s fiatom 600 iz Villess proti Gradiški, ter 31-letni Arrigo Mambrini iz Cervignana, Ul. Udine 12, ki je prihajal iz nasprotne strani z avtom »Lancia* z evidenčno tablico UD 82244. Na omenjenem kraju je hotel Tuniz zaviti na levo in pri tem sta vozili trčili skupaj in Tuniz je dobil poškodbe. Odpeljali so ga v goriško bolnišnico, kjer so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju zaradi rane na čelu in pretresa možgan. Zapisnik je napravila cestna policija. Skoda na vozilih je precejšnja. Za 30 dni so sprejeli včeraj zjutraj po 10. uri na zdravljenje 50-letnega Leopolda Vogriča iz Štandreža, Ul, Pasubio 1, ki se je ponesrečil pri delu na državni žagi v Gorici, v Ul. Montesanto. Odrezal si je kos prstanca in mezinca na desni roki, ko je upravljal stružnico na električni pogon, ki mu je potegnila roko med mehanizem. Delitev sladkorja in kave Trgovinska zbornica obvešča, da so začeli z razdeljevanjem blaga proste cone za upravičence Iz Gorice in Sovodenj. Vsak potrošnik dobi po 250 g surove kave na odrezek št. 47 in po 2 kg sladkorja na odrezek št. 48, po najvišji ceni 130 lir za kg. Poleg tega lahko dvigne vsak po 900 g semenskega olja pri svojem trgovcu. Razdeljevanje bo zaključeno 31. maja. vloga na zadnji seji pokrajinskega sveta predstavljala osnovo za dosego enotnega političnega stališča; predsedniku ministrskega sveta izraža obsodbo zavoljo usmrtitve študenta Rossija, zahteva kaznovanje storilcev ter preprečitev podobnih fašističnih manifestacij. Mladinska gibanja PLI, KD, PSI, PSDI, PSIUP in KPI iz Gorice so dosegla soglasnost v obsodbi umora študenta Paola Rossija. V svojem sporočilu obsojajo nasilstvo nostalgikov za poprejšnjim režimom, ki škoduje demokratičnim ustanovam, nastalim v odporniškem gibanju, ter izražajo solidarnost z vsemi, ki se zgražajo nad umorom. Predstavniki omenjenih mladinskih gibanj obsojajo vsakršno nasilje pri reševanju civilnih vprašanj ter zahtevajo kaznovanje krivcev. V Steverjanu je umri Karel Planinšeek r \: Smrt Karla Planinščka, starega 43 let, bivajočega Na bregu v Šte, verjanu, je globoko odjeknila med vsemi vaščani. V nedeljo popol, dne je prišel na razstavo vina, kjer je imela njegova družina svojo stojnico, zvečer okoli 20. u-re pa ga je obšla slabost in se je pred vhodom zgrudil na tla. I* van Humar, njegov sosed, in drugi znanci so ga brž odpeljali v bolnišnico, vendar je umrl med potjo. Planinšeek je že dalj časa bolehal na srcu in je pred tednom dni prišel iz bolnišnice. Pokojnik je bil zaveden Slovenec, požrtvovalen delavec prosvetnega društva • Briški grič*, in naš vsakodnevni čitatelj. Pogreb bo danes ob 17. uri izpred hiše žalosti. Prizadeti družini in svojcem izrekamo naš« najgloblje sožalje. Pri Vrhovljah je zavozil v podcestni nasip Sinoči nekaj pred 20- uro so z avtom jugoslovanskega Rdečega križa pripeljali v goriško bolnišnico 28-letnega Ada Rivolta iz Ka-prive, Ul. Battisti 15. Zdravniki so mu ugotovili udarec na desni rami z verjetnim zlomom ter so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju. Rivolt se je ponesrečil z motociklom na cesti med Vrhov-ljami in Dobrovim, kjer je izgubil kontrolo nad svojim vozilom ter padel pod cestni nasip. Omet je padel s stropa in ju ranil Sinoči nekaj pred 18. uro so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 77-letno Giuliano Kenič in 81-letno Eierino Moret obe iz Ulice Rabata 22. Ko sta bili malo prej v kuhinji Moretove se je odtrgal večji kos ometa na stropu, padel na ženici ter ju poškodoval. Ke-ničevi so dali prvo pomoč zaradi udarca na hrbtu desne roke, okrevala bo v 10 dneh Moretovo pa so pridržali za 10 dni na zdravljenju zaradi rane na lobanji in pretresa možganov. * Trgovinska zbornica iz Gorice bo vsakemu razstavljavcu, ki bo sodeloval na sejmu Alpe-Adria od 14. do 22. maja v Ljubljani, dala največ po 20.000 lir prispevka za kritje stroškov. Prvomajska proslava na Dvoru v Steverjanu je privabila v treh dneh več tisoč oseb; posnetek kaže nedeljsko popoldansko ljudsko • prosvetno prireditev VESTI IZ TRŽIČA Blagovni promet v Portorosegi Blagovni promet v pristanišču Portorosega je dosegel v preteklem aprilu 67 tisoč ton raztovorjenega blaga, kar je nekaj nad mesečnim povprečjem. V prvih štirih mesecih letos so raztovorili nekaj nad 216 tisoč ton blaga proti 258 tisoč v istem obdobju lani. V aprilu je pristalo 51 ladij od tega 11 inozemskih, s skupno to-nažo 40.388 ton. Največ so raztovorili lesa in sicer za 27.4 tisoč ton, potem olja za 18.2 tisoč ton, kovinskih polizdelkov za 5.9 tisoč ton, morske soli za 5.2 tisoč ton in kaolina za 4.5 tisoč ton. Iz tri iške bolnišnice. Včeraj zjutraj se je poškodoval pri padcu 37-letni Giuseppe Esposito iz Tržiča, Ul. Verdi, ki si je zlomil desno nogo. Pridržali so ga za 30 dni na zdravljenju. Z glavo je treščila ob vrata 23-letna Mirella Legiša iz Tržiča, Ul. Amarina 10 ter se ranila na čelu. Nudili so ji prvo pomoč; okrevala bo v 7 dneh_ Prvo pomoč s prognozo 7 dni so nudili 10-letnemu Mariu Mi-scialliju iz Gorice, Ul. Raštel 18, ki se je ranil z ostrim predmetom na desni roki. Teden dni se bo moral zdraviti v bolnišnici 17-letni Dario Jacu-min iz Ronk, Ul. 4. novembra 10, ki se je ponesrečil prejšnji dan popoldne. Cepljenje v Ronkah. Danes 3. in v petek 5. maja cepijo v občinskem ambulatoriju v Ul. D’Aosta v Ronkah s Sabinovim cepivom proti otroški paralizi Cepljenje velja za mladino od 6 mesecev do 2l let in za vse tri obroke. Sejo v Starancanu bo imel tamkajšnji občinski svet v petek 5. tm. ob ,'1.30. Dnevni red obsega 11 točk. Ob tej priliki bodo odobrili tudi nekatera izvršena cestna dela. Gorica VERDI. 16.30; ((Strani amori«, L. Turner in A. Robertson, čmobeli ameriški film; mladini pod 14. letom prepovedan. CORSO. 17.15: «Pigiama Party», T. Kirk in J. Wayth; mladini prepovedan. MODERNISSIMO. 16.15; «La belva di Duesseldorf«, Robert Hossein in Marie Franze Pisier; nemški film; mladini pod 18. letom vstop prepovedan. VITTORIA. 17.00: #La donna che voleva l’amorev>, G. Foundas in M. Kondou; čmobeli grški film; mladini pod 18. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 17.15; oSaladino«, Ahmed Mazhar in Nadja Loutfi; barvni film v kinemaskopu; zadnja ob 22. uri. Tržič AZZURRO. 17.30—22: «11 terrori-sta«, G. M. Volonte, Raffaela Carrk. EXCELSIOR. 16—22: «11 servo«, Arthur Kennedy, kinemaskopskl film v barvah. NAZIONALE: zaprt. PRINCIPE. 17.30-22: Una notta per morire«, T. Bankhead in S. Power, v barvah. Ronke RIO. 19—21.30: ((Pištola veloce«, Audie Murphy, v barvah. EXCELSIOR. 21.00: «11 gigante«, R. Hudson in E. Taylor, za dijaški kineforum. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Verdijev korzo št. 57, tel. 28-79. TEMPERATURA VČERAJ Najvišja 26,8 stopinje ob 14. uri, najnižja 7,6 stopinje ob 6.1Q; povprečne vlage 40 odstotkov. Al A IZIDI •Bologna — Inter 2-1 •Catania — Atalanta 0-0 •Juventus — Brescia 3-1 •Vicenza — i Cagliari 1-1 •Milan — Torino 0-0 •Napoli — Lazio 2-0 Fiorentina - — 'Roma 2-0 •Sampdoria — Spal 1-0 •Varese — Foggia 0-0 LESTVICA Inter 31 18 16 3 62 23 46 Bologna 31 18 7 6 58 34 43 Napoli 31 15 11 5 39 25 41 Juventus 31 12 15 « 35 19 39 Fiorentina 31 13 11 7 37 21 37 Milan 31 12 11 8 37 31 35 Vicenza 31 10 14 7 37 32 34 Roma 31 11 10 10 25 30 32 Brescia 31 12 7 12 41 39 31 Cagliari 31 9 10 12 35 34 28 Torino 31 8 12 11 28 31 28 Lazio 31 8 12 11 27 35 28 Atalanta 31 9 9 13 24 35 27 Spal 31 8 9 14 32 41 25 Foggia 31 6 13 12 19 29 25 Sampdoria 31 8 8 15 25 35 24 Catania 31 5 12 14 23 45 22 Varese 31 1 11 19 21 56 13 Prihodnje tekme (8. t.m.) Atalanta - Milan; Brescia - Bo- logna; Cagliari - Napoli; Fiorenti-na - Varese; Inter - Juventus; La-zio - Sampdoria; Spal - Catanla; Torino - Vicenza; Foggia - Roma. > JU JL IZIDI •Livorno Monza 2-1 •Mantova — Catanzaro 6-1 •Messina — Alessandria 1-0 •Modena — Genoa 1-1 •Novara - — Palermo 04) •Padova - — Lecco 1-0 •Potenza — 1 Piša 4-1 •Trani — Reggina 2-2 •Venezia — Pro Patria 6-1 •Verona - - Reggiana 0-0 LESTVICA Venezia 31 14 13 4 44 24 41 Lecco 31 15 9 7 38 25 39 Mantova 31 13 12 6 41 24 38 Reggina 31 12 11 8 39 30 35 Genoa 31 11 12 8 35 29 34 Verona 31 10 14 7 28 24 34 Potenza 31 13 7 11 34 32 33 Catanzaro 31 10 12 9 30 29 32 Messina 31 7 18 6 21 20 32 Palermo 31 8 14 9 30 26 30 Padova 31 11 8 12 35 34 30 Livorno 31 10 10 11 21 28 30 Monza 31 12 5 14 31 37 29 Piša 31 10 9 12 23 32 29 Reggiana 31 8 12 11 27 31 28 Novara 31 5 18 8 25 35 28 Modena 31 3 19 9 21 27 25 Alessand. 31 6 13 12 18 31 25 P. Patria 31 7 10 14 30 42 24 Trani 31 5 14 12 22 39 24 Prihodnje tekme (8. tjn.) Alessandria - Padova; Genoa -Potenza; Lecco - Catanzaro; Mantova - Messina; Monza - Venezia; Palermo - Trani; Piša - Novara; Pro Patria - Livorno; Reggiana -Modena; Reggina - Verona. A SKUPINA CLIGE IZIDI •Legnano — Como 1-1 •Parma — Trevigllese 2-0 •Piacenza — CRDA 1-6 •Rapallo — Ivrea 1-1 •Savona — Mestrina 2-0 •Solbiatese — Udlnese 1-1 Marzotto — »Treviso 1-6 •Trlestina — Cremonese 1-6 Entella — »Bielleae S-2 LESTVICA Savona 31 17 8 6 50 22 42 Marzotto 31 15 9 7 35 26 39 Udinese 31 13 12 6 47 24 38 Como 31 12 13 6 31 22 37 Bieliese 31 13 10 8 44 40 36 Treviso 31 13 9 9 30 23 35 Piacenza 31 13 8 10 26 31 34 Legnano 31 10 14 7 27 20 34 Solbiatese 31 12 9 10 41 35 33 Rapallo 31 8 16 7 23 18 32 Triestina 31 » 12 10 23 30 30 CRDA 31 9 11 11 25 22 29 Cremonese 31 10 7 14 33 37 27 Entella 31 9 8 14 19 40 28 Parma 31 3 17 11 13 25 23 Trevlgllese 31 4 15 12 19 3« 23 Mestrina 31 5 11 15 21 35 21 Ivrea 31 5 9 17 24 4« 19 Prihodnje tekme (8. . t.m.) CRDA - Rapallo; Como - Trie-atina; Cremonese - Trevlgllese; Entella - Legnano; Ivrea • Trevi-ao; Marzotto - Savona; Mestrina • Blellese; Solbiatese - Parma; Udlnese - Piacenza. NASLOV PRVAKA SE NI ODDAN... Interjeva prednost še za 2 točki manjša Bologna se je z zmago 2:1 približala Interju na 3 točke - V B ligi Udinese izgubila točko, CRDA pa obe Nogometno prvenstvo A lige postaja znova zanimivo. Prednost In-terja, ki se je Se pred nekaj tedni zdela nedosegljiva, se je zmanjšala na 3 točke in to po zaslugi presenetljive Bologne, ki ga je na svojih tleh premagala s sicer tesnim toda zasluzenim rezultatom 2:1 in se mu tri kola pred zaključkom prvenstva približala na matematično dosegljivo bližino. Inter je prišel prvi v vodstvo z golom Bedina, toda Bologna je izenačila s Pascut-tijem in nato prešla v vodstvo še v prvem polčasu s Peranijem. V drugem polčasu se rezultat ni spremenil. Zmaga Bologne je bila zaslužena, čeprav je nastopila brez Negrija, Micellija, Tumburusa in Bulgarellija, medtem ko je Inter i-gral brez Mazzole in Jairja. Zelo zanimiv položaj je nastal tudi na dnu, kjer so sedaj v nevarni coni štiri enajsterice: Catania, Sampdoria, Foggia in Spal, medtem ko je Varese seveda že davno izgubljena. Sampdoria se je pomaknila še za dve točki višje z zmago nad Spalom, Catania je izbojevala eno samo točko, Foggia pa prav tako, vendar na tujih tleh. V B ligi je Venezia še vedno krepko v vodstvu z visoko zmago s 6:1 nad Pro Patrio. V borbi za preostali dve mesti za preskok v A ligi je Mantova z enakim rezultatom 6:1 premagala Catanzaro, Lecco pa je sicer izgubil na tujih tleh proti Padovi, a je kljub temu obdržal drugo mesto. Bitka za obstanek so bo poslej vodila le med Tranijem, Pro Patrio, Alessandrio in Modeno. vendar ima samo ena od teh enajsteric upanje na rešitev. V C ligi je prvo mesto še vedno čvrsto v rokah Savone, ki bo skoraj gotovo v prihodnji sezoni igrala v B ligi, ker sta Marzotto in Udinese preveč nestalni v svojih igrah in rezultatih. Triestina je znova preskočila CRDA in si zagotovila varen obstoj v C ligi. ZENSKO ODBOJKARSKO PRVENSTVO NEURADNO SVETOVNO KOŠARKARSKO PRVENSTVO Ženska vrsta Bor A zmagala proti Jugoslavija prva v Čilu Sestese in izgubila proti Minelli Zmaga vrste Bor B nad Sacile in vrsto Breg nad ACI B V ženski odbojkarski A seriji je prva vrsta Bora doživela v soboto in v nedeljo en poraz in eno zmago, drugo v sedanji sezoni. V soboto so naša dekleta kljub dobremu odporu morala prepustiti zmago drugoplasirani vrsti Minelli v štirih setih z rezultatom 3:1 (15:12, 15:10, 7:15, 15:12). V drugi tekmi pa so članice Bora po trdi borbi premagale Sestese v petih setih z rezultatom 3:2 (15:10, 17:15, 10:15- 10:15, 15:11). Vrsta Bor A je nastopila v naslednji postavi: Pavletič, Savi, Miot, Zavadlal, Hmeljak, Kenda, Barej S. in L. V nedeljo se je za drugo žensko šesterko Bora zaključil prvi del prvenstva .Po petih odigranih tekmah so borovke s tremi osvojenimi zmagami nepričakovano tretje v lestvici, kar je že velik uspeh, če upoštevamo, da je to prvo prvenstvo na katerem sodelujejo. Zadnji nasprotnik plavih je bila ekipa Sacila, ki velja za glavnega favorita. Naj povemo to, da je na lanskem turnirju ta ekipa e-dina odvzela Borovi šesterki set v vsem prvenstvu. Zato so bila predvidevanja za zmago na strani domačink, kar se je tudi zgodilo. To. NAKNADNI TURNIR II. AMATERSKE KATEGORIJE 1X1XX121XX121 Kvote: 13 točk — 10.062.000 Ur, 12 točk — 332.000 Ur. 12X1112XXX21 Kvote: 12 točk — nihče, 11 točk — 256.600, 10 točk — 20.865 Ur. Dragocena točka Primorja v Romansu Čeprav je S. Canciano vodil že z 2:0 so igralci Primorja napeli vse sile in zasluženo izenačili Prva tekma naknadnega turnirja druge amaterske kategorije med Primorjem in S. Cancianom, se je na igrišču v Romansu zaključila z neodločenim rezultatom 2:2 (2:1). Tekmi je prisostvovalo okoli 500 ljudi, od katerih dobra polovica navijačev Primorja. Primorje je nastopilo s 'popolnoma preurejeno postavo. Trener je dal nedeljo počitka Frassinelliju in Oleniku, nadomestiti pa je moral tudi poškodovanega Bartolija. Z u-spehom so jih nadomestili Bucca-velli, Stinco in Milič, že v prvih minutah igre je bilo opaziti, da igra Primorje bolj sproščeno in ofenzivno, zato pa je bila bolj nezanesljiva obramba, v kateri se je izkazal edino Buccavelli M. Tudi krilca žu-žič in Sardoč sta začela slabo, vendar sta se v drugem delu močno popravila. V napadu sta bila naj- boljša Stinco in Milič, Delise pa je bil boljši v krilski vrsti, kamor ga je trener postavil namesto nezanesljivega Filotta. Verginella se je izkazal le v zadnjem delu igre ter dosegel tik pred koncem drugi gol za Primorje. Rezultat 2:2 odgovarja stanju na igrišču, vendar pa bi z malo sreče lahko zmagali obe enajsterici, ki sta prikazali dopadljiv nogomet in zaslužili zanj navdušeno ploskanje občinstva. Primorje je nastopilo v naslednji postavi: Furlan; BuccaveUi M., Starc; Žu-žič, Finotto, Sardoč; Stinco, Milič, Unedu, Verginella, Delise. V začetku igre je imel S. Canciano dve lepi priložnosti. Primorje je odgovorilo v 12’ z Unedujem, vendar je branilec rešil v kot, ki ga je izvedel Stinco. Precizno streljano PRED MALOŠTEVILNIMI GLEDALCI PRI SV. SOBOTI S krasnim golom Canziana Triestina odpravila Cremonese S 30 točkami Triestina matematično na varnem - Miani — presenečenje tekme STRELEC: Canzian (Ts) v 19’ prvega polčasa. TRIESTINA: Colovatti; D’Eri, Cattonar; Pez, Varglien, Ferrara; Mantovani, Dalio, Miani, Canzian, Scala. CREMONESE: De Jaco; Canevari, Mizzi; Ottani, Vecchi, Ravani; Sar-chi, Tassi, Rossi, Belloni, Del Blanco. SODNIK: Falchi iz Ternija. Gledalcev 2000. Koti 5:0 za Triestino. S tesno, toda zasluženo zmago nad Cremonese Je Triestina dosegla koto 30, kar Ji sedaj že tudi matematično zadošča za obstanek v C ligi. To dejstvo samo po sebi sicer ni kaj prida razveseljivo, vendar je spričo okoliščin, v katerih Je tržaška enajsterica igrala v letošnjem prvenstvu, sprejemljivo. Tekma sama agonistično ni bila zanimiva, tehnično pa Je bila na zadovoljivi ravni zlasti po zaslugi Triestine, ki je po začetni neurejenosti povezala svoje vrste in nato zaigrala dovolj podjetno in brez posebnih virtuozizmov tehnično do- volj dobro. Začetek je pripadal gostom, ki so kar trikrat nevarno ogrozili mrežo Triestine, toda Colovatti je bil vedno na mestu in je v 9’, 13’ in v 15’ z izrednimi posegi rešil svojo mrežo. Že nekaj minut kasneje pa je Triestina dokaj nepričakovano prišla v vodstvo. Mantovani je prodrl po desni strani, obigral branilca in lepo centriral pred vrata, toda žoga se je odbila od branilca in prišla do Mia-nija, ki je znova centriral, tokrat izredno precizno do Canziana, ki jo je z glavo izredno prisebno plasiral v mrežo poleg nemočnega De Jaca. Gol je dal domačim igralcem novega poleta in vse do konca polčasa gostje praktično niso več prodrli v kazenski prostor Triestine. Tudi v drugem polčasu je Trie stina dokaj pogosto napadala, toda vratar De Jaco je vedno pravočasno interveniral na poskuse Manto-vanija, Canziana in zlasti Mianija, ki je bil brez dvoma najnevarnejši napadalec v vrstah domačih. Mnogokrat je s svojimi akcijami in svojimi streli, ki so le za las zgrešili cilj, požel aplavz pri «odprti sceni*. V zadnjih minutah so gostje spet nekoliko pritisnili in Colovatti je imel spet nekoliko več dela, pri čemer je vsaj v dveh ali treh primerih interveniral res izvrstno. Na splošno je Triestina zadovoljila, čeprav je nastopila z marsikatero spremembo v svojih vrstah. Colovatti je bil najboljši v enajsterici. V obrambi je D’Eri povsem zaslužil potrditev, v krilski vrsti pa se je običajni branilec Ferrara kar dobro znašel. V napadu je bil najboljši Miani, Mantovani je dobro začel, toda proti koncu je popustil. Vedno nevaren v zaključnih fazah je bil Canzian. medtem ko sta Dalio in Scala igrala bolj defenzivno in vsekakor zadovoljivo opravila zaupano Jima nalogo. Cremonese ni izpolnila vseh pričakovanj. Njena igra je bila medla, ima pa v svojih vrstah nekaj dobrih posameznikov. žogo je branilec ponovno odbil do Verginelle, njegov strel pa je vratar odbil do Uneduja, ki je ponovno streljal. Vratar je znova odbil do Miliča, končno pa je položaj razčistil branilec S. Canciana. Dve minuti kasneje je zopet lepo streljal Stinco. V 18’ pa je S. Canciano izvedel protinapad in po krivdi obrambe gostov, zlasti Finotta, prešel v vodstvo. Primorje je reagiralo, vendar brez posebnega uspeha. V 34’ je bilo zopet nevarno za Primorje in zopet je S. Canciano po napaki Finotta dosegel gol. Po tem drugem zadetku je trener Primorja nekoliko preuredil svoje vrste, kar je prispevalo k večji zanesljivosti obrambe in k večji udarni moči Primorja. V 39’ bi Primorje lahko doseglo vodstvo. Vratar je bil že premagan, vendar je Verginella bil nekoliko prepočasen. Tik pred koncem polčasa pa je Unedu spretno preigral dva nasprotna igralca in nato dosegel res krasen gol. V drugem polčasu je Unedu že v drugi minuti ogrožal vrata S. Canciana, ki je nevarno prodrl skupno z Miličem tudi v sedmi minuti. V protinapadu je vratnica rešila Furlana, nato pa Je zopet lepo streljal Milič. V 16’ se je Flnottov strel odbil od prečke. Sledilo je še več obojestranskih napadov, dokler ni pet minut pred koncem Verginella s hitro osebno akcijo dosegel izenačenje. V drugi tekmi tega naknadnega turnirja, ki je bila v Tržiču, Je Ita-la premagala Edero s 3:1. B. R. Jugoslovansko nogometno prvenstvo BEOGRAD, 2. — V prvi nogometni ligi jugoslovanskega prvenstva so bili doseženi v 24, kolu naslednji rezultati: Velež . Vojvodina 0:0, Hajduk -Radnički (Beograd) 2:0, Crvena zvezda - Trešnjevka 2:1, OFK Beograd - Zagreb 4:1, Olimpija - Sarajevo 3:1, Radnički (Niš) . Rijeka 1:0, Željezničar - Partizan 3:1, Dinamo - Vardar 1:0. Na lestvici vodi Vojvodina s 36 točkami in je sedaj tudi že matematično prvak letošnjega prvenstva. V zahodni drugi ligi so bili v 26. kolu doseženi naslednji rezultati: Čelik - Bosna 1:1, Slavonija -Split 0:0, Borovo Varteks 4:0, Lokomotiva Istra 2:2, Famos - Rudar 3:3, Zadar - Borac 3:0, Segesta-Leotar 2:0, Sloboda ■ Maribor 1:0. Na lestvici vodi Čelik z 39 točkami. da že po rezultatu vidimo, da ni bilo tako enostavno kot smo si pričakovali. Izid Sacile — Bor B 3:0 (16:14, 15:13, 15:10). Postavi: Sacile: De Savi, Benedet, Presot-to M. in G., Del Santo, Camilotti, Giaconi in Maso. Bor B: Švab, Stegu, Bandelj, Rauber, Pahor in Rogelja. Sodnik: Fomasar (Videm). f. v. BREG — AGI B 3:0 Brežanke so z nedeljsko zmago v Gorici nad domačo ekipo AGI B zapustile kronično zadnje mesto v lestvici ter si vsaj nekoliko popravile položaj. Zmaga Brežank je bila povsem zaslužena in je bila ekipa AGI enakovreden nasprotnik samo v prvi polovici drugega seta, ko so Goričanke celo vodile in so morale Brežanke zbrati vse svoje sile, da so prisilile uporne nasprotnice na kolena. Zmaga Brega bi bila drugače še bolj očitna, če ne bi bile Brežanke izredno netočne v servisih, ki so bili glavna hiba moštva. Za opravičilo AGI pa velja dejstvo, da je ta ekipa zelo mlada, saj trenira šele 3 mesece, a je vseeno v tem času veliko dosegla. Brežanke so nastopile v sledeči postavi: Kriščak, Slavec D., Foraus, Cesnik, Slavec N., Cuk, Racman in Glavina. Rezultat: Breg — AGI B 3:0 (15:4, 15:9, 15:5). K. V. KOllSAKSTVO LIEGE, 2. — Francoz Jacques Anquetil je zmagal v kolesarski dirki Liege — Bastogne — Liege. 235 km dolgo progo je prevozil v času 6.59’45” in prehitel drugopla-siranega Belgijca Van Schila za 4’53”. Najboljši ItaUjan Dancelli je bil 6. z zaostanom 5’24”, Gimondi pa je bil 17. z zaostankom 5’39”. z zmago nad Španijo V drugi odločilni tekmi so ZDA premagale SZ - Korač najboljši strelec SANTIAGO, 2. — Neuradno svetovno košarkarsko prvenstvo s® je zaključilo z velikim uspehom Jugoslavije, ki je nepričakovano osvojila prvo mesto pred ZDA in Sovjetsko zvezo, medtem ko j® uradni svetovni prvak Čile ostal na zadnjem mestu. V borbi za najvišji naslov je Jugoslavija v zadnji tekmi premagala Španijo s 68:65, vendar pa ta zmaga sama po sebi še ni bila odločilna. Končna zmaga Jugoslavije je bila namreč odvisna od izida srečanja med ZDA in SZ. Ce bi v tem dvoboju zmagala Sovjetska zveza, ki z istim številom točk kot Jugoslavija osvojila prvo mesto za. radi neposredne zmage nad Jugoslavijo. Ker pa je zmagala ekipa ZDA. je kljub enakemu številu točk zmagala Jugoslavija, ki je premagala ZDA v neposrednem srečanju. Jugoslavija je svojo važno srečanje s Španijo začela zelo dobro in je prvi polčas zaključila z razliko 11 košev v svojo korist (36:25). V drugem delu pa so Španci silno navalili in postopno zmanjševali razliko tako, da je končno Jugoslavija imela le še 3 točke naskoka. Veselje jugoslovanskih igralcev je bilo nepopisno, posebno še ko so zvedeli, da je Američanom uspelo po ostri in enakopravni borbi premagati Sovjetsko zvezo. Kot strelelec je bil med posamez. niki najboljši Jugoslovan Korač s 125 koši. To je doslej brez dvoma največi uspeh jugoslovanske košarke. Največ zaslug zanj imata stara leva Daneu in Korač, vendar pa so k uspehu mnogo prispevali tudi mladi igralci Rezultati: ZDA — SZ 75:73 (34:33) Jugoslavija — Španija 68:65 (36:25) Jugoslavija LESTVICA 6 5 1 451-402 11 ZDA 6 5 1 453-391 11 SZ 6 4 2 423-363 10 Bolgarija 6 3 3 453-476 9 Brazilija 6 3 3 430-448 9 Španija 6 1 5 413-457 7 Čile 6 0 6 429-481 6 MOŠKA KOŠARKARSKA C LIGA KRAS-GASILCI (Go) 3:2 V nedeljo je moška vrsta Krasa gostovala v Gorici in osvojila proti vrsti Gasilcev dve dragoceni točki v svoji prvi zmagi na tujih tleh. MtiiiiMMiiiiiiiiviiiiiiiiaiittiiiuiiiiiiiiiiiiiiciiiiiifiiiiifitiifiitiiiiiittttiitifiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiviiif 11111111111 MOŠKA KOŠARKA I. DIVIZIJE Bor-Servolana 61:54 Prva zmaga Borove vrste v tem tekmovanju V košarkarskem srečanju I. divizije je Bor premagal Servolano z 61:54 (32:21), In s tem dosegel svojo prvo turnirsko zmago. BOR: Lakovič 25, Rojaz 6, Rudež 6, Ambrožič, Prinčič 2, Zavadlal 10, Košuta 7, Gergolet 3, Švara 2. SERVOLANA: Weis 5, Colucci 4, Tagliapietra, Sartori 19, Pitto, Bo-digai 17, Merlak, Marzari, Vecchiet, Tonelli 9. Vrsta Bora je prvič na tem turnirju igrala sproščeno ln povezano. Igralci se niso zmedli niti v trenutku, ko sta zapustila igrišče najbolj izkušena igralca Rojaz ln Lakovič. Proti vsemu pričakovanju je peterka zaigrala tudi brez njiju tako učinkovito kot prej in je obdržala svojo prednost, Rojaz in Lakovič pa sta po povratku na igrišče lahko še koristneje prispevala h kolektivni igri. V uvodnih minutah sta bili vrsti precej izenačeni. Borovci so bili toč-nejši v metih, Skedenjcl pa so igrali tehnično boljše. Končno Je Bor le prevzel pobudo ln začel nizati točke. Izvrstno Je igral predvsem Lakovič, ki je dosege! koše iz dalja- ve. Ob zaključku prvega polčasa je imel Bor 11 košev prednosti. V drugem delu so Borovci takoj močno pritisnili, da bi si zagotovili še večjo prednost in res jim je to uspelo, predvsem po zaslugi Rudeža in Košute, tako da so Borovci vodili že s 16 točkami naskoka. Toda škedenjcev to m zmedlo. Spremenili so svojo taktiko, zaigrali ostreje na moža in iztisnili iz sebe svoje zadnje moči. Njihovi napori so rodili uspehe in na polovici polčasa je imel Bor le še 9 točk naskoka. Z zelo ostro igro in s stalnim spreminjanjem taktike so nato Skedenj-c: še bolj znižali razliko, in sicer le na 6 točk. Ko pa je ponovno vstopil v igro Lakovič, je Bor spet dobil z njim pravo protiorožje. Sprva je zadrževal žogo nato pa se spuščal v protinapade, pri čemer so ostro reagirali in si nakopali nekaj kazenskih strelov, ki jih je Bor v veliki meri realiziral. Končni rezultat 61:54 Je precej realna slika razmerja na igrišču. Ta zmaga naj bi služila borovcem kot odskočna deska za bodoče igre. I. PATRIZIO Ekipa Krasa se je zavedala važnosti tega srečanja in je zaigral3 že od začetka mimo in požrtvovalno. Odlikovala se je predvsem v obrambi, ki je zapovrstjo razbijala napade domačih. Sicer Pa le celotna vrsta zaigrala res dobro in morda doslej sploh še ni P°^ zala tako dobre igre. Med gorišlm mi igralci je bil najboljši Cej, ® je prej igral za goriški Dom in 111 je svoje moštvo rešil še hujš®8* poraza. Tekma je bila na prostem in 1° je včasih motil veter. Tehnični rezultat: Gasilci-Kras “ (15:11, 12:15, 3:15, 15:11, 9:15). Z. Tekmovanje za pokal Primorskega dnevnika Nogometni ekipi iz Sovodenj ® Juventina iz štandreža sta se spoj razumeli, da se bosta pomerili dveh prijateljskih tekmah. ZrasU valeč bo dobil lep pokal Primo • skega dnevnika. Prvo srečanje bo v Sovodnjah nedeljo 8. maja ob 17. uri. PPvr® na tekma bo v štandrežu dne "• maja. V primeru enakega števil točk bosta obe ekipi odigrali J tretjo tekmo enkrat pozneje. ” drobnosti bomo še objavili. Med domačini in navijači ob®“ ekip vlada veliko zanimanje za derby tekme med sosedi. Skrivnost... (Nadaljevanje s 3. strani)_t ne. Najprej so mu zamerili, d» se je obdal v Kremlju z množil" poljskih veljakov in s P01!*?., osebno stražo. Razširila se je di vest, da je prestopil v katoliško vero. Vendar bi to nem**® bojarji prenesli, da ni novi Dimitrij pričel uvajati v Bj15?', evropskih metod in svobodni® ških idej. Omejil je oblast boja*" jev in sklenil odvzeti cerkvam 5“ samostanom ogromno bogastva, ki niso koristila nikomur, in Jr" uporabiti za napredek množ*®-Zrahljal je podložništvo in se vzel za odpiranje šol. Uvedel J sodobno upravo in trgovino t® navezal politične, gospodarske kulturne stike z Evropo. Škrata«, postal je car, za kakršnega le. J?" pol evropska Rusija še ni bi* Sodu pa je izbila dno njeg®y® poroka z Mniszkovo hčerko rino. Katoličanka na ruskem c“* skem dvoru! To je bilo le PL, več, ko je bila vendar tradicij nalna dolžnost carja braniti 1 pospeševati pravoslavje. Od vs ga začetka sovražni mu ZuJJsJt ki '» kmalu po prihodu Vi"1, trija skoval proti njemu žaro in bil odkrit, pa po samem čari pomiloščen, je rovaril dalje “ pripravil novo zaroto. S pom00! svojih pristašev je sredi notlVj plesu v maskah vdrl na “VO • Dimitrij je hotel zbežati. P*J padel in se pobil. Tedaj so P ntli po njem in ga zverinsko^ uni rili Iznakaženo truplo so oavie*** k bivši carici Mariji, ki jo Je ° Iz samostana, m J., Dimitrij vzel iz samostana, 'ti z grožnjami prisilili prekU?®,. prejšnje priznanje, da je Dimit™ res njen sin. Tako so uradno glasili, da Je bil pustolovski o*’ menih Grigorij Otrepjev. VtV. ko so razglasili vdovo carico » rino za ženo »nesramnega P0* j. lovca», jo s tem do kraja P" žali in nato internirali. In ®.,i sks krone se je polastil Vasiw Zuijski, vendar se Rusija s w ni umirila, zakaj sledila so novih državljanskih vojn in — Dimitrijev. R. REHA*11 IVAN BRATKO fT Louis Adamič Septembra letos bo minilo 15 let, odkar je bil na še vedno nepojasnjen način ubit na svojem posestvu v Mtlfordu v New Jersepu slavni ameriški pisatelj slovenskega porekla Louis Adamič. Ob tej priliki objavljamo naslednji sestavek o pisatelju iz potopisne knjige Ivana Bratka «Rakete in sekvoje», ki velja za eno izmed najboljših slovenskih potopisnih knjig v zadnjih letih zlasti o sodobnih razmerah v Ameriki in ki je izšla pred nekaj meseci. Nato pa bomo objavili Adamičevo črtico sZakaj je važno, da si Kobočniks s podnaslovom «Moi in njegov pes», objavljeno v njegovi knjigi «What’s your Name?», ter še kak odlomek iz iste knjige. 1. •Svet danes potrebuje pisatelj® velikega srca, ki čutijo z vsem čk ištvorn*. Leonid Leonov na kongresu PEN klubov 1985 na Bledu V New York Library so mi pripovedovali, da Je mesece ln mesece posedal v knjižnici in napeto študiral. Pregledoval Je gradivo za knjige, ki Jih Je pripravljal. Malo Je bilo tako vnetih obiskovalcev newyorške biblioteke. Delavnost In živo vnemo za pisanje, ki ju je prinesel s sabo iz «old country» je združil z ameriško delovno mrzlico. Ko sem se vozil Iz Washingtona proti New Yorku po samotni pokrajini z osamljenimi farmami sredi zelene negovane ravnine z majhnimi gozdovi, mi je prihajala na misel njegova domačija v Miifordu. Po opisih se mi je zdelo, da mora biti tudi v tistem koncu New Jerseya podoben svet in podobne samotne farme, kot je bila njegova. «Leta 1937 sem kupii majhno staro farmo, na kateri živim. Rad živim na deželi, kjer se lahko sprehajam, imam pse in obdelujem les.» Avtobus Je drvel po črnem asfaltu s tremi tiri v vsako smer, pravijo, da je to najmočnejša arterija Amerike. Pred sabo pa sem videl prefinjeni, odkriti obraz z zelo visokim čelom. Koža na licih se mu še ni gubala, a Je bila nezdravo bleda. Potem sem spet gledal visoko postavo, ki se je pravkar rahlo upognila v nervozni kretnji sredi nagle hoje. V tej drži sem ga za hip ujel, ko je nekoč spomladi 1949 prečkal ulico sredi Ljubljane. Farme s silosi, od daleč podobnimi vaškim zvonikom, so bežale mimo nas. Okrog ln okrog so bila polja, tu in tam gozdič. V Miifordu na nekem podobnem samotnem kraju so na doslej nepojasnjen način streli iz puške jeseni 1951 pretrgali življenje tega samorastnika našega rodu, ki se Je v novem svetu povzpel zelo visoko kot pisatelj in kot neustrašni politični «maverick* (pisatelj, ki ne pripada nobeni strani), kot fant, star dobrih štirinajst let, se je v zadnjem hipu pred prvo svetovno vojno, leta 1913, izselil v Ameriko. Louis Adamič Je samorastnik posebne vrste. Ko je prvič zagledal presenetljivo sliko newyorških nebotičnikov, je bil že usmerjen: za sabo ima dva razreda gimnazije in — kar je mnogo važnejše — že pisateljuje. Ko je bil star dvanajst let, je v nekem mladinskem listu objavil svoje literarne prvence. V doti, ki jo je prinesel s sabo v novi svet, pa Je bilo še nekaj: učitelji ln vzori, ki so mu bili pri srcu. «Odločilno je vplival name Ivan Cankar, slovenski pisatelj, čigar novelo «Hlapec Jerneju sem prevedel v angleščino. Objavljena je bila leta 1926 v založbi 'Vauguard Press.» Se poprej pa je prevedel več del srbskih, hrvaških in slovenskih pisateljev. Ce imamo vse te prvine pred očmi, nam je njegovo življenje v Ameriki logično in dosledno nadaljevanje začrtane poti Iz stare domovine. Kjer koli živi — kot priložnostni delavec, vojak, popotnik ali uslužbenec pri ladjevodih — povsod pisateljuje. Njegova prva knjiga je «Dynamite» — oris krvave zgodovine bojev ameriškega proletariata. Cankarjev «Hlapec Jernej* je umetnina, «Dynamite» je dokument, v katerem je zbrano pretresljivo gradivo. Se nekaj ga loči od vzornikov, ki so mu bili odločilni: poleg pisanja se je z veliko energijo vrgel v — akcijo. Karakter, prvo znanje, življenjsko in delovno usmerjenost mu je dal ali vsaj nakazal stari svet; novo znanje, dozorevanje, širino in čut za akcijo pa novi svet. In tako se v njegovem delu izprepletata pisanje ln akcija. Tudi «old country» se posveča zdaj s peresom, zdaj z dejanjem, zdaj z literarnim delom, zdaj z novinarstvom — kar pač presodi, da bo bolj učinkovito. Pred vojno je napisal knjigo «Native’s Return*, v njej je upodobil kralja Aleksandra, in izdal brošuro «Struggle» — Boj. V zadnji je na dlani beli teror v Jugoslovanskih zaporih. Tekst za «Struggle» mu Je pripravil Edvard Kardelj, Adamič ga je prevedel in prilagodil za ameriške razmere. Kardeljev rokopis mu je izročil Boris Kidrič, s katerim sta se sestajala v dneh njegove prve «vmitve». Protest z gradivom iz «Boja» so podpisala najbolj znana imena ameriške književnosti: John Dos Passos, Erskine Caldwell, Theodor Dreiser, tJpton Sinclair, Sherwood Andersen in drugi. Protestno pismo, ki ga Je poslal specialni komite ameriških intelektualcev v novembru 1933 tedanjemu jugoslovanskemu ambasadorju v Washingtonu dr. Leonidu Pltamicu, je podpisalo 43 znamenitih imen. Na čelu liste je Roger N. B®', win, tedanji predsednik Internacionalnega komiteja za Pyj tične obsojence. Po podatkih, ki so na voljo temu komiteLj je rečeno v pismu, je trenutno v Jugoslovanskih zaporih 21 političnih nasprotnikov režima Aleksandra I., okrog 12° P je doslej ugotovljenih primerov političnih umorov v teh z®P^ rih. Med njimi so mnogi taki, ki so umrli za posledicami to ture na policiji. V pismu je dalje rečeno, da je komite spr^ jemal poročila o vsem tem iz najrazličnejših virov ter da L že često interveniral v posameznih primerih, ki so Pr0C*r. v svetovno javnost. Podrobne, obširne informacije pa je 11 davno sprejel od očividca Luisa Adamiča, ki je njegov čl0”’ «Položaj gospoda Adamiča kot resnicoljubnega in precizne!* pisatelja je nesporen,* je rečeno v pismu. Protest se opira gradivo iz «Struggla», ozadje vsega, tako je poudarjeno brošuri, pa je obdelano v knjigi «The Native’s Return*- ‘L tem primeru, ki je v zvezi z zgodovino KPJ, so na karakter in vloga Aleksandrove Jugoslavije, Adamičeva de-)0l nost v tistem času in moralno politična sila intemacional01^, kulturnih krogov. V vojni propagira naš osvobodilni boj, razkrinkava d1*! o Mihajloviču, zbira sredstva za našo vojsko in izkorišča sVKll.A: Ulica Silvio PelUco I U„ Telefon 33-82 - UPRAVA: TRSI - UL. SV FRANČIŠKA It. 20 - Telefon 31-338 aa-823 - NAROČNINA: mesečna HOU ur - VnaPr®£ četrtletna 2250 Ur poUetna 4.400 Ur, celoletna 7700 Jr - SFRJ posamezna številka v tednu m nedeljo 50 para (50 starin dinarjev), mesečno 10 dtn (1000 starih dinarjev), letno 100 din 00.000 starih dinarjev) - Postni tekoč) račun: Založništvo tržaškega tlsks Trst 115374 - 0 SFRJ- ADIT D2S' Ljubljana, Stari trg 3/1., teleton 22-207. tekoči račun pri Narodni danki v LjuMianl - 503 3 H« - OGLASI: On« oglasov: Za vsak mm v Strini enega stolpca: trgovski 160, flnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur. - Mali oglaal 40 Ur beseda - Oglasi trta*** gorlSke pokrajine se naročajo pri upravi - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Sncletfi Pubbllclta Itallana* - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja In tiska Založništvo tržaškega tiska, Trat